T r o j a r j e v z b o r n ik 1 8 3 V A L E R IJ A B E R N IK METODOLOŠKA STRUKTURA IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH OSNOVNOSOLSKIH UČBENIKOV ZGODOVINE METHODOLOGICAL STRUCTURE OF SELECTED SLOVENIAN AND FOREIGN ELEMENTARY SCHOOL HISTORY TEXTBOOKS Izvleček Avtorica podaja m etodološko analizo izbranih učbenikov zgodovine, ki so izšli v o b ­ dobju od leta 2000 do leta 2004 v Sloveniji, Veliki Britaniji. Franciji in Nemčiji. Podrob ­ no je obdelana m etodološka s truktura izbranih učbenikov in glavni elementi metodološke zasnove. Gre za primerjavo naslovnih strani, pisave, likovne opreme, osrednjih učbeni­ ških tekstov, historičnih kart, slikovnega gradiva, vprašanj in nalog. Vsi ti elementi so v obravnavanih učbenikih uporabljeni na različne načine in imajo zaradi tega tudi različne učinke pri učencih ter predstavljajo tudi dragocen pripom oček vsem piscem sodobnih učbenikov na področju družboslovja. Ključne besede: zgodovina, učbeniki, osnovna šola. naslovnica, likovna oprem a, uč­ beniški tekst, zemljevidi, slikovno gradivo, naloge. Abstract The author gives a methodological analysis o f selected history textbooks, issued be- tween 2000 and 2004 in Slovenia, Great Britain, France, and Germany. She gives a deta- iled analysis of the methodological structure of selected textbooks and the main elements o f the methodology. It is a com parison o f covers. fonts, image equipment, central textbook texts, historical maps, pictures, questions, and assignments. Ali the elements in textbooks are used in various ways and consequently have different effects on pupils and represent a valuable tool to ali vvriters of modern textbooks in the area of social sciences. Keywords: history, textbooks, elementary school. cover, image equipment. textbook texts, maps, pictures, assignments. 1 8 4 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . M E T O D O L O Š K A S T R U K T U R A IZB R A N IH SLO V EN S K IH IN T U J IH O S N O V N O Š O L S K IH U Č B E N IK O V Z G O D O V IN E 1 Uvod Na začetku predstavljam izbrane učbenike, pri katerih sem opravila metodološko analizo. 20 učbenikov predstavljam v tabelah, ki prikazujejo oznake, s katerimi sem jih poimenovala. Te oznake uporabljam v nadaljevanju raziskave, da bi bilo jasno razvidno, na kateri učbenik se metodološke ugotovitve nanašajo. V raziskavi sem analiz ira la učbenike založbe DZS (za 6., 7., 8. in 9. razred) in učbe­ nike založbe M odrijan (ravno tako za 6., 7., 8. in 9. razred). Tabela l: Oznake za izbrane slovenske učbenike Oznake za slovenske učbenike Učbeniki 1. učbenik DZS RODE, Marjan, TAWITI AN, Elissa (2004), Prvi koraki v preteklost. Učbenik za 6. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: DZS. 2. učbenik DZS JANŠA-ZORN, Olga, MIHELIČ, Darja (2004), Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetletke. Ljubljana: DZS. 3 .učbenik DZS CVIRN, Janez, HRIBERŠEK BALKOVEC, Elizabeta, STUDEN, Andrej (2004), Novi vek. Zgodovina za 8. razred devetletke, Ljubljana: DZS. 4 . učbenik DZS DOLENC, Ervin, GABRIČ, Aleš, RODE. Marjan (2003), 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred osemletke in 9. razred devetletke, Ljubljana: DZS. 1. učbenik Modrijana JANŠA-ZORN, Olga. KASTELIC, Ana, ŠKRABA, Gabrijela (2004), Spoznavajmo zgodovino. Zgodovina za 6. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan. 2. učbenik Modrijana SIMONIČ, MERVIČ Karmen (2004), Stari svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan. 3. učbenik Modrijana ŽVANUT. Maja & VODOPIVEC, Peter (2004), Vzpon meščanstva. Zgodovina za 7. razred osnovne šole, zgodovina za 8. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan. 4. učbenik Modrijana KERN, Ana Nuša. NEČAK. Dušan, REPE. Božo (2003), Naše stoletje. Zgodovina za 8. razred osnovne šole. Zgodovina za 9. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan. V raziskavi sem analiz ira la učbenike založbe Heinemann (za l. razred sekundarne šole) in založbe Collins (za 2., 3. in 4. razred sekundarne šole). 1 Vzeto iz: Bernik Burja, Valerija (2006). Vsebinske in metodološke spremembe v osnovnošolskih učbe­ nikih zgodovine od konca 19. do začetka 21. stoletja na Slovenskem. Doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 8 5 Tabela 2: Oznake za izbrane britanske učbenike Oznake zu britanske učbenike П Učbeniki l. britanski učbenik KIDD. Judith, REES, Rosemary, TUDOR. Ruth (2000). Life in Medieval 'I'imes, London: Heinemann. 2. britanski učbenik WRENN, Andrew (2002). Presenting the Past. Britain 1500-1750. London: Collins. 3. britanski učbenik GREY. Paul, L1TTLE, Rosemarie (2002), Presenting the Past. Britain 1750-1900, London: Collins. 4. britanski učbenik SPAREY, Elizabeth, WORALL. Keith, JOHNSON. Sue (2003). Presenting the Past. The modem World. London: Collins. V raziskavi sem obdelala učbenike predmeta zgodovina geografija založb H atier (za 6. in 4. razred), M agnard (za 5. razred) in Nathan (za 3. razred). Tabela 3: Oznake za izbrane francoske učbenike Oznake zu francoske učbenike Učbeniki 1. francoski učbenik BARTOLI. Jacques idr. (2004). Histoire-Geographie 6eme. Livre de l'eleve. Paris: Hatier. 