' Z*% s
X
tema
■?
«
w J,_

'**TP
<^.CZ-t,
e./a
Ina Usta; v™,.
_ iMw„ četrt leta 20 diru. mesecu» , __ ;§im Jugoslavije: Celo leto 149 din. lue* «H dl osuntla se zaračunajo po dogovora*
«wavnBtvo sprejema naročnino, Inserate
in reklamacije.
56. štev,
/RAZA
Inttltn ptlltltii list za slovenstio Ijsdstse
Maribor, dne Idr. maja 1924
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeUek» sredo tepček. Uredništvo In aprayoistyO je v Mariboru. Koroška cesta št 5 Z uredmstvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. dre.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban št 113. mmmmmmmmmma/wmmmmmmmmmmmmßmmmmmmm
Imetnik XVI.
Leta 1919 - leta 1924.
V soboto, 10. maja, je dobil g. Marko Trifkovič, dosedanji minister za izenačenje zakonov, od krone mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ob njegovem nastopu so ga demokratski listi sprejeli z gostobesednim odobravanjem in hvalisanjem. »Jutro« ga je v svojem Broju dne 11. maja pozdravilo kol enega najuglednejših članov radikalne stranke, kot enega naj zmernejših radikalskih politikov, moža velikih osebnih vrlin, ki uživa pri prijateljih in nasprotnikih mnogo ugleda.« Po »Jutru« je mariborski »Tabor« v. svojem broju 13. maja Trifkoviču zatrobental slavo kot »enemu najuglednejših članov radikalne stranke.«
Pred petimi leli pa so Pribičevičevi demokratje drugače pisali o g. Trifkoviču. Koncem julija 1919 je dal Stojan Protič ostavko svoje vlade, ki je bila vlada široke koalicije. Kot vzroke je radikalni voditelj Stojan Protič med drugimi navedel tudi te: nesoglasje med njim in Pribičevičem, ministrom za notranje zadeve, katero se ni dalo odpraviti, marveč je naraščalo vedno bolj*, in bolj; način, kako se izvaja agrarna reforma, ne in óre najti njegovega odbobrenja; hujskanje zoper Vatikan, uprizorjeno po demokratskih listih o priliki nameravane namestitve djakovskega duhovnika g. Akšamoviča kot djakovskega škofa, je zadelo na ostro grajo gospoda Protiča.
Vladina kriza je bila začasno rešena s sestavo demokratsko-socialistične vlade pod predsedstvom Da Vidoviča sredi avgusta 1919. Ta vlada pa ni prišla iz krize, ker v začasnem narodnem predstavništvu ni imela večine, čez mesec dni je morala dati ostavko. Početkom oktobra je dobil Marko Trifkovič mandat za sestavo koncentracijske vlade. Sestavil je bil svoj kabinet, v katerem bi naj od radikalov bili poleg Protiča med drugimi tudi Miša Trifunovič in dr. Ninčič, od Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in dr. Jankovič, od Hrvatov dr. Trumbič, dr. Drinkovič in dr. Krnic, od muslimanov dr. Spaho. Trifkovič je že bil objavil svojo ministrsko listino, toda takratni regent je ni hotel potrditi.
Vzrok nepotrditve Trifkovičevega kabineta je treba iskati v ogromnih intrigah, ki jih je Pribičevič s svojimi demokratskimi kompanjoni razpredel proti nameravani vladi radikalov, Hrvatov, Slovencev in bosanskih muslimanov. Takrat Trifkovič ni bil mož velikih vrlin, ki uživa pri prijateljih in nasprotnikih mnogo ugleda. Takrat so mu odrekali vse sposobnosti za vladanje in ga dolžili prevelike popustljivosti napram Slovencem in zlasti Hrvatom. Separatisti: to je še bila najblažja oznaka, s katero ga je takrat počastilo demokratsko časopisje, ki je trobilo v svet Pribičevičeva gesla. V Trifkovičevem kabinetu bi bila zastopana ogromna večina Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa vendar ni smel vladati, ker je ta večina morala iz vrst Pribičevičeve demokracije slišati, da je državo razdirajoč element. Tako je bilo početkom oktobra 1919.
In kako je danes? Trifkovič je poslušni oproda Pasica, kojemu se je takoj pridružil po Protičevem političnem neuspehu. V sedanji »nacionalni« koaliciji sluša poleg Pašiča tudi še Pribičeviča. Kar mu ta dva zaukažeta, pokorno izvrši. Dobil je nalog sestaviti koncentracijsko vlado. Kot program tej vladi je določil točke, ki so za Hrvate in Slovence absolutno nesprejemljive. Ost te svoje vlade je hotel obrniti proti tistim, ki so ga leta 1919 dvignili na površje: proti Hrvatom, Slovencem, po Protiču orientiranim Srbom. Sedaj ni bil v očeh Pašič—Pribičevičevih državotvorcev več separatist, mož za vlado nesposoben, marveč eden najuglednejših, najzmernejših politikov, mož velikih osebnih vrlin, predmet spoštovanja pri prijateljih in nasprotnikih. To je dokument za hinavščino, propalost in korupcijo centralističnih državotvorcev.
Naša stranka je ostala dosledna. Kakor se je leta 1919 držala svojega programa, tako se ga 1924 drži s pomnoženo in ojačeno doslednostjo. Leta 1919 je »Straža« (br. 83, dne 15. decembra) o Pribičeviču in njegovih sodrugih-centralizatorjih zapisala to-le sodbo:	»Od
madžarskih državnikov, kakor sta bila Khuen in Tisza, se je Pribičevič naučil tistih političnih manir, ki jih hoče sedaj uveljaviti v Jugoslaviji, in tistih političnih metod, s katerimi si hoče v naši novi državi ohraniti moč brezobzirnega samodržtva. Zasnoval je demokratsko stranko. Odkar si je prilastil moč nad demokratsko zajednico, je bilo obsojeno celo narodno predstavništvo na nedelavnost in politično smrt. Da bi se obdržal Pribičevič in njegova stranka kljub manjšini na vladnem prestolu, se bavi in ukvarja z mislijo: odgoditi parlament in vladati samodržno brez kontrole in ljudske volje, zastopane po svojih poslancih. V opravičenje tega demokratsko-socialističnega in nečuveno zahrbtnega dejanja psujejo demokratska glasila Hrvate in Slovence s separatisti in republikanci, sebe pa hvalisajo kot edino državotvorne.« Ali ni to verna slika sedanje situacije, ako Pribičevičevim demokratom pridenemo Pašičeve radikale?
Kakor leta 1919, tako tudi leta 1924 samodržci in fanatični ceptralizalorji nimajo večine v parlamentu. Ker pa tem ljudem »ni nikdar bila pri srcu država in njen dobrobit, marveč le oblast v tej državi in moč lastne stranke« (»Straža« dne 15. decembra 1919), hočejo kakor leta 1919 tudi sedaj odgoditi parlament ter vladati samodržno brez kontrole in ljudske volje. Vsled tega se kriza vlade in države vleče naprej ter se ne more priti do konsolidacije in do reda v naši državi.
Rešitev krize pa je mogoča edino le po parlamentarnem potu. Trifkovič je bil mandator krone samo 24 ur: od sobote do nedelje opoldne. Vrniti je moral mandat, ker ni dobil za svoj naivni ali boljše rečeno hudobni program večine v parlamentu. Tako se bo tudi godilo vsem sličnim poizkusom iz vrst koruptivnih cen-tralizatorskih samodržcev. V dobi demokracije mora vlada samo volja naroda, izražena v njegovi večini zato morajo prej ali slej propasti. Svaka sila do vremena! To se bo obistinitilo tudi nad našimi centralističnimi nasilniki, ki odklanjajo idejo srbsko-hrvatsko-slovenskega sporazuma ter z orožjem korupcije zatirajo narod. Narod pa je jačji kakor nasilniška koruptivna klika. In v tem je rešitev za narod in državo.
Politični položaj.
