c

bt-ev. 82.

Lienz, sobota 27.aprila 1946.

Leto 2.

GIN C PAL MU  MIHAILOVIČ

''S' procesom proti generalu nihaji o vicu, ki se je pričel 18.
t.m. v Belgradu, bo verjetno zaključena usodna tragedija.

Prvikrat so -poznavalci Jugovzhoda - sli žali ime takratnega
polkovnika Mihajloviča v času, ko se j e.Nemčija trudila pritegniti Ju¬
goslavijo v krog treh velesil. Mihajlovič, ki je bil tedaj najugledne
si od mlajših častnikov, je bil kot komisar za obmejno utrjevanje naj-
odločnejši nasprotnik Nemcem naklonjeni politiki. Ta politična borba
se je končala tako, da so ga kazensko premestili na deželo

Ko seje  nato spomladi 1941 Ju
premoči in notranjega hrvaškega probl

med vojno napredoval v generala, postalo.svetovno znano. Kollywood
snemal film. o njem, svetovni tisk ga je slavil, Nemci so ga blatili.
V času, ko je'Nemčija stala na višku svoje moči, ko so Anglijo "ccven-
trvzirali”, ko v Franciji besede "maki" še niso poznali, je Mihajlo-
s svojim srbskim uporom bil sam ha evropski celini proti Nemcem.

je

je

ryi
vib

&  o si a.vi-j a zračila zaradi nemške
je ime mladega častnika, ki

V

se

juniji

uprli

je

L L 4. u.

.er napadel Sov;

sko zvezo. Nekaj

jugoslovanski socialni revolucionarji pod

tednov po-
Titovim

pa je širilo prepad med obema uporniškima skupinama*
zastopal tradicije'Srbije, rodoljubje, zvestobo kralju,

zneje so
. vodstvom..

Vse

Mihajlovič je

•kmetstvo, vojaško tradicijo in pravoslavna cerkvena izročila. Za mar¬
šalom Titom koraka revolucionarni svetovni nazor. Partizani napovedo
boj Miha j 1 ovičevim četnikom. -

Zrvr;niki so bili prisiljeni, da se odločijo, katero skupino
bodo podpirali. Mihajlovičev položaj je bil zato otežkočen, ker je nje¬
govo gibanje bilo izključno srbsko in so ga izven Srbije podpirali le.
■rodoljubni Slovenci. Hrvatje so se bali, dane bi gibanje imelo centra¬
lističnih namenov. Titovo gibanje pa^ v svojem bistvu socialno revo¬
lucionarno in prevladujoče komunistično, hi bilo niti srbsko niti hr¬
vaško. Vključilo je v svoj osvobodilni pckret levičarje obeh narodov,
Odločili pa so premisleki velike mšdzavpzniške polirike,- kakor to o-
pišu je Russel Barnes, zastopnik ameriškega '‘State Dep ar t em en t's - • a za Ju¬
govzhod" v~6lanku,,ki ga je objavil "World News Service".. J ?l Med Rusi
in Britanci je prišlo do sporazuma, po katerem se Rusi ne bodo vtikali
v u rčijo, Britanci pa ne v Jugoslavijo..." Britanci so zato v Jugosla¬
viji podprli Tita.

Od te 'Zime 1*1943 se je Mihajlovič nahajal v obupnem položaju;
obdržati se, napadali pa so ga na dveh frontah! Njegove predpriprave za
Izkrcanje zaveznikova kar je upal, so se izkazale kot odveč, Iz obupa,
zaradi pomanjkanja streliva in lakot - se je seveda nekaj njegovih sku¬
pinskih poveljnikov izneverilo in so pri Nemcih iskali pomoči prpti Ti¬
tu. Mihajlovič sam pa je ostal dosleden do konca vojne.

Podpora in zmaga Združenih narodov sta Tita pripeljala do
polne moči..Mihajlovič je v hribih organiziral upor.'V skupni stiski
je prišlo do sporazuma s hrvaškimi uporniki. Usoda pa ‘se je neizprosno
izpolnila, ko so 15.marca ujeli mladega generala.

se bo ta drzna...živl.jenska pot konča-
20.IV.1946.)

Nobenega dvoma ni, la ko
-rir-La." ("Salzburger Nachrichten" od

Štev. 82.

-Domači glasovi, 27.IV. 1946. ■

krnma  .orovična m

-- Str. 2.

18.aprila
munistične partije,

n

je "Borba", centralno glasilo.jugoslovanske ko
objavila članek pod naslovom "Čudni dogodki na

ene ali"

'Članek kom en ti
listične stranke Pieira

ia meja.