2 . francoski učbenik DOUBLET, Frederic, CASA. Michel (2001), Histoire-geographie 5e. Paris: Magnard. 3. francoski učbenik CAROL, Anne idr. (2002), Histoire-geographie 4eme, Livre de Ve le ve. Paris: Hatier. 4. francoski učbenik BERNIER, Michel, CHAMPIGNY. Danielle, LOUBES, Olivier (2003), Histoire-geographie Je, Livre de Veleve. Paris: Nathan. V raziskavi sem obdelala učbenike zgodovine za l., 2., 3. in 4. razred sekundarne šole. U čbeniki so izšli v založbi Klett Verlag. 1 8 6 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . . . Tabela 4: Oznake za izbrane nem ške učbenike Oznake za nemške učbenike Učbeniki 1. nemški učbenik CHRISTOFFER, Sven idr. (2004). Zeitreise 1. Geschichtliches Unterricht­ swerk fü r die Realschule, Leipzig: Ernst Kletl Schulbuchverlag. 2. nemški učbenik FLUES. Heiner idr. (2001), Zeitreise 2. Geschichtliches Unterrichtswerk fiir die Realschule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. 3. nemški učbenik EPKENHANS, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches Unterricht­ swerk fiir die Realschule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. 4. nemški učbenik FLUES, Heiner idr. (2004). Zeitreise 4. Geschichtliches Unterrichtswerkfür die Realschule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. 1. ZUNANJA STRUKTURA IZBRANIH UČBENIKOV ZGODOVINE V primerjavi zunanje strukture izbranih učbenikov zgodovine za osnovno šolo sem se osredotočila na obravnavo form ata učbenikov, naslovnih strani na platnicah učbenikov ter pisave in likovne oprem e učbenikov. Z an im alo m e je , katere elemente vključujejo na­ slovne strani na platnicah učbenikov ter s kakšno likovno oprem o razpolagajo učbeniki. Format učbenikov Vsi izbrani učbeniki, torej tako slovenski, britanski, francoski, kakor tudi nemški uč­ beniki so v formatu A4. Naslovna stran na platnicah učbenikov Slovenski učbeniki obeh založb imajo naslovnice zasnovane po enotnem grafičnem konceptu, pri čem er je dom iselna zlasti zasnova M odrijanovih učbenikov v obliki vitraža. Vsi izbrani slovenski učbeniki imajo na naslovnicah živobarvne fotografije. Naslovna stran izbranih britanskih učbenikov založbe Collins (drugi, tretji in četrti britanski učbenik) je zasnovana po enotnem grafičnem konceptu. V ospredju je krog, v katerem je slika prizora iz časa, kateremu je učbenik posvečen, v ozadju pa je tem na in zam olkla barva, na kateri najdemo naslov učbenika in številko razreda sekundarne šole, ka­ teremu je učbenik namenjen. Barva ozadja je za vsak razred drugačna. Collinsovi učbeniki imajo vsi naslov Prikaz preteklosti (Presenting the Past). Tudi učbenik založbe Heinemann (prvi britanski učbenik) ima v ospredju sliko prizora iz časa, ki ga opisuje, s to razliko, d a je slika oblikovana v kvadratu, ozadje pa je prav tako kot v Collinsovih učbenikih enobarvno. Izbrani francoski učbeniki založbe Hatier (prvi in tretji francoski učbenik) so zasno­ vani po enotni grafični zasnovi, učbenika založbe M agnard (drugi francoski učbenik) in Nathan (četrti francoski učbenik) pa se od tega koncepta razlikujeta. Založba Hatier ponuja na naslovnici tri p rikaze obrazov s slik ali kipov iz časa. katerega prikazuje, pri čem er gre sam o za tisti del obraza, ki obsega oči, del nosu in čela. Ozadje Hatierovih stra­ nic je belo. Založba M agnard na naslovnici prikazuje um etniško sliko iz časa, kateremu T r o j a r j e v z b o r n ik 1 8 7 jc učbenik posvečen. Slika je v živahnih barvah in z razgibanim motivom, ki prikazuje viteze na konjih pred obzidjem mesta. Založba Nathan na naslovnico umešča štiri prizore, ki so oblikovani v kvadrate. Izbrani nemški učbeniki založbe Klett (vsi štirje nemški učbeniki) imajo vsi naslov Č asovno potovanje (Zeitreise). Prvi nemški učbenik ima drugačno zasnovo naslovnice kot ostali trije učbeniki. Založba Klett se je namreč odločila, da bo novim učbenikom spremenila zunanji izgled in učbenik za prvi razred ima že nov izgled, tako da bo nova generacija z vsak im letom sprejela tudi nov učbenik. Prvi nemški učbenik im a rdeče - o ranžno ozadje, v ospredju pa je slika, ki prikazuje egipčanski par na ladji in njuna slu­ žabnika ter hieroglife. Ostali trije učbeniki imajo na naslovnici mavrične barve, v sredini pa je v učbeniku za drugi razred velika ladja z jadri, na učbeniku za tretji razred tehnična naprava iz 19. stoletja, v učbeniku za četrti razred pa astronavt. Za oko najbolj privlačna je naslovnica prvega nemškega učbenika, ki s svojimi živah­ nimi in toplimi barvam i odstopa od vseh ostalih. Domišljijsko najbolj domiselne pa so verjetno naslovnice slovenskih učbenikov založbe Modrijan, ki v krogih vitraža predsta­ vljajo prizore iz časa. ki so mu učbeniki namenjeni. Posebnost so tudi učbeniki založbe Hatier z dom iselnim prikazom oči kipov in slik obrazov iz različnih zgodovinskih obdo­ bij, vendar belo ozadje prevladuje in za oko ni preveč privlačno. Najbolj