List 27.
O obdelovanji travnikov.
Po Ad. Trientel-nu.
Ko smo v zadnjem našem listu gospodarjem našim razkladali, kedaj je pravi čas kositi senožeti (travnike), nam je došel v roke tednik kmetijske družbe Salcburške, v katerem umnim našim kmetovalcem že dobro znani mož Adolf Trientel o obdelovanji travnikov jako pametne nauke razklada, ne izmišljene, ampak po večletnih skušinjah posnete.
Naj tudi iz njegovih naukov podamo nekoliko ko-ščekov.    Gosp. Trientel med drugim piše tako-le:
Kmetje večkrat in to po pravici pravijo: „kmet se nikoli ne izuči; zmirom skusi kaj , kar poprej še ni vedel." To pač veljd tudi o tem, kako trave sejati. O tem še marsikaj ne vemo, kar nam na lastni senožeti pred nosom leži.
Ministerstvo kmetijstva nekaterim družbam kmetijskim tudi denarne podpore daje za nakup travnih semen, in s tem kaže, kaj še tu in tam manjka.
Nekateri pravijo: „vsaj ni treba travnih semen, sjeneni drob je tudi dober." — Res je to, Če na senožeti rastejo dobre in prave trave. Al taka pa ni na vseh travnicih, in zato pridejo znedobrim senenim drobom na travnike trave, ki so le malo prida, ali vsaj dobrih ne toliko, kolikor bi jih treba bilo. Sploh bi se morala po vseh travnicih najbolja trava ravnotako zasevati, kakor se na polji seje to ali uno žito ali kaj druzega.
Vsakako je tedaj potreba, da si gospodar na seno-žetih svojih s pravočasnim in zadostnim zasejan j e m semena različnih trav zagotovi vkljub vsa-cemu vremenu in drugim ufmam gosto rašč send.
Deteljah, kakor vsak poljedelec vć, je živini iz-vrstaa klaja; al ona na vlažnih senicah (podih) zamrje; seme deteljno je drago in se več let zaporedoma ne sme sejati. Mešanica tedaj, to je, trava mešana z deteljami, ugaja našim senožetim najbolje.
Zato pa ni treba, da bi si kmet zmirom semena kupoval. Kakor za druge pridelke na polji svojim ne skrbi s tem, da bi semen kupoval, ampak si jih sam pridela, tako si lahko oskrbi travnih semen po domačem pridelku. Izprva naj le od tacih rastlin, ki so dobre in so mu po všeči, nabira semena; tako nabrano seme naj seje na poseben kos svojega zemljišča in pusti, da rastline te popolnoma dozorijo. Tako si pridela sam lepega semena. Iz začetka bo morebiti marsikateremu kmetu treba, v štacuni travnih semen kupiti. Ko si je pa prav dobro senožet zasejai, potem ne bo mu treba več v štacuno hoditi, le trave na enem kosu senožeti naj ne pokosi z drugim senom vred,, ampak ta kos naj pusti, da trava dobro dozori, in tako ima semenico sam domd.
Taka umetna setev travnih semen je posebno potrebna na mrzlih visocih planinah, kajti ondi se travna semena sama po sebi le počasi zasejejo.
Je pa tudi tacih senožet dokaj, ki so polne plevela, na priliko, podleska itd. Take senožeti je treba preorati, da se malopridne rastline odpravijo, in ob pravem času zasejati z dobrimi semeni. Kdor tega noče storiti, ne ostaja mu druzega, kakor to, ali da plevel vsako leto izruje ali pa ga rasti pusti.
Dokaj je pa tudi mokrih senožeti na lepem kraji. Grabni se kopljejo na tacih senožetih, da bi se voda odtekala, al večidel se to godi tako , da malo ali cel6 nič ne pomaga, in zakaj ne? — zato, ker se grabnom ni naredil tak padež, da bi voda lahko odtekala, ali da uravnava grabnov ni prava,   ali   da   grabni  niso
dovolj globoki. Najmanj mora vsak graben 4 čevlje globok biti, da je pravi vodotoč , včasi pa je treba ga še globokeje narediti. Se veliko bolji pa, ko odprti grabni, so vodotoci z lončenimi cevi, kijih Andrej Net na Kokrici nad Kranjem izdeluje, ki so bile v „Novicah" že večkratp riporočane. To bila bi prava drenaža, ki je bolj stanoviten in tudi cenejši vodotoč. Se ve da takih vodotočev napravljati ne more kmet sam, ampak človek, ki je izveden v tem, da se naredijo v resnici kanali, ki vodo odpeljujejo iz močvirne se-nožeti.
Res je, da na suho devanje močvirnega svetd stane denarjev, včasi veliko denarjev; al res je tudi, da na suho djan svet se s trikrat večim doneskom kmalu poplača.
214