Odgovor opozicije. Na Pašič—Pribičevičeve nakane, sestaviti koncentracijsko vlado, v kateri bi se za kakim kolikor toliko nevtralnim človekom skrivali vsi korup-eijonisti in zagrizeni nasprotniki sporazuma, je opozicija takole odgovorila: »Opozicijski blok načelno spre jema predlog o koncentracijski vladi. Ali preje nego preide v meritorno razpravljanje pogojev, ki so postavljeni za sodelovanje v vladi, izjavlja, da se iz koncentracije brezpogojno izključujejo: 1. Vse skupine ali poedinci, ki so protivni iskrenemu in realnemu sporazumu med Srbi in Hrvati ter Slovenci. Blok smatra, da je sporazumu edina stvarna podlaga, na kateri se. more konsolidirati naša država, zajamčiti na znotraj mir in z mirom tudi vsestranski napredek ljudstva in države.
2.	Izročitev sodišču — ne glede na stranko — onih oseb, ki jih je javno mnenje že obtožilo, da so izvrševali in posredno ali neposredno pomagali korupciji v naši državi počenši od najvišjih funkcionarjev in njihovih najbližjih sorodnikov do najneznatnejših državnih uslužbencev. Samo temeljita, nepristranska preiskava in stroga sodba more odstraniti to težko bolezen naše dobe; samo stroga sodba lahko utrdi nedolžnost ali krivico onih, ki jih javno mišljenje tako uporno in neprestano označuje. Poleg vsega tega smatra blok, da je dolžnost vlade, da tako da dobro in urejeno administracijo s poštenim uradništvom brez ozira na strankarsko pripadnost. Vlada bo dolžna spoštovati vse državljanske pravice, zagarantirane z ustavo in državnimi zakoni, šele,-ko nam odgovorite na predpogoje, bomo prešli na razpravo o pogojih, ki ste nam jih postavili za pristop v koncentracijsko vlado. Ta odgovor združenih strank, ki predstavljajo celokupni narod slovenski in celokupni hrvatski narod ter pretežni del naroda srbskega, je ja-' sen dovolj in ne potrebuje komentarja. Ti predpogoji so taki, da mora na nje pristati vsak poštenjak, pristati pa noče na to Pašič—Pribičevičeva družba in je tudi dovolj razumljivo, zakaj ne.
Prihod poslanika Balugdižiča. Kralj je brzojavno pozval v Beograd berlinskega poslanika Balugdžiča, ki je znan svetovalec dvora ter kot tako gotovo potreben sedaj pri razpletanju krize. Balugdžič je pravi tajni diplomat, to je pa le znano o njem, da Pašiča nima posebno rad. Govori se tudi, dà je kralj odložil svoje potovanje v Pariz, vendar je pa še do prvotno določenega termina 8 dni in v tem času se bode gotovo na kak način rešila kriza.
Nasilje proti zhorovalni svobodi. Fašisti in pretepači v službi režima razvijajo vedno večje nasilje proti strankam opozicije. Tako so v nedeljo v Šabcu razbili shod demokrata Voje Veljkoviča. Med napadalci so bili v prvi vrsti člani Srnao, ki so prišli razbijat shod s svojo zastavo. Javna oblast je bila, kakor drugod, popolnoma pasivna in je pustila razgrajače razgrajati po mili volji. Radikali so, kakor poročajo nekateri beograjski listi, pomnožili svoje pretepaške vrste z najgršo sodrgo, med katero so tudi odpuščeni kaznjenci iz Sremske Mitroviče. Isti dan je bil izvršen banditski napad tudi na zemljoradniškega poslanca inženirja Vujiča, ki je hotel v Mokrinu v Banatu imeti svoj shod. Ob tej priliki so fašistovskim nasilnikom pomagali celo nekateri policijski pisarji in še dva vneta radikala v Mokrinu, od katerih je eden občinski predsednik, drugi pa občinski zdravnik. Ta dan se je minister dr. Janjič nahajal v Mitroviči in opozicija ima dovolj vzroka, če spravlja njegovo potovanje v zve^o z nasiljem v Šabcu in Mokri-nu. Zemljoradniški klub je radi nasilja že protestiral pri predsedniku skupščine, poslanec Vujič, ki je bil pretepen in izropan, pa hoče iti v avdijenco h kralju, kjer bo sam opisal režimske bandite, pokazal v dokaz svojo
raztrgano obleko ter samemu kralju naznanil, da vrne 13 odlikovanj, ki si jih je pridobil kot srbski vojak, če se poštenim državljanom ne zajamči svoboda in mir pred režimskimi teroristi.
Potovanje Hoške diplomatile
češki zunanji minister dr. Beneš je zelo sposoben in tudi zelo zaposlen evropski diplomat. Sedaj je zopet na diplomatični poti in kakor vsàka, tako vzbuja tudi ta njegova pot veliko zanimanje, ravno nasprotno od potov našega ministra dr. Ninčiča. V zvezi z dr. Be-neševim potovanjem se sedaj mnogo piše o novi grupaciji v Evropi. Pred dr. Benešem je odpotoval v Italijo predsednik Masaryk. Nekaj časa so češki vladni listi pisali o potovanju svojega predsednika in. zunanjega ministra zelo rezervirano. Predsednik naj bi šel v Italijo samo na oddih, zunanji minister pa glede nekih trgovinskih dogovorov. Sedaj se pa ta potovanja vedno bolj objasnjujejo in posebno zanimivo je seveda ob-jasnjevanje od češke in italijanske strani.
Odkar vodijo Italijo fašisti, so dosegle italijanske politične kombinacije največjo smelost in polet, ki preobrača hribe in doline ter tako manifestira mladost svoje rase. Treba se je spomniti samo na opojne "glasove italijanskega tiska povodom sklenitve italijansko-špan-^ jolske pogodbe. Tudi potovanje češkega diplomata navdaja italijanski tisk z yelikimi načrti. Rimski listi pov-darjajo, da bo Italija imela sedaj priliko, postati najmočnejši in najvažnejši činitelj v Srednji Evropi. Po rimskem mnenju je Češka uvidela nemogočnost vednč-ga naslajanja na Francijo, kar bo dovedlo do francoske izolacije na eni strani, na drugi strani pa do iskanja zvez in zatočišč pri Italiji. Po italijanskem mnenju ima dr. Beneševo potovanje protifrancosko tendenco.
Zelo previdno in precej hladno je pa češko objas-njevanje tega potovanja. Oficijelni vladni list »Češko-siovenska Republika« je nedavno prinesla članek svojega rimskega poročevalca ter ugotovila: Po zaključitvb češko-italijanske trgovinske pogodbe leta 1919 je upati, da se s pristopom Češke k pogodbi z Italijo in Jugoslavijo izboljšajo v vseh ozirih razmere med Italijo in Francijo. Nadalje se računa s tem, da se bodo dala tekom poseta dr. Beneša v Rimu rešiti nekatera srednje»“' evropska vprašanja. V primer se navaja madžarsko vprašanje, ki se bo mogoče izvedlo tako daleč, da bo končno še Madžarska pristopila k Mali antanti. S tem bi se dalo italijanske kroge do dobra uveriti o čisto obrambnem značaju Male antante. V Italiji posvečajo veliko pozornost tudi zbližanju med Češko in Poljsko in upati je, da pride ob tej priliki tudi to do razgovora poleg besarabskega in ruskega vprašanja, članek se potem bavi z dvojnim naziranjem italijanskih političnih krogov glede dr. Beneševega potovanja. Eni namreč računajo, da bo prišlo do nove srednjeevropske grupacije* ki bi obsegala Francijo, Italijo, Malo antanto, Madžarsko in Poljsko, drugi pa mislijo, da bo Beneš pred' vsem skušal posredovati v reparacijskem vprašanju med nepopustljivostjo Francije in popustljivostjo Anglije, h kateri se tudi Italija nagiblje.
Češki vladni list ta italijanska mnenja in pričakovanja samo registrira ter se prav nič ne izjavi, kateremu in koliko bi prišla nasproti čehoslovaška vlada. — Tretje prej omenjene italijanske kombinacije o proti-francoskem značaju Beneševega potovanja pa list sploh ne omeni, kakor da bi je sploh ne bilo. Kakor pri vseh drugih zunanje političnih korakih, tako tudi sedaj nastopajo češki diplomati in češki tisk z največjo previdnostjo. V miru pustijo najrazličnejše kombinacije in ČČ to in .ono registrirajo, jim niti ne pade na misel, da bi gtéde nje izrazili svoje stališče ter odkrili svoje namene. Na ta način vozijo dobro in tudi koristno. Če bo pri tem Beneševem potovanju, kakor že večkrat, ostalo vse pri starem in se politični položaj Srednje Evrope ne bo niti najmanj spremenil, je eno le gotovo, da se Čehi ne bodo vrnili brez materijalne koristi, če ne bo drugega, bodo vsaj urejena razna vprašanja italijanske konkurence češkemu blagu, kar je za Čehe seveda zelo važno. Ker je pa taka transakcija brez Jugoslavije nemogoča, bo pa naša držav pač vsled prijateljstva s Češko in Italijo morala pristati na to, da svoje prevozne tarife spremeni v pravcu boljšega razvijanja trgovine med Trstom in Čehoslovaško.