domiseln naslov učbenikov nosijo nemški učbeniki založbe Klett - Časovno potovanje in slovenski učbeniki založbe DZS. ki naslov Koraki v času tudi slikovno pri­ kažejo s stopinjami človeških stopal, ki sta se sprehodili čez vrhnji del naslovnic. Tako po domiselnosti kot po privlačnosti zasnove naslovnic slovenski učbeniki prav nič ne zaostajajo za tujimi učbeniki in se uvrščajo med najlepše in najbolj pripovedno izrazne. Pisava in likovna oprema Vsi izbrani slovenski učbeniki so opremljeni z bogatim slikovnim gradivom, k i j e na­ tisnjeno v kvalitetnih barvah. Zanim ivi so grafični znaki za označitev posam eznih rubrik v M odrijanovih učbenikih. Izbrani britanski učbeniki se v največji meri razlikujejo od vseh drugih izbranih slo­ venskih in tudi tujih učbenikov zgodovine. Na prvi pogled spominjajo izbrani britanski učbeniki na slikanico. V njih je veliko slikovnega gradiva, besedilo in slikovno gradivo je na več mestih oblikovano v miselni vzorec. Mnogi deli besedila se pojavljajo v kva­ dra tk ih in preglednicah. Učbeniki besedila nimajo stalno oblikovanega v enem ali več stolpcih, am pak se stil pisanja spreminja. Ponekod najdemo en stolpec, ki sega čez celo stran, d rug je je besedilo organizirano v en stolpec, ki sega le čez polovico strani, pone­ kod najdemo dva stolpca besedila na strani. Vsakemu naslovu teme sledi kratek izvleček natiskan z odebeljenimi črkam i. Glavni učbeniški tekst je v eni pisavi, m edtem ko so vsi govori posam eznih junakov, ki so zapisani v oblačkih, natiskani v ležečem tisku. Naslov je natisnjen na barvni trak. ki je v vsakem učbeniku posebne barve, ki je značilna prav za določen učbenik. Na nekaterih mestih, ki so organizirani kot miselni vzorci, najdemo še nekatere druge stile zapisa črk. Vprašanja so zapisana v posebnih okvirčkih z barvnim ozadjem. R azlika med britanskim i učbeniki založbe Collins in Heinemann je v tem. da so prvi učbeniki bolj inovativni in kreativno zastavljeni ter d a j e v njih še več slikovnega gradiva kot to velja za učbenike založbe Heinemann. Izbrani f rancosk i učbenik i vključujejo bogato slikovno gradivo, v katerem prevla­ dujejo fotografije in ne skice, kot to velja za britanske učbenike. G lavni del besed ila je podan v enem stolpcu, ki lahko sega čez celo stran, še bolj pogosto pa se u m ik a s likam in izvlečkom besedil v kvadra tk ih ter zato obsega le polovico strani na robu. Tisk za glavni tekst in izvlečke v kvadra tk ih je enoten. V kvad ia tk ih . ki so označeni z b a rv n im 1 8 8 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . ozadjem najdem o rub rike za vprašanja , ki so v eni barvi in rubrike za izvlečke pripove­ dnih tekstov v drugi barvi. Izstopajo s trani, ki označujejo začetek novega vsebinskega sklopa. G re za dve s trani, ki ju lahko hkrati opazu jem o in kjer najdem o barvno ozadje, na njem pa slike, ki predstavljajo vsebine, s katerim i se sklop ukvarja , naslov vseb in­ skega sklopa , lahko pa tudi še besedilo , časovni trak ali zgodovinsko karto . Naslovi tem so znotraj vseb insk ih sklopov ponekod v barvnem tisku, d rugod pa črno beli. Ne glede na to, da sem razpo laga la z učbenik i treh založb, se v grafični zasnovi ti učbenik i med sabo bistveno ne razlikujejo . U čben ik založbe N athan in oba učben ika založbe Hatier im ata na zače tku dve sosednji s tran i, na katerih so podana navodila za uporabo u čb e­ n ika in raz laga zasnove tem. Vsi izbrani nem ški učbeniki podajajo tekst v dveh stolpcih, tretji stolpec na vsaki stra­ ni pa je rezerviran za slikovno gradivo in komentarje k slikam. Naslovi tem so v črnem tisku. Podobno kot v izbranih francoskih učbenikih tudi v nem ških izstopajo naslovne strani za nov vsebinski sklop. Gre za dve sosednji strani, na katerih najdemo naslov vse­ binskega sklopa, slikovno gradivo, barvno ozadje, komentarje k slikam, lahko pa tudi časovni trak in historično karto. Nem ški učbeniki imajo na začetku navodilo za uporabo knjige. V njem najdemo grafične znake: - sv inčnik s klicajem in vprašajem v oblačku označuje naloge in vprašanja. - odprta knjiga označuje, da sledi razlaga nove besede, - krog s škarjam i, kaseto, sv inčnikom , lopatico in povečevalnim steklom označuje strani, ki so oblikovane kot projektne strani, na katerih najdejo učenci praktične naloge za boljše spoznavanje snovi, - grafični znak s knjigami naloženim i ena na drugo pa označuje Bralni količek , v katerem najdejo učenci nasvete za nadaljnje branje. V prvem nem škem učbeniku najdemo grafične simbole: - simbol za projektno delo, - simbol za nasvete za nadaljnje branje in naslove, na katerih lahko učenci dobijo nadaljnje informacije o vsebini, - simbol za razlago novih pojmov, - simbol za delo z računaln ikom , - simbol za rubriko z vprašanji. Ti simboli niso tako dom iselno oblikovani kot v osta lih treh učbenikih , kjer simboli govorijo sami zase. Poleg teh simbolov vključuje prvi učbenik na zgornjem levem robu vsake leve strani simbol, ki označuje kateremu vsebinskemu sklopu pripada tema. Slovenski učbeniki