"dir e

samo ena pravi<
nova črta", in d;
vi ja prizna Italiji pravi«
"če taka demoki;

kongresu, ki je dejal ,da "je
so jo leta 1919 imenoval i"W±lso-
elgradom samo n

u6 j če Du.guoi
Istri".

tičn-a avtoriteta v sedanji Italiji, kot je

g.Nenni, tako globoke Trade, da si upa .po j-egm. vi 'cazo

z  Jugosiavijo, ki
drhali r ‘

i e c

i  popolnoma istovetna z zahtevo

-t  -

za

i ah t e vam. i o tu c. en t o  v »&.

pretepačev v

pravično" m e.jo
icij i 31 1  ene
emonl, ki so

**-; +,o"

11  jati s ki krst", s

*7H

klici "vojna z Jugoslavijo!"

a-a

to

X. J ci

pege ;j c

Belgradom", je to selo

čudno

dogodek., ki zahtev

poudarja, da.je ui

snejči s

r*> 1

ZB .  "Stik; 'u  i>«ig/.'auuui" | J t. ou aciu wu.uj.xv ,

globokega premišljevanj a* "

)ri nato o dejstvu, da je kongresu italijanske

+ trrvrr«l  f~rw r lrr.'l  rvl a-fin i \TC. "  Tli S1 O OI' V. ft O U09”.

"Borba" f
a komiteta

Članek goi

socialistične stranke prisostvoval tudi zloglasno, v
žni hlapec sovražnika« morilec "socialist" Sivko lop al c vi 6..

a 6 e Eniškega narodne

r J i.U/

oaeii

’ c- o

tv

xo j& .l  c

Čiču

■n z e

p.«-

■domo Kot tak

.ha j levi 6a pri težkih z loč riniti proti
tora nositi odgovornost skupno z vse-

.to izdajalsko delo

\ -f- ,

ivka

in  najte

jug o slovanskim naro

mi ostalimi v o j n i m i s 2. o č in c i, C1 an ek op i su j e
Topalovlča v Italiji, kjer zbira okoli sebe agente CVBlii, četnike' in
vojne zločince ter organizira celo vrsto protijugoslovanskih provoka¬
cij*

"Otoško je razumeti, zakaj so italijanski socialisti "počasti
.11 "svoj kongres s -prisotnostjo takega vojnega zločinca. To ja proti-
k/i e slovanska provokacija, ki mora. povzročiti rasno zagrenjenost de-

mckrablsnega jasnega mnenja v Jugoslaviji;. -Edina razlaga za ta čuden
kor.au je lahko ta, da je g.Nenni hotel podkrepiti svojo tezo o "pra¬
vični meji" na filscnovi črti z. navzočnostjo tudi nekega "jugoslovan¬
skega" zagovornika  tc teze. Toda ta navzočnost je ob-enem s.stališčem
g. Kennija glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo poučila naše
javno mnenje, da italijanslci socialisti - ali vsaj del njihovih vodi¬
teljev - še niso odkrili pravilne poti do vzpostavitve dobrih odno-
šajev z Jugoslavijo, temveč, da so na napačni poti, ki je resna oviraA
škodljiva interesom italijanskega ljudstva in italijanske demokracije^

. AMERICA S17BBI ZA EV03E BORCE

leto dni po zaključku vojne, so Združene države demobilizirale
še več kot 10 milijonov svojih vojakov; 7 milijonov od skupnega števila
so še zaposlili, čez dva milijona jih je v šolah ali na dopustu in
83.607 v bolnišnicah,.

Združene države zdaj plačujejo vzdrže.valnino bivšim vojakom
z isto točnostjo, kakor izplačujejo pokojnine ali zavarovalnine, doda
Amerika ni uvedla šele sedaj invalidnine, kajti že leta 1636 so prvi
naseljenci sklenili, da mora država dosmrtno oskrbovati vsakogar, ki bi
kot vojak, ki se .je boril za domovino, postal invalid.

Iz prve svetovne vojne se je vrnilo okoli 4 milijone ameriških
vojakov. Zanje niso v zadostni meri poskrbeli, tako da je bilo veliko
pritožb. Brezposelni bivši vojaki bo  1.1932 priredili celo velik po¬
hod na Washington, ki je bil pravi škandal za državo. .

Toda slabe izkušnje so Američane - brez revolucij ali pre¬
vročih glav - izučile, da so zdaj, ko se vrača še veliko več vojakov

- Str, 3.

Štev. 82. — — —-Dorisči glasovi, 27.IV. 1946.

domov, temeljito zgradili za to vprašanje in uredili položaj svojih,
vojakov, kakor je le mogoče, dobro.