Po svetii.
Volitve v Franclji, V nedeljo so se vršile v Franciji volitve novega parlamenta, ter so po doslej znanih rezultatih izpadle precej presenetljivo. Nacionalni ali vladni blok je trdno računal na sijajno zmago, a se je precej vračunal, ker so volitve pokazale močen pokret na levo. Vladni in nacionalni blok tvorijo: republikanska zveza, republikanska demokratska stranka, radikalni disidenti in neodvisni konservativci, ki predstavljajo v francoski politiki skrajno desnico z monarhi-
stičnimi tendencami. Opozicijo tvorijo: radikalno-sor cialna stranka, (Herriot) ujedinjeni socialisti, republikanski socialisti in komunisti, ki pa ne sodelujejo z ostalo opozicijo. V pondeljek se je naštelo 133 vladnih mandatov, opozicijonalnih pa 168. Vseh poslancev nove zbornice bo 584 ter je padec Poincaréjeve vlade neizogiben. Novo vlado prevzame najbrž Herriot.
Grčija in Albanija. Ko so se v Albaniji začeli boji med severnimi in južnimi plemeni, se je razširila vest, da Grčija mobilizira ter da ima najbrž namen, vpasti v Albanijo. Grški ministrski predsednik je sedaj zavrnil vse vesti o pripravah in zbiranju grške vojske na albanski meji. Grški ministrski predsednik povdarja, da je Grčija sicer v resnici storila potrebne korake, da prepreči morebitne napade albanskih komitov na grško področje; ali da so vsi ti koraki popolnoma miroljubnega in obrambnega značaja. Grčija hoče za slučaj vsakega konflikta na Balkanu ostati popolnoma nevtralna ter vedno uravnavati svoje ukrepe po razvoju razmer ter ne misli nikdar dajati spodbude ali pa pomoči, da bi se današnje razmerje sil na Balkanu predrugačilo.
Anketa v obmejnih zadevah med Avstrijo in Češko. V Znajmo se bo vršilo posvetovanje med avstrijskimi in češkimi zastopniki v zadevah obmejnega prometa. Predmet posvetovanja bodo v prvi vrsti olajšave glede carine, prevažanja in potniškega prometa. Zaključki posvetovanja bodo v posebnih spomenicah predloženi vladam obeh držav.
Izgredi v Nemčiji. V nedeljo so v Halle odkrivali Moltkejev spomenik. Zato so prirejali monrahisti in nacionalisti velike parade, komunisti pa protidemonstra-cijo. Redarstvo je nacionalistično početje mirno trpelo, pred komunisti je pa dalo izkopati cele bojne jarke pred mestom. Vagone, s katerimi so se komunisti vozili v Halle, so na neki predposlaji enostavno odklopili. V nekem zaprtem lokalu so komunisti zborovali, policija jih je obkolila, da pred večerom niso mogli iz dvorane. Na drugih mestih je pa prišlo do spopadov in na obeh straneh' je več mrtvih in ranjenih.
Gibraltar—Dardanele—Suez. Londonski listi so začeli zadnji čas posvečati veliko pozornost Sredozemskemu morju. Mnogi naglašajo veliko potrebo ozkega sodelovanja med vsemi sredozemskimi državami in Anglijo ter priporočajo v to svrho, naj se skliče mednarodna konferenca, ki bo ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav reševala sredozemsko vprašanje. Za te konference bi bilo najprimernejše kako mesto na Siciliji in proučiti bi se morali temeljito vsi odnošaji med Francijo, Angljo, Italijo, Grško, Turčijo in Španijo, da se na ta način točno utemeljijo pogoji in pooblastila teh držav za prehod skozi Gibraltar, Suez in Dardanele. Vse te države bi se morale tudi medsebojno obvezati, da se podpirajo v trgovskem oziru ter zajamčijo popolno svobodo na Sredozemskem morju.
Za neodvisnost škotske. V soboto je prišlo v angleškem parlamentu do burnih prizorov pri čitanju Buchananovega predloga za avtonomijo Škotske. Konservativci so hoteli predlog obstruirati in zato se je prijavilo k besedi veliko število konservativnih govornikov. Na ta način se jim je posrečilo debato zavleči do 4. ure popoldne, vsled česar je predlog po angleškem parlamentarnem pravilniku propadel. Nato je nastal v zbornici velik hrup in opozicijonalni govorniki so predsednika obkladali z raznimi priimki, ker ni pred 4. uro seje zaključil.
Baltiške države se zopet posvetujejo. Dne 6. t. m. se
je začelo v Kovnu posvetovanje vlad Latvije, Litve in Estonije. Vse tri države hočejo skleniti carinsko pogodbo, katera olajša uvoz potrebnega blaga za baltiške kraje. Odpravijo se potni vizi v medsebojnem prometu. Razen teh in drugih lokalnih vprašanj hočejo baltiške države določiti enotno razmerje do Zveze narodov ter-skupno mednarodno poštno in transportno politiko.
M' ii ii m mi ' m ii 'n uh mili' ii wi m m 11 i   i ami i ti d» 111 ii iiimm—ii n i r m
Pravo 277 50-1
ScMcMovo
».S 1 a z znamko
321310 »Jelen»
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Dnevne novice.
Št. Ilj v Slov. goricah. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo, dne 18. t. m. po večernicah akademijo v Slovenskem domu. Nastopijo člani, članice in naraščaj! Prijatelji mladine in poštene zabave, uljudno vabljeni. Bog živi!
Pritožbe in opomini iz št. lija v Slov. gor. V preteklem letu se je povečalo v Št. liju stare luknje v prav čedno in primerno popolnoma novo postajno poslopje. Letos se gradi tudi novo skladišče papirnice v Ceršaku. Radovedni smo, kedaj se usmili dir. drž. železnic tuk. prebivalstva in nam postavi tovorno skladišče, ker staro skladišče, obstoječe iz dveh segnilih voz, čaka tudi, kedaj se bo podrlo v spodaj tekočo mlako. Mogoče se hoče ohranili to stavbo na kolih kot svetovno znano do-ževo palačo v Benedkah. Tudi častitljiva drvarnica iz srednjega veka kvari lepo novo stavbo. Krona podrtij je pa zraven stoječi brlog Pollakove gostilne, čudimo se, kako je mogoče, da pripusti merodajna oblast izvrševati v njej še gostilničarsko obrt, ko je že z ozirom na
osebno varnost v precej dvomljivem stanju, o kakšni higijeni pa niti govora ni. Izletniki se morajo v slabem vremenu basati v zakajenem prostoru kot krivičniki v Dantejevem peklu in zgodi se lahko, da se tla v gostilniškem lokalu uderejo v klet. Svojčas je bila gostilna že zaradi nedostatkov'zaprta. Kolikor nam je znàno, ni bilo nobenih drugih popravil, kakor da se je prebila ena luknja skuzi zid, katera ima nalog, da naj odhaja prah in dim iz komaj dva metra visokega lokala, ker pa to ne zadosti, je segel gostilničar, po čisto enostavnem sredstvu ,da ubitih šip sploh ne nadomesti, ampak pusti, da cenjene goste pere dež kar po hrbtu. Torej za lepi Št. Ilj, kamor prihaja dosti izletnikov, nikakor ni na mestu, da dobi tujec že kar pri izstopu iz vlaka fak slab utis. Upamo, da se bode v doglednem času še zboljšalo.	Eden za vse.