so na prvi pogled v grafični zasnovi še najbolj podobni nem šk im učbenikom . Tako kot nem ški učbeniki se tudi Modrijanovi učbeniki poslužujejo nekate­ rih grafičnih znakov za označitev posam eznih rubrik. V ozadju večinom a prevladuje bela barva tako v slovenskih kot tudi v nem šk ih učbenikih . Francoski in britanski učbeniki so dosti bolj pisani na prvi pogled in zaradi tega za nevajenega bralca tudi malo manj pregledni, po drugi strani pa bolj pestri in zanim ivi, kar zlasti velja za britanske učbenike. Primerjava zunanje strukture izbranih učbenikov zgodovine Prim erjava zunanje s truk tu re izbranih slovenskih in tujih učbenikov zgodovine za osnovno šolo je pokazala , da slovenski učbeniki v n ičem er ne zaostajajo za tujimi. Izbrani slovenski učbeniki se ponašajo s spretno in dom ise lno izdelanim i naslovnicami. Pri uč­ benikih založbe M odrijan je pohvale vredna zlasti grafična zasnova naslovnic in njihova pripovedna izraznost, pri učbenik ih založbe DZS pa njihov skupni naslov Koraki v času, ki je tudi grafično izražen. Naslovnice vseh izbranih slovenskih in tujih učbenikov so na­ tisnjene v kvalitetnih barvah , ki kar kličejo po tem, da jih vzam em o v roke in prelistamo. T r o j a r j e v ZBORNIK 1 8 9 Vsi izbrani slovenski in tuji učbeniki zgodovine razpolagajo s kvalitetno likovno opre­ mo in so natisnjeni v barvah, s poudarjenimi naslovi vsebinskih sklopov, tem in podtem. Na različne načine izbrani učbeniki označujejo tudi posamezne rubrike, ki se ločijo od osrednjega učbeniškega teksta. Gre na primer za rubrike z vprašanji, nalogami, s lovarčk­ om itd. Tudi v tem smislu izbrani slovenski učbeniki v ničemer ne zaostajajo za izbranimi tujimi učbeniki. V likovni opremi so še najbolj podobni izbranim nem škim učbenikom , ki prav z likovno oprem o dosegajo veliko preglednost in sistematičnost vseh učbeniških elementov. Izbrani britanski učbeniki zlasti založbe Collins se od drugih izbranih učbe­ nikov razlikujejo po velikih količinah skic, zaradi katerih dajejo vtis lahkotnosti in igri­ vosti. V slikovnem gradivu ostali izbrani učbeniki tako slovenski kot tuji dajejo prednost fotografijam pred skicami in na tak način delujejo bolj resno. Hkrati fotografsko gradivo daje v večji meri občutek, da so se stvari, o katerem priča, tudi v resnici zgodile in niso sam o predmet morebitne virtualne resničnosti. M nožica skic v britanskih učbenikih je tako dvorezna, saj po eni strani dosega učinek boljše predstavljivosti, nazornosti in je bolj privlačna za oko; po drugi strani pa množica skic učinkuje podobno kot risani filmi na televiziji, ki z resničnostjo navadno nimajo nobene zveze in predstavljajo fiktivni svet. Francoski učbeniki pa vključujejo veliko število različnih kvadratkov z rubrikam i, zaradi česar so manj pregledni od ostalih učbenikov. Zaželeno je, da lahko učenci skupaj z učiteljem izbirajo med obema vrstam a zasno­ ve učbenikov: torej med bolj sodobno zasnovanimi učbeniki, kot so britanski, v katerih mrgoli barv, slikovnega gradiva in miselnih vzorcev ter med bolj um irjenim i učbeniki, ki so m orda za nekatere bralce zaradi manjše nasičenosti z različnimi elementi tudi bolj pregledni. Med slednje se uvrščajo predvsem izbrani slovenski in nemški učbeniki. Poleg tega pa so si učbeniki, ki izhajajo iz istega nacionalnega okolja, v svoji oblikovni in m e­ todološki zasnovi dokaj podobni. 2. NOTRANJA STRUKTURA IZBRANIH UČBENIKOV ZGODOVINE V primerjavi notranje strukture izbranih učbenikov zgodovine za osnovno šolo sem se osredotočila na obravnavo pripovednih tekstov, zemljevidov, slikovnega gradiva ter vpra­ šanj in nalog. Z an im ale so me oblike pripovednih tekstov, ki se pojavljajo v učbenikih: miselni vzorci, vsebine v obliki stripa, slovarčki pojmov, odlom ki iz zgodovinskih virov, literarnih del ali religioznih knjig, predstavitev zanimive literature za nadaljnje branje, in­ ternetni in drugi naslovi za nadaljnje iskanje informacij, seznami pojmov, imen. pisnih in slikovnih virov, povzetki itd. V raziskavi sem zasledovala vse omenjene elemente m eto­ dološke zasnove učbenikov in jih prim erjala med seboj. Primerjavo slikovnega gradiva v učbenikih sem izvedla na podlagi Trojarjeve delitve slikovnega gradiva na dokum entarne realistične slike in fotografije, slikovne rekonstrukcije zgodovinskih objektov in situacij in na abstraktne slike in d iagram e.2 Osrednji učbeniški tekst in rubrike Vsi izbrani učbeniki vključujejo kazalo na začetku knjige. Kazalo vključuje naslove vsebinskih sklopov in tem. Najbolj pregledno kazalo najdemo v prvem nem škem učbe­ niku, ki daje vsak vsebinski sklop v posebno barvno okence, v katerem so tudi teme tega sklopa in grafični simboli zanj. Posebnost francoskih učbenikov je, da na začetku knjige. 2 Trojar. Štefan (1996). Vloga slik pri pouku zgodovine in nove možnosti modernega slikovnega prikazova­ nja. 2. del, v: Zgodovina v soli, št. 4. str. 29. 