SEKB ZA VOJAKE. Za upravnika 'Veteranskega urada’’ so postavili slavne¬
ga generala Omarja Bradleya, ki je bil med.vojno pri.
vojakih zelo priljubljen. General Bradiey skrbi, da izvajajo zakon o
preskrbi bivših vojakov do zadnjih potankosti. • .

S tem zakonom so ameriški vojaki dobili-; brezplačno zdravniško
nego za vse; šolanje za tisto, ki si ga želijo (po 500 dolarjev skozi
štiri leta, kolikor traja šolska doba, in še 65 p SO. dolarjev na mesec
za ■ vzdrževan je) ; no 65 ■«“ 90 dolarjev z.a tiste, ki se hooeg o naučita,
kakšne obrti; pomoč pri .iskanju služb (6 „ 34 5 uradov v vsej^/Voviri ) ;.
pravna pončo (brezplačna) za zopetno pridobitev starih služb; ^posojalo
do 4*000'dolarjev za graditev hiše ali za tistega, ki hoče začeti s
trgovino, delavnico itd« ; kdor ne debi zaposlitve, mu državi plačuje
po 20 dolarjev na-teden skozi 52 tednov; država ustanavlja domove sta-
rih vojakov; država izplačuje invalidom pokojnine.

POBASD POKOJNIN. Med letom 1919 in 1929 so pokojnine ameriškim vojakom

is prve svetovne vojne in njihovim svojcem narasti e zn.
866$, -.Ameriški vojak, ki se ja udeležil špansko-ameriške vojna, boksar¬
sko 'vstaje na' Kitajskem, filipinske vstaje, ali prve in druge svetovne
vojna, lahko dobi do 250 dolarjev mesečne pokojnine.Bivši vojak, ki se
je ko je bil še vojak - v mirnem času ponesrečil, 'lahko, dobi 187 do¬
larjev na mesec. Dolgo potem, ko je vojna minila, lahko bivši vojak, ki
se je ponesrečil, ker je padel po stopnicah ali ga je podrl avto, dobi
po 50 dolarjev oskrbovainine na mesec. „ • .

Vdova, otroci ali starši padlihdali umrlih vojakov dobivajo

po 18 - 100 dolarjev na mesec.

General Bradley poveljuj*

107.000 zdravnikom,, pravnikom, stro-

<» v»egov

urad je največja

aovujakom, uradnikom in drugim nameščencem, N;
socializirana uatanova v kapitalistični .Ameriki - nad 15 milijonov
-L.r/šlh vojakov ima zavarovalne police pri njegovem uradu.

dldKAd SlSVILK. Urad ima zaposlenih 2.700 zdravnikov. V prihodnjih 10 do
15 "t e tih' jih bodo potrebovali še 7.000. Uprava bo skrbela za vse biv¬
še vojake, brez ozira, če so zboleli na bojišču, v vojaški službi ali
josiieje.

Koliko bo vse to stalo? Nihče ne ve, toda sliko lahko dobite,
6e primerjate sledeče številke, ki so jih-objavili do konca novembra
1945; Združene države so plačale oziroma še plačujejo bivšim vojakom
in njihovim sorodnikom.;

70 milijonov dolarjev vsem, ki so se bojevali v ameriški
osvobodilni vo jni;

46,218.530 dolarjev upokojencem iz vojne 1.1812 (zadnji je
umrl .komaj pred mesecem dni);

61,646.168 dolarjev upokojencem iz mehiške vojne(5Q upoko-
encev še vedno prejema pokojnino);

96,587.799 dolarjev upokojencem iz vojn z Indijanci (šivi jih
se vedno 3.787);

8,123,938.565 dolarjev'upokojencem iz državljanske vojne
(22.880 jih še šivi, na mesec prejemajo 903.614 dolarjev);

2,240,094.117 dolarjev upokojencem iz špansko-ameriške vojne
(vsak mesec izplačujejo skoraj 12 milijonov dolarjev);

5,615,270.224 dolarjev so izplačali doslej upokojencem iz'
prve svetovne vojne;

533,117.299 dolarjev upokojencem iz druge svetovne vojne
v prvih treh mesecih po zaključku vojno.

Štev. 82,

Str, 4*

Domači glasovi, 27.IV*1946.

V teh številkah niso všteti Izdatki za bolnišnice, upravo
in obnovo. Samo za pokojnino vojakom in mornarjem so Združene države
doslej plačale okoli 30  milijard dolarjev.

Glavni izdatki pa bodo šele prišli, kajti Amerika je v tej
volni imela 16 milijonov vojakov pod orožjem. ('»Glas zaveznikov” 18.4.)