Cirilica na železnicah v Sloveniji. V novejšem času so začeli tudi postaje bivše južne železnice kar sistematično zakladati z tiskovinami v cirilici in povsem izgleda tako, da čez nedolgo časa sploh ne bo nobenega napisa, voznega listka, tovornega lista več v latinici, in tistikrat lahko izide ferman, ko bode uporaba latinice v državnih uradih kratkomalo pod kaznijo prepovedana. En primer: Direkcija v Ljubljani je založila enkrat tiskovine v latinici, toda ne v slovenskem jeziku, temveč v hrvatskem jeziku. To je enostavno norčevanje iz našega ljudstva! in kakor smo lani prerokovali, da se bo z podržavljenjem južne železnice začel Balkan ne več v Zagrebu ali Sisku, temveč v Št. liju. Dolga leta pod Avstrijo smo se borili za samoslovenske napise in tiskovine in smo morali prenašati, da je paradirala na prvem mestu nemščina, ki pa smo jo vsaj znali citati, čeprav z gnjevom v srcu. Evo, sedaj pa v osvobojeni domovini, nam brišejo našo latinico, ki jo rabijo vsi zapadni narodi, ter silijo osobje, da se uči cirilice. Ne rečemo sicer, da bi se osobje lega ne moglo naučiti, če se je naučilo stradati pod sedanjo upravo. Kadar bo osobje zadovoljno in obljube izpolnjene, se bo čez noč naučilo, samo dajte osobju nazaj, kar je njegovega, in dajte mu kar mu je davno obljubljeno. Cirilico bodemo že prenašali, ako dokažete na drug način, da nismo na Balkanu, tem več v omikani kulturni Evropi!
Vozni red železnice Celje—Dravograd je bil že v »Slovencu« z dne 11. maja t. 1. št. 108 opisan ter so se konkretno pokazale neznosne razmere glede zvez na tej progi. Tako se je pojasnilo, da morajo ljudje, ki gredo iz Celja v Sav. dolino, po kratkih opravkih zamuditi cele dneve radi neugodne zveze. Najbrž je imelo obratno ravnateljstvo pri določitvi voznega reda pred očmi samo potnike, ki potujejo skozi Celje v druge kraje. Za iste bi bila zveza res ugodna, na primer če kdo potuje v Maribor, Zagreb itd. ali nazaj. Konštatirati pa se mora, da služi vsaka lokalna železnica pred vsem krajevnim potrebam in le ta proga pred vsem krajem med Celjem in Dravogradom, železniška uprava pa se prav lahko prepriča, da najmanj 80 odstotkov potnikov ostane ali v Celju, ali pa na raznih postajah, in le mogoče 20 odstotkov potnikov potuje potem še dalje po južni železnici. Dočim si preko Celja dalje potujoči del publike lahko svoje potovanje tako uredi, da zadostuje enkratna nadaljna zveza, bo pač merodajno onih 80 odstotkov prebivalstva, ki gre samo do Celja ali na druge posta je ob navedeni progi po opravkih, če se pomisli, da prihaja radi raznih uradov vse polno ljudi v Celje po oprav kih med 8. do 12. uro dopoldne, a mora radi tega celi dan zamuditi, potem se vidi efektivna škoda, in bo ravnateljstvo železnice, če količkaj razume železniško politiko, interese pretežne večine uvaževalo in vozni red krajevnim potrebam prilagodilo, ne pa kakor sedaj, ko se morebiti misli na to, da ima le kakšen Beograjčan vsak dan po tri direktne zveze v Topolšico. O tem neznosnem voznem redu godrnja vse prebivalstvo, začelo se je razpravljati tudi že v javnih korporacijah in ponovno poživljamo obratno ravnateljstvo, da napravi remeduro, da ne bo treba morebiti mobilizirati vse občine in okrajne zastope, ter gospodarske kroge. Odkrito povemo, da postaja gluhost m nedostopnost merodajnih faktorjev naravnost sumljiva. Menda ni treba ljudstva po nepotrebnem dražiti! Torej!
Gospod Grifič Ignac umrl. Iz Celja smo prejeli vest, da je v tamkajšnji bolnici preminul bivši kaplan gosp. Grifič Ignac. Rajni je rojen 3. 7. 1882 na Prihovi. V Mariboru je študiral bogoslovje in je bil posvečen 25. 7. 1913. Kaplanoval je na več mestih, a pred leti je pustil duhovniško službo in kot izgubljena ovca je hodil okrog po Slovenskem Štajerskem in je popravljal ure. Najkrajši se je mudil po župniščih. Zadnji čas je bil popolnoma zgubljen, zanemarjen ter že dalje časa ne več pri pravi pameti. Bog mu bodi milostljiv sodnik in naj uživa na drugem svetu mir, ker ga tukaj ni!
Avstrija izganja naše delavce. Andrej Pangerl iz Škofje vasi pri Celju in Ivan Veranič iz Sp. Polskave sta bila koncem aprila t. 1. v Köflachu pri Gradcu kot rudarja odslovljena, ker sta jugoslovanska državljana. Pangerl, ki ima v Köflachu ženo, kakor Veranič, ki ima z neko Huslerjevo iz Köflacha dva nezakonska otroka, pa sta rekla, če Avstrija za nju nima dela, pa tudi ona lahko pogrešala njune žene »Avstrijke« in otroke, ter sta na to na tihem odšla v Jugoslavijo. Pangerlova in Huslerjeva sta njuna možakarja zasledovali do Mute ob Dravi, kjer jima je pa zmanjkal sled. Na Muti sta pripovedovali, da je bilo v premogovniku v Köflachu mnogo slovenskih delavcev odpuščenih in da se namerava v Avstriji radi velike brezposelnosti sploh vse jugoslovanske delavce izgnati.
Slovenci v Avstriji. Kakor znano, je tudi na Štajerskem mnogo Slovencev, ki spadajo pod Avstrijo. Precej jih je v obmejnih občinah Mlake in Radvanje v okraju Lonč (Deutschlandsberg), katera kraja sta spadala poprej pod okraj Slovenjgradec. Tu pa je pritisk
še mnogo hujši, kakor na Koroškem. Kakšni zakoni tam veljajo za Slovence, je nezaslišno. Neki Mariji Strožič, ki je imela v Radvanju ob bistriškem potoku malo posestvo, se je v lanskem letu opekel otrok v kuhinji. — Namesto, da bi jo kaznovali z zaporom, kar se bi zgodil* v vsaki kùlturni državi, so ji vrhu tega še vzeli.posestvo, in to edino radi tega, ker-je Strožičeya Slovenka. Posestvo so prodali »Süclmärki« po sramotno nizki Ceni, ter se bo zidala tam v kratkem nemška šola. Strožičeva pa tava sedaj z otroci brez doma v okolici okrog.
Wranglovci na Pragerskem. Iz Pragerskega poročajoč Naši. Wrangl ovci, ki so zaposleni pri gradbi železnice Pragersko—Medveče hirajo v tukajšnji šoli gotovo kakšne sestanke ali kaj. Kajti opaziti jih je često, skoro vsak dan od 5. ure popoldne, kako prihajajo in ođ bajajo v in iz šole in to do poznih nočnih ur. Kakšne opravke imajo v šoli nam ni znano, v slučaju pa, ako bi prihajali radi nežnega spola, kateri stanuje v šoK, bi pa svetovali, da za take sestanke porabijo kak drug prostor, kajti šola naj bo v resnici šola in ne kako shajališče. Apeliramo na okrajni šolski svet, da nam da javno pojasnilo, in obisk šole Rusom kratkomalo prepove.
Radi žepnega robca — uboj. Blizu Račja pri Pragerskem je vas Spodnja Gorica. V tej vasi so obhajali sedmino pri Živkovih. Po stari slovenski navadi se je zbra lo pri Žižku staro in mlado iz sela. Nekaj časa so sed-minarji molili, nato jedli in pili, nazadnje pa so se fantje med seboj sprli radi navadnega žepnega robca. Iz spora se je razvil prelep, v katerem je sprva igral glavno vlogo Štefan Sagadin, ki je kazal svoje neustrašeno junaštvo z nožem. Sagadin je pehnil z nožem Antona Siterja enkrat v trebuh, dvakrat pa v glavo. Siler se je nezavesten zgrudil in je zelo dvomljivo, če bo ostal pri življenju. Sagadinov nastop z nožem je druge pretepače tako razkačil, da je neki čelofiga zagrabil kramp in ž njim česnil Sagadina s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo in je ostrina prodrla skozi glavo in pri ustih ven. Predno se je Sagadin mrtev zgrudil, mu je pognal eden od fantalinov še sekirico v hrbet. — Sagadin Štefan je bil znan pretepač, že enkrat zaprt radi poboja in se je pred kratkem vrnil od vojakov. Tako je žalostno končkla sedmina v Spodnji Gorici, ki je zahtevala radi tako malenkostnega spora kar dve človeški žrtvi. Doslej je orožništvo aretiralo Čelofiga, ki je obdolžen, da je pobil s krampom Štefana Sagadina.