1 9 0 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . takoj za kazalom , navajajo kratek pregled učnega program a zgodovine in geografije za razred, kateremu je učbenik namenjen. V vseh izbranih učbenikih so vsebine razdeljene na vsebinske sklope, teme in podte­ me. Poleg te osnovne delitve pa vključujejo nekateri učbeniki tudi specializ irane ozirom a nam enske teme. V tem smislu je najbolj zanim iv prvi nemški učbenik. V njem najdemo poleg običajnih tem še tri vrste tem. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa je tema Z a ­ ključek , ki p rinaša zan im ive igre za učence ali naloge za reševanje posam eznih zgodo­ vinskih problemov. Poleg tega pa najdemo v tem učbeniku še teme z naslovom Metoda, v katerih se učenci seznanijo z zgodovinskim i m etodam i raziskovanja na konkretnem prim eru , ki se navezuje na celoten vsebinski sklop. Tretja vrsta tem nosi naslov Projekt in so zasnovane tako. da zahtevajo od učencev skupinsko delo in konkretne izdelke. P reo­ stali trije izbrani nemški učbeniki vključujejo podobne posebne teme kot je tema Metoda in Projekt, na koncu vsakega vsebinskega sklopa pa je v teh treh učbenikih tema Na prvi pogled/ bralni kotiček, v katerem najdemo predstavitev zanim ive literature, ki obravnava problem atiko širšega vsebinskega sklopa. Te knjige so večinoma mladinski zgodovinski rom ani, katerih branje naj bi učencem om ogočilo jasnejše predstave o preteklosti. F ranco­ ski učbeniki vključujejo posebne teme z naslovom Dosje in Patrinionij, v katerih obdelu­ jejo posebne zgodovinske prim ere v povezavi s širšimi vsebinskimi sklopi. Tako britanski kot tudi slovenski učbeniki ne vsebujejo tem, ki bi se specializ irale za poseben namen. Modrijanovi učbeniki vključujejo posebne poglobljene rubrike z naslovom Ali veš? V okviru tega so podane zanim ive informacije, ki se nanašajo na posam ezno podtemo. M noge od njih vključujejo hum orne elemente ali pa zaradi svoje nenavadnosti delujejo šokantno, tako da učence še posebej pritegnejo. Te rubrike so izjemno dobro zasnovane in podobnih ne najdem o v nobenem od tujih izbranih učbenikov. Posebnost izb ran ih br itansk ih učbenikov založbe C ollins so miseln i vzorci. Na tak način je ob likovano precej snovi. G re za povezovanje teksta , ki je navadno organ iz iran v alineje in obkrožen s k vad ra tn im i okvirji , s likovnega grad iva in shem atično ter ce lo ­ vito predstavitev vseh teh e lem entov na dveh sosednjih straneh. P r im er takega m ise ln e ­ ga vzorca je tem a Kako uspešno je Elizabeta I. reševala problem e njene vlade? Na vrhu obeh strani je m oder trak . na katerem je natisnjen naslov teme. V središču obeh strani je s lika E lizabe te I., iz katere vodijo puščice v levo in desno smer. Puščice kažejo na kvadra tke , v katerih so stavki v a line jah pod naslovi: Poroka, Religija, Škotska kraljica M arija, Filip Španski, Revni ljudje in berači, Drugi problem i. V sk ra jnem d esnem kotu spodaj pa je še kvadra tek za na logam i v zvezi s to tematiko: učenci morajo problem e iz m ise lnega vzorca razdeliti v dve skupin i - na tiste, ki jih je E lizabeta uspešno rešila in na tiste, ki niso bili rešeni uspešno. V d rug i nalogi pa morajo učenci še razm isliti , kaj pravzaprav pom eni uspešno in neuspešno reševanje problemov.3 Poleg te tem e so v oblik i k las ičnega m ise lnega vzorca predstavljene še nekatere druge: »Spom injam se vseh ...« (stara M eg se spom in ja br i tansk ih vladarjev, ki so bili na prestolu v času nje­ nega dolgega življenja), Kaj so počeli uspešni vladarji?, Kaj so po trebovali ja ko b iti za uspeh?, dva m ise lna vzorca znotraj tem o uporu na Škotskem in Angliji ,4 Vzroki in p o ­ sledice industrijske revolucije. Z aka j je im perij rast el, Z aka j j e tako dolgo trajalo, da so dobile ženske volilno pravico?,5 /9 7 2 -/9 9 3 : Nasilje nam esto miru ( tema o dogajanju na Severnem Irskem )/’ 3 Wrenn. Andrew (2002). Presenting the Past. Britain 1500-1750 , London: Collins, str. 38-39. 4 Ibid. 5 Grey, Paul. Little, Rosemarie (2002). Presenting tlie Past. Britain 1750-1400. London: Collins. 6 Sparey. Elizabeth. Worall. Keith. Johnson. Sue (2003). Presenting the Past. The m odem World. London: Collins. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 9 1 Na splošno je značilno za izbrane britanske učbenike, da velik del osrednjega učbeni­ škega teksta podajajo razbitega v razne kvadratke, oblačke in druge oblike, vendar brez ustaljenega reda. N ekatere teme imajo pod naslovom tekst v odebeljenem tisku, v katerem najdemo kratek uvod v temo. Večkrat je vsebina podana v obliki dialoga med dvema posam eznikom a. So pa tudi primeri, ko najdemo predstavitev vsebine v obliki stripa. Predstavitev vsebin v obliki stripa najdemo tudi v nemških učbenikih, v ostalih izbranih učbenikih pa te zanimivosti ni. Primerjava tekstov v vseh treh učbenikih založbe Collins tudi kaže, da učbenik za drugi razred sekundarne šole vključuje več slikovnega gradiva kot tekstov, v učbeniku za tretji razred je tekstov več in največ jih je v učbeniku za četrti, torej najvišji razred. Učbeniki torej upoštevajo, da se s starostjo sposobnosti