;      •¦ •*    •     Zlata ruda.                                        '   "''
(Preložil iz ruskega J. Vovkov.)
,,Mati, kakšna bi nam bila sreča, ako najdem zlato rudo v našem vertu! Mahoma bi obogatel."
'  n,,Čemii bi potrelboval bogastva, Griško?""
,,Čemti ? Kupil bi potem, kar bi hotel, in tebi, Ijuba mati, ne bilo bi uže treba neprestano delati in tmditi se, kakor do zdaj. Dal bi ti novcev; bili bi mi jako bogati in ljudjebinas bolj spoštovali ter čislali, nego li do zdaj."
rnKako ti je li na misel prišlo, zlate rude iskati na našem vertu ?""
nVidiš, mati, dalje reče Griško, stari sosed Maksimič je vse to čital v knjigi, da je tak kraj, kder se iz zemlje koplje zlata mda, in ko je bil pod Sebastopoljem, to so mu pomorski vojaki pripovedovali, da je res tak kraj daleč tam za morjem, ter da Angleži in Francozi tja hojevajo na dve ali tvi leta in se potem vračajo z velikim bogastran."
wnRes je tak kraj, otrok moj. Pripovedujejo, da se nahaja zlato mej peskom po rekah in drugih tekocih rodah, a nekaj ga tudi iz zemlje dobivajo; res je, da cele čete ljudij z d6mu hoj^vajo v 6ne daljne kraje, iskat bogastva. A često je vse njfh delo in upanje zaman; vrafiajo se ubožnejši, nego li 90 bili poprej, z nezadovoljaim sercem. Ako li res najd6 bogato rudo, kar se redko prinieri, tedaj taki ljudje srečni in bogati ostanejo le nekoliko let; a redko so zadovoljni. Zlata ruda človeškemu sercu želje ne izpolni. Griško ljubi! ne bodi tem ljudem zavidljiv o njih bogastvu, ter no misli, da jedino bogastvo srečo rodi človeku. Jaz verazarudo, in želim, dabije pridneje iskal, — bil bi potem izvestno srečen in bogat.""
^Mati, kde je taka rada? Mahoma je grem iskat!"
- ^^Griško! vem, da me ne umeješ, o kakšnej rudi govorim in kakšnega bogastva ti želim."" Ruda je prava modrost ia strah božji, a bogastvo lepi nauki ter nedolžno serce.""
nRes li mati? To vse je ruda in bogastvo?"                              •' ¦
nnDa, Griško, lehko te uverim, da je to jedina prava ruda ter najboljše bogastvo. Novci se izgube in raztoče, naSe zaklade sne molj in raja; novce in bogastvo nam često pober6 ter odnes6 tatje in razbojniki; a če si novce in bogastvo hraninio, knamo vse življenje veliko skerb, ter na smerti je vendar treba vse ostaviti (zapustiti). Le raodrosti iu lepib. naukov ti nikdo ne more vzeti, nlti jih lnolj ui ruja ne sne. Prava ruodrost človeka izpvemlja vse živ-ljenje, ter ga dela srečnega na tem iu 6nem svetu. Nddejem se, Griško ljubi, da stvoriš po mojem svetu, iu da uže ae bodeš hrepenel po zlatej rudi in posvetnem bogastvu.