Tiskovno društvo v Ptuju. V Ptuju so ustanovili Tiskovno društvo. Za predsednika je bil izvoljen prof. Anton Kolarič. Društvo bo otvorijo v kratkem trgovino s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami ter devocijonalijami na Slovenskem trgu 1. Tako društvo je bilo za Ptuj že davno potrebno.
Tečaj za gozdne čuvaje in o ribarstvu. V Kostanjevici na Dolenjskem se vrši pri ondotnem gozdnem oskrbflištvu tečaj za gozdne in lovske čuva je in v zvezi z istim tudi tečaj o ribarstvu in sicer v času od 1. julija do 12. julija 1924. Sporazumno z direkcijo šum se določa, da se tega tečaja lahko udeleže tudi ribiški čuvaji in sploh interesentje, ki se zanimajo za ribarstvo in ribogojstvo. Za omenjeno število udeležencev je preskrbljeno za stanovanje in hrano po režijskih stroških. Potrebnim udeležencem se bodo podelile tudi podpore. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti ljudskošolsko izpustnico, nravstveno in ubožno izpričevalo ter morebitno izpričevalo gospodarja pri katerem je prosilec uslužben, je vložiti pri ljubljanskem velikem županu najkasneje do 1. junija 1924. Ta tečaj ne daje nikakoršne pravice do kakega naslova ali kake usposobljenosti.
Balkansko uradovanje. Balkanizacija uradovanja se širi iz Beograda po celi državi kakor kraki kacega ogromnega polipa. To žalostno dejstvo se kaže v vseh panogah uprave, a najbolj pogosto pa gotovo v carinski službi, kjer imajo odločilno besedo radikalni urad-, niki. Orienta Ina malomarnost pri carinskem uradu pa ne krilati samo v Beogradu, ampak tudi v Zagrebu. — Drugo nedeljo po veliki noči je bila v Zagrebu olvorje-na poletna industrijska razstava. Francoski predmeti, namenjeni za razstavo, so dospeli v Zagreb na pravoslavni veliki petek, carine oproščeni pa so bili še le v sredo po Veliki noči, ker zagrebška carinama ni uradovala od velikega četrtka pa do srede po Veliki noči — toraj celih 6 dni ne. Tako so zgubili francoski razstav-ljalci 4 najvažnejše razstavne dneve in je vprašanje: ali se sploh izplača za daljne francoske razstavljalce, da pri taki carinski malomarnosti razstavijo svoje predmete? Po vseh drugih državah na svetu uraduje ob priliki velikih razstav carinski oddelek noč in dan, le pri nas je v tem oziru čisto drugače. Pri nas je v Zagrebu ta nevolja, da praznujejo pravoslavni uradniki poleg katoliških velikonočnih praznikov še svoje pravoslavne. žalostno za nas je tudi, da pravoslavni nočejo pristati na to, da bi zajedno s katoliki praznovali največje cerkvene praznike.
Razprava proti harambaši Čarugi se je pričela v torek, dne 12. maja. Zagovarjanje čaruge je prevzel advokat dr. Bujher. Poleg čaruge sede na obtožni klopi njegovi tovariši Pavel Prpič, Luka Sulentič, Marko Drez-gič, Drago Kovačevič, Mato Krumpotič, Marko Bojanič, Nikola Prpič, Mile Lončar, Mile Rupčič in Stjepan Šik-ič. Vsi ti razbojniki so večinoma kandidati za vešala. Prič je poklicanih pred sodnijo preko 60. Interes za to razpravo je v Osjeku ogromen. Za vstopnice k prvi razpravi se je bil pravcati boj, da je morala posredovati policija.
Afera z vojnim plenom. O velikih poneverbah, ki se godijo v Macedoniji pri zbiranju vojnega plena, je že mnogo pisalo naše časopisje in bilo je tudi že par interpelacij v parlamentu. Slednjič so se oblasti vendarle zganile ter je cela afera prišla že pred sodišče. Glavna
kontrola je obtožila kot glavnega krivca inženirja Čedo Grgiča, zastopnika ravnatelja direkcije plena. Poleg nje ga je obtoženih še kakih 20 oseb, ki so zapletene v afero, katera je državo oškodovala za mnogo milijonov. Med obtoženci se nahajajo uradniki, aktivni in penzijonira-ni oficirji,,ter nekaj trgovcev. Glavna kontrola obtožuje nekatere izmed njih radi tatvine, goljufije itd.
Velik požar v tvornici. V tovarni pohištva v Gospiću je te dni nastal požar, ki je upepelil v kratkem časa celo poslopje. Tvornica je lanskega leta skoro v enakem času do temelja izgorela, vendar jo je posestnik z nova sezidal. Obstoja sum, da je požar nastal obakrat vsied maščevanja neznanega zločinca. Škodo vsied zadnjega požara presega 1< milijon dinarjev, dočim je tvornica zavarovana le nekako za četrtino te svoie.
Aretirani falzifikatorji. V Vojvodini so se zadnje case pojavili v premetu ponare jeni bankovci za 100 D. Dolgo je bil trud poln'ije zaman, falzifikatorjev ni bilo mogoče izslediti. Te dni so pa v Segedinu odkrili celo ponarejevalsko družbo ter jo spravili v zapor. V kleti enega člana družbe so našli celo tiskarno s klišeji, stroji itd. ter 1000 komadov že dotiskanih bankovcev.
Važen izum našega inženirja. Te dni so se vršili na progi Lic—Sušak, kjer se nahaja največja strmina na naših železnicah, zanimivi poiskusi z novimi zavorami, ki so izum našega inženirja Dobroslava Božiča. Poizkusu so prisostvovali tudi delegati drugih' držav in to iz Francije, Čehoslovaške, Nemčije, Bolgarije, Italije, Rumunije, Madžarske in Avstrije. Izvedeni poskusi so Imeli najboljše rezultate in delegati tujih držav so izjavili, da bodo nasvetovali podkomisiji za zavore mednarodne železniške Unije, da uvede novo zavoro na vseh evropskih železnicah.
Koliko se porabi v naši državi tobaka. Po statistiki, katero je izdala uprava državnih monopolov, je razvidno, kako ogromno količino tobaka se pri nas porabi. Leta 1923 smo pokadili 6,195.000 kg tobaka, 2,188.074 komadov cigaret in 39,642.949 komadov cigar. Država je imela od tega tobaka 1.280,425.500 D dohodkov. V prvih treh mesecih leta 1924 se je porabilo 978.118 kg tobaka, 589.951.834 komadov cigaret in 10,320.747 komadov cigar; skupno v vrednosti 303,384.924 D. Največ tobaka porabi Srbija, zatem Hrvatska in Slavonija, potem Slovenija, Vojvodina in končno Črna gora ter Dalmacija. V Srbiji se pokadi največ cigaretnega tobaka in cigaret, dočim porabi Hrvatska največ tobaka za pipa. Cigar se pokadi največ v Sloveniji.
Služba organista in cerkovnika, združena s službo -obč. in posojilniškega tajnika, je razpisana v Št. liju pod Ttfrjakom, p. Mislinje. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Nastop takoj. Župnijski urad v Št. liju pod Turjakom, p. Mislinje.
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9—1
KARO^evlji
MARIBOR, Komika c. 18,
Iz Maribora.
IZ MARIBORSKE BOLNICE.
V naši včerajšnji številki, smo prinesli notico o razmerah v naši bolnici in v kateri opominjamo, da naj se bolniki ne pošiljajo tja brez predhodnega prepričanja, da dobijo prostor in da bodo sprejeti, ker v nasprotnem slučaju si delajo samo stroške z vožnjo sem in tja.