učencev za učenje povečujejo, tudi tiste za učenje iz tekstov, ki je navadno zahtevnejše od učenja iz slikovnega gradiva. Podobno kot v britanskih učbenikih tudi v francoskih najdemo najmanj tekstov v uč ­ beniku za mlajše učence in več v učbenikih za starejše. Namesto tekstov je v učbenikih za nižje razrede najti več slikovnega gradiva. Pomemben element učbenikov je slovarček pojmov oziroma neznanih besed. Tega naj­ demo v francoskih, nemških in v vseh slovenskih učbenikih. Slovarček pojmov je naveden znotraj posameznih tem v vseh učbenikih razen v francoskem učbeniku založbe Nathan, kjer je naveden na koncu knjige. Britanski učbeniki slovarčka pojmov ne vključujejo. Večina učbenikov, tako tujih kot tudi slovenskih, vključuje kratke izbrane tekste, ki so nam esto v čitanko vključeni že v sam učbenik. Gre za odlomke iz zgodovinskih virov, literarnih del, religioznih knjig, ki so primerni kot samostojno branje, kot uvodna motiva­ cija, včasih pa zahtevajo tudi učiteljevo dodatno razlago. Gre izključno za kratke tekste, kar ugodno vpliva na motivacijo učencev za branje. Povsod je naveden tudi vir odlomkov besedil. Takšne tekste najdemo v vseh učbenikih razen v britanskem učbeniku založbe Heinem ann, medtem ko jih je v britanskih učbenikih založbe Collins malo. Povzetkov ne najdemo niti v tujih niti v slovenskih učbenikih. Zaključni del tem ali vsebinskih sklopov je navadno delovno naravnan in preko samostojnega dela učencev doseže ponovitev snovi. Prvi nem ški učbenik podaja v nekaterih temah tudi internetne naslove, na katerih lahko učenci poiščejo nadaljnje informacije o vsebini, ki jo učbenik obravnava. Gre za posebnost nemškega učbenika, k i je v drugih učbenikih ne najdemo. Posebnost tega učbe­ nika so tudi naslovi knjig za nadaljnje branje in naslovi organizacij, kot so muzeji, arhivi, nevladne organizacije itd. Britanski učbenik i založbe Collins na koncu podajajo seznam nekaterih uporablje­ nih osebnih , geografsk ih imen in pojmov ter številke strani, na katerih jih v učbeniku najdemo. Francoski učbenik i podajajo le seznam pojmov in s trani, kjer se pojavljajo. Iz jem a je francosk i učben ik založbe Nathan (četrti f rancoski učbenik), ki ima na koncu na dveh straneh slike dvanajstih m oških oseb iz zgodovine 20. stoletja in zraven raz la­ go, kdo so bile te osebe in zakaj so pom em bne za zgodovino. Te osebe so iz francoske zgodovine: Leon Blum. Jacques C hirac, Charles de G aulle , Phillippe Petain. Francois M itterrand; iz svetovne zgodovine: Lenin, W inston C hurchill , A do lf Hitler. G andh i, M ao Z edong, F rank lin D elano Roosevelt, Stalin. Na koncu učben ika pa najdemo še seznam pojmov in kratic, ki se pojavljajo v učbeniku. Za razliko od d rug ih seznam ov vključuje ta seznam tudi razlago pojmov in kratic, posled ično znotraj poglavij sam ih teh razlag ne najdem o in se m oram o obračati na konec učben ika , kjer se nahaja celoten seznam po abecednem redu.7 7 Bernier, Michel. Champigny. Danielle, L.oubes. Olivier (2003). Histoire-gćographie 3e, Livre de I eleve. Paris: Nathan, str. 362-366. 1 9 2 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . N em ški učbeniki imajo na koncu tri sezname: seznam imen in pojmov, ki se poja­ vljajo v učbeniku , ter strani, kjer j ih najdemo; seznam vseh pisnih virov in seznam vseh slikovnih virov, na podlagi katerih so učbeniki nastali. Slovenski učbeniki založbe DZS za zadnje strani v knjigi nimajo enotnega koncepta: učbenik za stari in srednji vek ne vključuje nobenega seznam a, učbenika za šesti razred in za 20. stoletje vključujeta le seznam slikovnega gradiva, ozirom a vire od koder je to gradivo povzeto, učbenik za novi vek pa poleg seznam a slikovnega gradiva vključuje še indeks imen. Prvi in tretji M odri­ janov učbenik im ata na zadnji strani seznam virov citatov in slikovnega gradiva, čem ur dodaja učbenik za novi vek še kazalo osebnih imen. Drugi Modrijanov učbenik vključuje le seznam virov slikovnega gradiva, četrti pa imensko in stvarno kazalo. Pripovedni teksti so v izbranih učbenikih zgodovine za osnovnošolsko stopnjo za­ snovani na različne načine. Poleg običajnih tekstov v enem ali dveh stolpcih najdemo še: - m iselne vzorce v britanskih učbenikih založbe Collins, - vsebine v obliki stripa v britanskih učbenikih založbe Collins in v nem ških učbe­ n ikih založbe Klett, - specia liz irane teme, ki temeljijo na nalogah, vajah, projektnem delu. v francoskih in nem ških učbenikih , - bralni kotiček s spodbudam i za nadaljnje branje zgodovinskega čtiva v nem škem učbeniku za prvi razred, - internetne naslove, naslove knjig, naslove organizacij, kjer lahko učenci najdejo dodatne informacije o vsebini, v nem škem prvem učbeniku, - slovarček pojmov v francoskih , nem ških in slovenskih učbenikih , - od lom ke iz zgodovinskih virov ali d rugih del v vseh učbenikih razen v učbeniku britanske založbe H einem ann, - seznam e (pojmov, virov itd.) na koncu knjige v vseh učbenikih. Izbrani britanski učbeniki podajajo pripovedne tekste na izjemno