SVETI OČE jev ponedeljek iz¬
javil, da je" Poljska z enostransko
odpovedjo konkordata zavzela obža¬
lovanja vredno stališče. To sta¬
lišče ;  da je med določenim delom
prebivalstva zelo razširjeno. Vati¬
kanski radio ;  je objavil papeževo
pismo poljskemu kardinalu Hlondu ?
kjer pravi med drugim; "Že se kaže,
da je Naša bojazen bila utemeljena.
Pred kratkim izdani zakon se tiče
svetosti in trdnosti zakonske zveze
■ Prav posebno Nas užalosti, 6e zve¬
mo iz poročil, da so mnogi duhovni¬
ki odsotni, da so nekateri pregnani
drugi celo umorjeni," Z ozirom na
pomanjkanje duhovnikov sv,oče vztra
ja pri tem, da se izpraznjena me¬
sta zasedejo, da se ustanovijo.se¬
menišča' in daje mladini primeren
pouk. ("Volkszeitung" od 25.4.46.)

JUGOSLAVIJA GROZI Z IZSTOPOM
iz begunskega odbora Organizacije
Združenih narodov. Iz Londona so
25»'t.m. poročali, da se je begunski
odbor Organizacije združenih naro-
odov v torek sestal in glasoval za
predlog, ki ga je stavil njegov .
predsednik, britanski državni taj¬
nik Mc.Ueil. Jugoslovanski delegat
dr.Baebler je nato zagrozil, da bo
sejo zapustil, če njegov predlog
glede preiskave v določenih zavez¬
niških begunskih taboriščih ne
.sprejmejo v debato. ("Salzburger
Nachrichten" od 24.4.1946.)

LJUBLJANSKA "LJUDSKA PRAVICA"
PIŠE; V št.Vidu pri Grobelnem so
sklicali mladinski sestanek) Ko so
razni protiljudski ‘elementi za to
izvedeli, so zaprli šolo, kjer naj
bi bil sestanek. Šolski upravitelj,
ki je tudi vedel za sestanek, je
kijufc.odnesel. Ker kljub dolgotraj¬
nemu iskanju ključev niso našli,
mladino veselje do dela ni minilo,
ampak se je odločila, da bo sesta¬
nek imel ir na proste, List -pravi na¬
to, da .je skrajni čas, da ljudstvo

take elemente razkrinka in se jih
otrese.

KUMISIJA ZA UGOTAVLJANJE
VOJNEGA DOBIŠKA V LJUBLJANI je raz¬
pravljala o “vojnem dobičku na¬
slednjih podjetjih; Pračama "Zika"
(474,894 dinarjev), "Sekotex%
tekstilna industrija, (5 t  3551391
din)j Javna skladiš 6a,(1,46 9 * 433
din),

VILENSKEM TABORIŠČU je bil ^
23.t.m. redni mesečne sestanek ™
,Slomškove družbe. Po sv,maši je bi¬
lo zborovanje, kateremu je predsedo-
-val g. ravnat el j Josip Ovsenek.
Udeležila se ga je tudi Miss Madsen,
načelnica UNRRI-nega dobrodelnega
in prosvetnega oddelka za britansko
cono Avstrije. Zborovanje ji je dalo
mnogo .zelo praktičnih predlogov za
mladinsko skrbstvo po taboriščih,,
za kar je bila zelo hvaležna. Zelo
je pohvalila prosvetno in vzgojno
delavnost sloveske begunske inte¬
ligence in se izrazila, da med
Slovence vedno rada pride, ker dobi
vedno novih pobud za svojo dobro¬
delno in vzgojiteljsko delo. Pri¬
hodnji mesec bo tako Zborovanje v
špittalskem taborišču. £

ZA VELIKO NOČ so v špittalskem
taborišču izdali zbirko "Veliko¬
nočno branje". Zbirka je.razmnože¬
na na boljšem papirju ter tudi
okusno opremljena s slikami. Poleg
črtic in pesmi naših znanih pisa¬
teljev in pesnikov Sardenka, Meška,
Jalena in drugih,je tudi opisanih
mnogo slovenskih velikonočnih obi¬
čajev, Zbirka, ki stane 2 šilinga,
je bila mišljena kot notranja tabo¬
riščna izdaja.

UMRLI SO;Dolgan Alojzij,učit,
na Koroški Beli, Pepca Ravnik-Rotar,
na Jesenicah, Janko Sušeč, tiskar-
nar v Gor,Radgoni in Anton Kosmač,
posestnik v Borštu.