Danes smo prejeli od dobro informirane strani, odnosno iz zdravniških krogov sledeče pojasnilo:
Kakor je znano, posvečajo vse kulturne države zdravilstvu velikansko pozornost in, požrtvovalnost ter za te inštitucije izdajajo ogromne svote denarja. V Nemčiji na primer je proračun za leto 1924 za te svrhe 8 in pol milijard zlatih mark in sicer samo za vzdrževanje že postoječih ustanov, to je za nabavo zdravil, materijala, za plače zdravnikom, za vzdrževanje zdrav-nislüh strokovnih listov, učnih tečajev za mlajše zdravnike, za podporo zdravnikom, ki izpopolnjujejo svoje znanosti v tujih državah itd. Danes vzdržuje Nemčija 72 zdravnikov v Afriki, ki študirajo tropične bolezni.
Kaj pa se godi pri nas? Še tistim, nekoliko ubogim študentom, ki jih imamo po Dunaju in Gradcu ne dajo toliko podpore, da bi mogli svoje študije dovršiti.
Pri nas so bolnice povsod prenapolnjene, ker so prvič premajhne in drugič pa manjka na najpotreb-i nejših modemih napravah, manjka: postelj, blazin, pokrival, perila, sploh vsega in kar je najvažnejše, me-dikamentov in zdravnikov, ker pri tej plači, ki jo danes ima en zdravnik v državni službi, ni mogoče živeti.
Po celem modernem svetu so državne- bolnice v prvi vrsti namenjene srednjemu stanu, kjer dobijo zdravniško pomoč brezplačno ali po zelo nizki tarifi in zato dobijo bolnice od države zdravila, obveze in sploh ves materijal, ki ga bolnice rabijo na državne stroške. Ravno tako zdravniki opravljajo službo za eno zelo minimalno plačb; premožnejši sloji si pa pa iščejo zdravniške pomoči v privatnih zavodih.
Pri nas so pa razmere čisto drugačne. Reveži in tisti, za katere je bolnica v prvi vrsti tukaj, ne dobijo prostora, ker je bolnica zasedena z bogatini, za katere je zmiraj prostora, medikamentov in vsega materijala na razpolago ter plačajo za vse ravpo toliko, kolikor ena občina za svojega reveža. V bolnici kar mrgoli nesrečnežev, ki že čakajo tedne in tedne na operacije ali pa na pomoč ter ne pridejo na vrsto, ker jim premožni odvzamejo prostor in zdravila, katera so bolj ubogim namenjena^ Bogatini si pa jih lahko sami kupijo, ali se pa grejo zdravit v privatne zavode.
Mariborska bolnica, odnosno kirurgični oddelek je imel pred vojno stalno 5 zdravnikov, ki od daleč ni imeli toliko dela, kakor danes, in danes sta samo dva, seveda ta dva sama ne moreta ustreči vsem na enkrat, bogatinom in revežem, torej ne preostane drugega, kakor nepremožne v bolnico, premožne pa v prijatne zavode v Marihor, Ljubljano in Zagreb in s tem bo cela kriza rešena, reveži bodo imeli zmirom dosti prostora v bolnicah, premožni, ki lahko plačajo, bodo pa tudi dali zdravnikom in zavodom zaslužka ter se ne bodo na račun sirote zastonj zdravili.
Omejitev obrata v splošni bolnici v Mariboru. Na podlagi čl. 1 osnovnih pravil, odobrenih po g. ministru za narodno zdravje, se sprejemajo v tukajšnjo bolnico do preklica le oni bolniki, ki se v domači oskrbi ali am-bulatorno absolutno ne morejo z uspehom zdraviti. — Odpustili se bodo bolniki iz bolnice stopnjema in sicer le oni, ki se morejo brez škode zdraviti doma ali pa ambulatorično .po upoštevanju socijalnih prilik bolnikov, v kolikor se te morejo dognati. Sprejemali se bodo brez omejitve bolniki z akutnimi in nalezljivimi boleznimi ali pa v kroničnem infekcijskem stanju in se taki bolniki tudi samoumevno ne bodo odpustili iz bolnice. Vodja splošne bolnice: dr. Dernovšek s. r. — K ravnokar citirani notici vodstva mariborske bolnice treba pripomniti, da se je »Jutro« od torka radi omejitve sprejemanja bolnikov v državne bolnice obregnilo v uvodniku ob poslance SLS. »Jutro« samo priznava, da je proračun glede izdatkov za bolnice v Sloveniji pretesen, a sedaj treba odgvoriti na vprašanje: Kedo pa je glasoval v skupščini za ta pretesni proračun? Mar li Jugoslovanski klub? Nikakor ne! Naši poslanci so z vsemi silami zaganjali v lesnost proračuna, zahtevali večje postavke za vzdrževahje bolnic v Sloveniji, izjavljali, da bodo glasovali proti proračunu itd. Za proračun so glasovali in ga pretesnega omogočili samostojni demo-kratje in med njimi tudi gospod Reisner. Torkov uvodnik bi bilo moralo »Jutro« nasloviti na samostojne demokrate in na centralizem, potem pa bi bil na mestu. Centralistični bič, katerega je spletel za Slovence v glavnem dr. Žerjav, bo torej sedaj zopet po balkanski navadi padal po najrevnejših med revnimi po — bolnikih.
Nered pri mestnem knjigovodstvu. Magistrat je pred kratkem razposlal po mestu takozvane »pasje pole«. Na teh polah so morale stranke odgovoriti: ali imajo psa, ali ne! Večina strank je vrnila te pole mestnemu knjigovodstvu z odločno pripombo in izjavo, da nimajo psov. Gospod župan Grčar je na nasvet gospoda ravnatelja pri mestnem knjigovodstvu Boltavzarja te stranke globil z denarno kaznijo od 25 D, odnosno v slučaju neiztirljivosti, na 1 dan zapora. Stranke, ki so prejele pole glede glob, so sedaj upravičeno ogorčene, ker predilo se drzne gospod Grčar koga kaznovati, bi moral predvsem poskrbeti, da bo v uradu gospoda Bol-lavzarja red in se ne bodo metale izjave strank kratko-malo v koš. Globe radi pasjih pol bodo še delale gosp. Grčarju in Boltavzarju preglavice in ako se pritožbam po krivici kaznovanih strank ne bo ugodilo, si bodo prizadete stranke poiskale pri višji instanci pravico ter zadoščenje.
Nekaj o v Mariboru znanih izvozu ičarskih firmah Predovič in Markovič. Znana zagrebška izvozničarska tvrdka Predovič je dobro znana mariborski javnosti. Potom te firme se je izvozilo preko Maribora v inozemstvo bogzna koliko vagonov žive in zaklane živine. — Predovič je največ poklal živine v mariborski klavnici. Zadnji čas se je sklepala med Predovičem in mestnim magistratom posebna pogodba, potom katere bi bila dobila tvrdka v zakup hladilne celice v klavnici. Gospod župan Grčar in občinski svetnik Bahun sta se večkrat vozila v Zagreb v svrho sklepa te pogodbe. Do pogodbe še ni prišlo, a tudi mariborski mesarji niso dobili v zakup hladilnih celic, češ, magistrat mora čakati na Predoviča in mesarji so se po večini preselili iz mestne klavnice k Welletu. Tvrdka Predovič pa je sedaj naenkrat ustavila klanje in odpustila iz službe vse uslužbence. Predovič najbrž ne bo več klal v Mariboru, a tudi mariborski mesarji se ne bodo več vrnili v klavnico in tako se bosta lahko v kratkem času g. Grčar in Bahun sama sprehajala po prazni klavnici. — O izvozni-čarski firmi Markovič smo zvedeli, da ima v Beogradu 5000 živih prašičev in jej grozi že nekaj dni izguba 1 in pol dinarja pri vsakem kilogramu. Nadalje ima Markovič na Dunaju več vagonov zmrznjenega svinjskega mesa, katerega ne more predati radi .previsokih cen. — Obe tvrdki sta torej, kakor oznanjajo nešteta dejstva, na zelo trhlih kreditnih nogah.