zanim iv način, s katerim razbijejo m onotonost osrednjega učbeniškega besedila in ga zreducirajo na naj­ manjši možen obseg. Takšna m etodološka zasnova učbenikov pa je lahko v določenem pogledu problem atična. Takšna zasnova učbenika nam reč sili učence in učitelje, da se učijo pri pouku v šoli. Zaradi m in im alnega obsega tekstov se učenci dom a le težko sami učijo podatkov iz zgodovine in tudi starši, ki z vsebinam i niso že prej seznanjeni, j im pri tem le težko pomagajo. Hkrati pa zahtevajo učbeniki, ki so inventivno zasnovani tudi drugačen način preverjanja znanja. V tem smislu bi se morali učitelji v večji meri osre­ dotočati na konkre tne izdelke in na opisovanje delovnega procesa, kakor pa na klasično preverjanje znanja s testi ali z ustn im izpraševanjem. Ti učbeniki so prim erni za šolo, ki teži k tem u, da se učenci učijo predvsem v šoli in z lastnim delom, ne pa dom a z m em o ­ riran jem kopice podatkov. S svojo dom iselno zasnovo predstavljajo britanski učbeniki poseben izziv tako za učitelje kot za učence in om ogočajo učenje na prijeten in hiter način. M ed n em šk im i učbeniki je posnem anja vreden predvsem prvi učbenik , ki je med izbranim i učbeniki najbolj m oderno zasnovan. Zemljevidi Vsi izbrani učbeniki zgodovine za osnovno šolo vključujejo tudi historične karte raz­ ličnih vrst. Največ historičnih kart najdemo v francoskih učbenikih (177), najmanj pa v s lovenskih učbenik ih založbe M odrijan (68). Število kartografskega gradiva v francoskih učbenik ih m očno odstopa, saj so na drugem mestu za njimi slovenski učbeniki DZS, ki pa vključujejo le 103 h istorične karte. N em ški (79) in britanski učbeniki (7I) vključujejo nekaj več kart kot M odrijanovi učbeniki. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 9 3 Vsi izbrani učbeniki razen britanskih namenjajo največ historičnih kart obravnavi 20. stoletja do sodobnosti. V britanskih zgodovinskih kartah pa je v največji meri zastopan novi vek. Gre za poseben poudarek na obravnavi časa vladanja Elizabete I. in v povezavi s tem, učbeniki tudi temu času namenjajo največ kartografskega gradiva. Vsi učbeniki najmanj historičnih kart posvečajo prazgodovinskemu obdobju, razen britanskega, ki pa tega obdobja sploh ne obravnava. Tudi antično obdobje britanski učbeniki popolnom a iz­ puščajo. Tabela 13 prikazuje število kart, v katerih učbeniki prikazujejo prazgodovinsko, antično, srednjeveško, novoveško obdobje oziroma 19. stoletje do začetka prve svetovne vojne in 20. stoletje od leta 1914 do sodobnosti. Tabela 5: Število historičnih kart za posamezna zgodovinska obdobja v osnovnošolskih učbenikih slovenski učbeniki založbe Modrijan slovenski učbeniki založbe DZS britanski učbeniki _ _ francoski učbeniki nemški učbeniki prazgodovina 2 3 - 3 3 antika do propada zahodnega dela rimskega imperija 11 16 - 37 17 srednji vek do odkritja Amerike 1492 8 25 5 29 5 novi vek do Dunajskega kongresa 18 14 27 35 18 19. stol. do začetka prve svetovne vojne (1815-1914) 6 19 16 18 13 1914-2004 23 26 23 55 1 23 Z an im alo m e je , koliko kart v učben ik ih zgodovine prikazuje krajevno, nacionalno zgodovino, zgodovino Evrope, S redozem lja in sveta. Karte zgodovinskega razvoja Sre­ dozem lja se pogosto pojavljajo v vseh učbenik ih , ko gre za obravnavo an tičnih kultur in civilizacij. Vsi učbenik i največ kart posvečajo zgodovini Evrope. E dina izjema so nem ­ ški učben ik i, v katerih je enako število h istoričnih kart Evrope kot kart, ki prikazujejo svetovno zgodovino. Francoski učbeniki so posebnost v tem. da je v njih več kart. ki p r ikazuje jo historični razvoj krajev kot pa kart, ki se nanašajo na nacionalno zgodovino oz irom a na zgodovino Francije. F rancoski učbeniki vključujejo veliko kart , ki p r ik azu ­ je jo razvoj posam ezn ih mest ali pa sam o delov mest. R azlika med slovenskim i učbeniki obeh založb in tujimi učbenik i je v tem, da vsi slovenski učben ik i skupaj vključujejo več kart s področ ja nacionalne zgodovine kot pa kart s področja svetovne zgodovine, v tujih učben ik ih pa je situacija ravno obratna - v njih je več kart s področja svetovne zgodovine kot pa kart , ki p rikazujejo nacionalno zgodovino. Tabela 6 prikazuje koliko h is toričn ih kart je v učben ik ih nam enjenih krajevni, nacionalni, evropsk i, sredozem ski oz irom a svetovni zgodovini. 