Čudna graja »Volksstimnie«. Zadnja »Volksstim-me« trdi, da so volilne liste mesta Maribor površno in brezvestno sestavljene. Čudna je ta graja, ko imaj'o socijalisti vendar svoj režim na magistratu in ko je so-drug župan odgovoren za vse, kar se v obč. pisarnah izdela. Čudno, da vidi nedostatke samo skozi »Volksstimme«. Sicer pa, kolikor je nam znarf6, so se nazadnje volilni imeniki samo prepisovali ter se je prepisalo pač to, kar je bilo poprej izdelano ter je prešlo skozi vse reklamacije, ki so vendar tudi Volksstimmovcem proste.
Petindvajsetletni jubilej. Jutri obhaja znana tvrdka pri »Zlati kosi« na Vodnikovem trgu (lastnik Ivan Andrašič) petindvajsteletni jubilej obstoja. Lepo razviti in trdni firmi želimo k srebrnemu jubileju: naj živi, raste in proevita!
l judski oder v Mariboru priredi dne 18. maja 1924 ob pol 5. uri v Narodnem domu misijonsko predstavo »Iz smrti v življenje«. Cene prostorom so po 15, 12, 8, 6, 5, 3, 1.50 D. Ker je čisti dobiček namenjen slovenskim misijonom na Kitajskem upamo, da bo cenjeno občinstvo to predstavo v prav obilnem številu posetilo. Vsakdo, ki sicer nima prilike delati za kat. misijone, naj pride in tako bo doprinesel mal dar v prid slov. kat. misijonom. Povabite pa še tudi svoje znance in prijatelje na to izvanredno prireditev, r reaprodaja vstopnic bo od' petka naprej v prodajalni Cirilove tiskarne. Na dan. predstave pa v Narodnem domu od 3. ure naprej. K obilni udeležbi vabi uprava Ljudskega odra.
Reportoar narodnega gledališča v Mariboru. Danes,
14.	maja zaprto. Četrtek, 15. maja »Čardaška kneginja«. Ab. A. Petek, 16. maja »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. C. (Premira). Sobota, 17. maja »Čardaška kneginja«. Kuponi. Ab. B.
Motorna in kolesarska dirka se vrši na dirkališču na Teznu pri Mariboru dne 25. t. m. Za dirko vlada veliko zanimanje in njen potek bo interesanten, ker je prijavilo svojo udeležbo mnogo znanih dirkačev za obe grupi. Dirkanje je dovoljeno vsem kolesarjem, ki se prijavijo do 18. maja t. 1.; za motorno dirko se morajo poslati prijave do 17. t. m. Udeležbo je javiti na dirkalni odbor »Edelweis«, hotel Halbwidl, Maribor.
Hotel Halbwidl ima zanaprej vsak četrtek pri lepem vremenu »družinske koncerte« pri prostem vstopu. (Glej oglas!)
Hišni posestniki. Dne 19. maja 1924 zvečer ob 7. uri se vrši v mali Götzovi dvorani občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Ker se smejo udeležiti tega zbora po društvenih pravilih samo člani društva, se opozorijo vsi hišni posestniki, kateri še niso člani društva, naj se pustijo vpisati, da se pri vstopu k občnemu zboru lahko izkažejo s člansko nakaznico. — Vpisovanje se vrši vsak dan od 9. do 12. ure predpoldne v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 8. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Čardaška knjeginja. Opereta v treh dejanjih. Spisala Leo Stein in Bela Jenbach. Prevel Ivan Jerman. Uglasbil Emerih Kàlmàn. Dirigent Andro Mitrovič. — Re/išer Kurt Bachmann kot gost. — Zares, pravi gledališki poročevalec živo občuti resničnost Avg. Strindbergovih besed, ki jih je zapisal o kritiki v Dramaturgiji. Končno se nehote vprašuje, ali tudi ni veliko resnice na Strindbergovi trditvi, da »kritika ne more biti nikoli objektivna ali splošnoveljavna, dokler bodo sorodstva in prijateljstva, simpatije in antipatije, koterije in interesi.« Torej, da ne bi bilo hudovanja, povemo, da izrazimo danes o vprizoritvi »Čardaške kneginje« v mariborskem gledališču svoja subjektivna opazovanja, ne izrecne kritike. Zase. se nam sicer tega ne bi zdelo potrebno naglasiti, a mnogi le hočejo te všečnosti. —’^»Čardaška knjeginja« je za one, ki ne modrujejo o Hàlekovem zà vzdihu »Bog ne daj, da postanem vsakdanji človek!«, ljubka reč najlažje muzike, z grobo začimbo plehkih dovtipov s papriko in bencinom »nafülanih« bonbonov ter osladnih melodij za poulične orkestrione. Gotovo so to časih vpošlevanja vredne stvari, zlasti, če zdatno pomagajo gledališki upravi razvoz-1 jati tesno zadrgnjen denarni mošnjiček. Vendar je nam neštetokrat bolj pri srcu narodno kulturno poslanstvo gledališča, katerega smisel je pač »lepota, ki se izraža z ekstazo duha in telesa in živi v vsakem času v svojem upravičenem slogu« in si »mora biti hram čiste lepote, to je, biti mora živ, najpopolnejši izraz sodobnih teženj duha in čustva.« (Fr. Koblar). Seve, »čardaška knjeginja« je moderna; da, moderna samo kot »plitev dnevni odblesk tistega, ker imenujemo slog časa.« — K uprizoritvi sami pa to: če ima namen poslušalce in gledalce navajati k posplošenju zabavnega in circenseskega pojmovanja gledališča, je prilično prav uspela. Za to vsebuje pravi pravcati esprit, ki ima za povprečneže naravnost privlačno silo in ki bo ž njo gledališče vedno napolnjevaal. Najboljša pa je bila uprizoritev nedvomno tam, kje proseva nekaj trenutkov skozi razigrano življenje nekoliko resnosti, trpkosti in umirjenosti. Podajanje igralske plati nastopajočih oseb ni bilo zgrešeno, nekaterikrat celo izborno. Prvačila je gospa A. Mitrovič, ki nas je zadovoljila tudi po pevski strani. Glede pevskih glasov nekaterih pa mirno objektivno rečemo, da je časih le preveč draženja tudi za medvedova ušesa. Zvonko grlo ima gospodč. Lubej, ki pa se mora sprijazniti še do dobra najprej z dihalno tehniko. Na drugi strani pa se naj že vendar pospravi z odra neokusna, zavlačevalna in komedijanska razvada, da se nekateri prizori ponavljajo, kar je sila rombata manira. In če še poleg tega upehani igralci sopejo, da jih je razločno slišati v dvorano! Ali igralci ne vedo, da je vsakršno ponavljanje zmanjševalne vrednosti igralčevega ustvarjanja in njegove umetnosti? Li ne vedo, kako razvajalno in nevzgojno je to za občinstvo? Režija je bila v rokah strokovnjaka, pišejo. Mi pa, ki smo že videli »Čardaško kneginjo« ne vemo ravno pred kolikimi leti na odru z ravno isto opremo, ki je bila v tretjem dejanju takrat bolj učinkovita, ne verjamemo, da ne bi zmogel te režije tudi domačin, če je količkaj mož teatra. To je naše prepričanje, pa ne da bi imeli morda za to proti gospođu režiserju-gostu kakršnokoli ost. Poizkušnja je vedno dobra in uči. Nekaj pa je, kar
estetskemu očesu, pa naj ima to o nravnih pojmih čisto svojevrstno naziranje, ne more in ne sme prijati: ono prekomerno razgrinjanje golote. Kdo neki bi imel na primer nad nepokritimi pleči in rameni šestih dam iz varijete ja estetski in lepotni užitek! Takšne in slične reči misleče odbijajo, mikavnost in ljubkost se odražata drugače. Kis v osebi g. Srbinška je bil po maski kari-fcatura. zato neresničen. S slovenskim jezikom pa v Mariboru menda pri operi in opereti ne računi jo. Mečejo ga raz oder kakor jim pač pride med zobe. O izrek ovalni pažnji posameznih samoglasnikov ni govora, na slov-niško skladnost in pravilnost nihče ne pazi. V tem bi prosili blagohotnega izboljšanja. — Jošta.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
13
(Dalje.)
Nič bi mu ne koristila, če bi skrila torbico pri sebi —.
Ven je morala, iz sobe je morala z njo!
Stopila je k vratom in prislužkovala.
Iz gornjega nadstropja je čula šum in ropot in vmes robati smeh vojakov. Premetavali so Déroulèdovo spalnico v prvem nadstropju, na skrajnem levem koncu hodnika.
Še je imela morebiti čas, da izvrši svojo namero. Tvegati je bilo treba. Šlo je za Pavlovo življenje —. Torbica ni smela ostati v njegovi sobi. Gotovo bi jo našli, kajti kdo ve kako se bodo dogodki še razvijali —.
Skrila je torbico med gube svojega širokega krila, smuknila iz sobe in po stopnicah navzgor.
Nihče, je ni videl. Tiho je stopala in po prstih, pohitela je na desno in že je bila v svoji sobici. Neslišno je zaprla vrata.
Koj so bile škarje pri rokah, naglo je prerezala usnje in papirji so se usuli pred njo na mizo.
Ni imela časa, da bi je pregledala. Pa saj je že koj na prvi pogled videla, kako nevarni so za Pavla. In skoraj vse je pisal lastnoročno!
Pograbila jih je v kup in jih nesla k peči. škoda da je bilo avgusta! Kako enostavno bi bilo, če bi je mogla sežgati v peči!
Pomišljala je.
Pred pečjo je ležala pločevinasta posoda za pepel. Vanjo je stresla papirje. Pa ognja ni bilo —.
Tamle pred podobo Matere Božje je brlela oljnata svetiljka. Previdno jo je nesla, da ji ni ugasnila, izlila je olje na papir in ves kup užgala ob lučici.
Naglo so se vneli papirji, še sama je pomagala in kmalu so bili dragoceni potni listi in nevarna pisma kup pepela. Le tu pa tam je ostal kak košček še ne-zgorel, ker je bil papir pretrd ali pa ker je ogenj prehitro ugasnil. Pavlove pisave pa ni bilo več poznati.
Vrgla je pepel v peč in osnažila pločevinasti podstavek; kolikor se je v naglici dalo.
Pa kaj bo s torbico —? Ni se dala sežgati.
Za trenutek jo je držala zamišljena v roki, nato pa jo je vrgla v kovčeg med svojo obleko.
Zadovoljna s svojim delom je odhitela v Pavlovo sobo.
Ni ji bilo treba dplgo čakati.
Merlin seve ni ničesar našel in resno je preudarjal, ali ga ni Julietta zvodila za nos.
Njegovo obnašanje do Déroulèda se je vidno spremenilo. Postajal je prijazen, da, dobrotljiv. Bal se je Déroulèda in njegovega vpliva pri ljudstvu. Dovolil mu je celo, da je smel stopiti k materi in jo pomiriti.
Njegova jeza pa se je obrnila zoper povzročitelja brezuspešnega iskanja. Praznih rok ni hotel stopiti pred tovariše. In sklenil je, da jim prižene — Julietto.
Iskanja in stikanja po stanovanju pa vkljub temu ni opustil. Prav nič ni dvomil, da je Déroulède v res- ; niči izdajalec, In našel bo dokaze, si je pravil, če so ’ vobče še v hiši.
Šel je z vojaki v kuhinjo nad Anico in staro Petro- ! nelo.
Déroulède pa je potolažil mater, ki je vsa obupana in objokana trepetala za sinovo življenje. In nato sta šla oba, da poiščeta Julietto.
!
Srečala sta jo na hodniku. Djala je prst na usta in ; šepnila:
»Psssst! —! Pisma so uničena! Sežgala sem jih!«
»In jaz vam dolgujem življenje —!«
Z vso dušo je govoril, hvaležnost mu je polnila srce in veselje in ponos, da tako zelo skrbi zanj,.
Julietta pa je prebledela pri njegovih besedah in njene velike, temne oči so strmele vanj kakor okame-nele.	j
Prestrašil se je. Mislil je, da se bo onesvestila,, da so I »ili pravkar preživeli prizori preveč za njene živce. Pri-
jel jo je za roko in jo peljal v svojo sobo. Mati je stopila za njima.
Nema, bleda je omahnila Julietta na stol. Pavel je pozabil na nevarnost, pozabil na svet in na vse, pokleknil je poleg nje in jo prijel za roko.
Mati je sedla v oddaljen kot. Ni ju hotela motiti. Tako zelo se je bala za sina, kar verjeti ni mogla, da bi bila nevarnost že mimo.
Julietta se je hudo borila s svojim srcem. Razum, pravičnost, poštenje, vse ji je pravilo, da ni vredna ljubezni moža, ki ga je izdala, vest ji je pravila, in velevala, da ga ne sme, da ga ne more ljubiti. Toda srce jo je vleklo k njemu z vso neustavljivo, nepremagljivo silo prve ljubezni.
Obsedela je, ni mu branila roke. Tiho je poslušala kar ji je govoril in tudi sama je pozabila na pretečo nevarnost, pozabila na Merlinar na pisma, na ovadbo —.
Toliko ji je imel povedati. Hvaležnost, ljubezen mu je silila na ustnice. Burno, naglo je govoril, šepetaje, malo je bilo časa, ločila se bodeta, morebiti za dolgo časa, morebiti —.
Vrata so se odprla in zbudila sta se iz svojih sladkih sanj.
Anica je stala med zavesami,, divje in preplašeno je gledala, bleda je bila.
Déroulède je planil na noge. Na mah je pozabil na lastno srečo, ko je videl bledi obraz Aničin.
»Kaj ti je —'?« je hlastnil. »Air so siroveži —?«
Anica se mu je izognila in pohitela h gospe Déroulède, kot bi le pri njej upala na sočutje in tolažbo.
»Nič ni bilo hudega«, je odgovorila s prisiljenim mirom. »Petronela je bila pri meni v kuhinji in odpreti sva jim morali vse predale ih obrniti vse lonce. In potem so naju izpraševali.«
»Izpraševali —? Kaj?«
»O tebi, o gospe materi in — o državljanki, ki je tvoj gost.«
Déroulède je ni razumel. Tako čudno se je obnašala, vsa razburjena jfe bila in v pestìi je stiskala list papirja.
(Dalje prihodnjič.)
Išče se v prijetnem kraju Dravske dotine meblirano stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob in- kuhinje, za julij in
avgust. Ponudbe z navedbo cene pod »Lepa lega«
na upravo lista.	298 2—T
g] Ogrlast
Industrijsko-obrtne razstave v
katera se vrši NEPREKLICNO od 10. do 28. avgusta 1924
..m - imajo najboljši uspeh. —■
Mariboru
Vestnik izide v dtugi polovici meseca maja v nakladi 20.000 izvodov in se bo razpóslal brezplačno trgovcem, industrijalcem, obrtnikom in drugim pridobitnim krogom. — Oglase nabirajo nalašč zato nastavljeni pooblaščenci. Konec sprejemanja oglasov v torek, dne 20. maja 1924.
Lepo posestvo z vinogradom se poceni proda. Vpraša se v gostilni Scherag, Kamnica.	295
Potori
Dalmatinska in istrijanska črna vina se dobijo v gostilni Izidor Coperti, Maribor, Vojašniška ulica 5, od 10 din. do 14 din. liter, čez ulico 1 dinar ceneje.
Hotel Halbwidl, Maribor
"	sredi mesta.
Vsak četrtek zvečer in v nedeljo predpoldne družinski koncerti.
Pomnoženi orkester. Pri lepem vremenu na vrtu.
Znano dobra dunajska kuhinja. Izvrstna vina. Specijaliteta: sočni guljaž. — Götzevo Bock in marčno pivo.
Vse kar nudimo je »vedno dobro, nikdar drago.«
K obilnemu obisku vabita najuljudnejše
Andrej Halbwidl in gospa.
CUNJE
kaučuk pete in kaučuk podplatej
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
mmmm
Najcenejše In najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič.
Zamenjam tudi staro železje, j
katero je za vporabo, s ^ Marte, SlOfliŠkOV frg 16.
Pojasnila brezplačno l
Mlil MUMM
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, j kakor odpadke vsake vrste j kupujem po najvišjih cenah ;
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
vaškimi odpadki in vlitino. J
; Širite „Stražo“ I
Za znižanje zaloge se bode
Samo prvovrstno blago!	globoko pod nakupna ceno prodajalo, dokler bo na razpolago.	Največja izbira!
^lelssazid.rova cesta © MARIBOR .^lelssaxid-rova cesta ©
287 6-2	ALOJZ HOBÄCHER
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.*