1 9 4 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . Tabela 6: Število historičnih kart za krajevno . nacionalno , evropsko in svetovno zgodo­ vino v osnovnošolskih učbenikih slovenski učbeniki založbe Modrijan slovenski učbeniki založbe DZS britanski učbeniki francoski učbeniki nemški učbeniki krajevna zgodovina 2 3 6 26 3 nacionalna zgodovina 21 30 19 25 14 zgodovina Evrope 26 39 25 53 24 zgodovina Sredozemlja 7 19 - 27 14 svetovna zgodovina 12 12 21 48 24 Historične karte v učbenikih sem razvrščala tudi glede na to, s katerim področjem člo­ veškega življenja v preteklosti se ukvarjajo: s politično, vojaško, gospodarsko, družbeno, kulturno ali religiozno zgodovino. Karte s področja gospodarske zgodovine prikazujejo predvsem razvoj trgovine, industrije in prometa v preteklosti. Karte s področja družbene zgodovine se ukvarjajo z gibanjem populacije in demografskih podatkov. Historične karte, ki obravnavajo kulturno zgodovino, navadno prikazujejo razvoj mest, lahko pa tudi širjenje pisave, hum anizm a, renesanse, baroka in drugih umetniških smeri. Karte, ki prikazujejo velike migracije v zgodovini (npr. selitev ljudstev v Evropi v pozni antiki), sem štela med politično zgodovino, ker so imele tudi politične posledice. Tabela 7 prikazuje koliko kart je v učbenikih posvečenih posameznemu delu historičnih podatkov. Največ kart je v vseh uč­ benikih namenjenih politični zgodovini. Politične historične karte imajo nesporno prednost pred vsemi ostalimi vidiki družbenega življenja v preteklosti. V francoskih učbenikih najde­ mo tudi veliko kart kulturne zgodovine, pri čem er gre predvsem za prikaz razvoja posam e­ znih mest in posam eznih stavb (religioznih, političnih, upravnih, gospodarskih itd.) v njih. Tabela 7: Število historičnih kart za posam ezna področja življenja v osnovnošolskih učbenikih slovenski učbeniki založbe Modrijan slovenski učbeniki založbe DZS britanski učbeniki francoski učbeniki nemški učbeniki politična zgodovina 47 72 44 95 43 vojaška zgodovina 8 6 12 7 12 gospodarska zgodovina 7 10 9 23 9 družbena zgodovina 1 1 - 9 5 kulturna zgodovina 4 II 3 35 4 zgodovina religij 1 3 3 8 6 T r o j a r j e v z b o r n ik 1 9 5 Poleg razvrščanja historičnih kart v posamezne kategorije so me posebej zanimali tudi nekateri izstopajoči in zanimivi primeri historičnih kart, ki so vredni posnemanja. Prav zaradi tega jih spodaj tudi področno opišem. Izbrani britanski učbeniki na nekaterih mestih historične karte kombinirajo z nekate­ rimi slikovnimi in tekstualnimi elementi, zaradi katerih so te karte še posebej zanimive. Nekatere od njih bom zato posebej opisala. - Tema Kako je Elizabeta L videla Evropo leta 1558? jo izoblikovana v obliki h isto­ rične karte, ki sega čez obe strani, ki ju poglavje vključuje. Posamezne države v Evropi, ki so bile za Elizabeto pomembne, so zaznamovane z zastavami vladarskih družin , ki so v njih vladale. V Angliji najdemo portret Elizabete. Tisti del Evrope, ki jc bil za Elizabeto nezanimiv, je označen z enotno barvo brez političnih meja. na njem pa najdemo kvadratke s tekstom, v katerih so na kratko obravnavana vpra­ šanja: Kaj naj storim glede denarja?; Ali naj še naprej zažigam protestante?; Ali naj pohitim z imenovanjem novega canterburyjskega nadškofa?; Kaj naj storim glede vojne s Francijo?; Ali naj se podredim papežu in ohranim katoliško Cerkev? Kaj naj storim glede Škotske?; Kaj naj storim glede Irske?; Kaj naj storim glede beračev in obubožanih?; Ali naj se poročim in zagotovim dediča na prestolu?s - Tema o revoluciji v Angliji v letih 1642 do 1648 je zasnovana na treh historičnih kartah , ki prikazujejo Anglijo, južn i del Škotske in Wales v letih 1642. 1646. in 1648. Na kartah je prikazan spopad med kraljem in parlamentom s figuricami, ki stojijo na karti in v oblačkih povejo svoje mnenje. Na prvi karti je kralj velik in predstavniki parlam enta majhni, na drugi karti je kralj za rešetkami v isti ve­ likosti kot vojaki parlam enta in predstavniki parlamenta, na zadnji pa je kralj za rešetkami čisto majhen, vojaki zelo veliki, predstavniki parlamenta pa so srednje velikosti. Gre za zanim iv pristop, ki slikovito prikaže revolucionarno dogajanje." - Tema 1919-1939: načrtovanje tr idimenzionalne vojne je prikazano preko karte sveta, na kateri stojijo politični in vojaški voditelji nekaterih držav iz časa med obem a vojnama in v oblačkih predstavljajo svoje mnenje o politično-vojaški situ­ aciji obdobja med obem a vojnama.10 - Zadnja tema vsebinskega sklopa o holokavstu vključuje zemljevid Evrope, iz kate­ rega vodijo puščice k tekstom v kvadratkih, ki predstavljajo pojave desničarskega ekstrem izm a v nekaterih evropskih državah d a n e s .11 Drugi britanski učbenik za leto 1558, k o je Elizabeta I. prevzela kraljevi prestol, prika­ zuje veliko karto Evrope, na kateri so Habsburške dežele in nemške državice označene kot enoten teritorij z naslovom: Države nemškega imperija (States o f the German Empire)}2 Gre za močno poenostavljeno karto, s katero se mnogi zgodovinarji ne bi strinjali. Posebnost izbranih francoskih učbenikov so historične karte na notranji strani platnic, ^i jih najdemo v učbenikih vseh treh francoskih založb. Gre za karte sveta in Evrope, ki plastično predstavljajo ta del sveta v posam eznem daljšem časovnem obdobju, ki ga učbe­ nik obravnava. Poudarek na kartografskem gradivu je nedvomno tudi posledica dejstva, da so v francoskih učbenikih združene geografske in zgodovinske vsebine, s č im er se Poudarja povezanost obeh predmetov. o . . . . . „ .. ., Dnct Rritain 1500-1750, London: Collins,str. 10, 11.8 Wien n. Andrew (2002). Presenting the Past. butam u u u 9 Ibid., str. 50-52. . . . . . 10 Sparey. Elizabeth. Worall. Kcith. Johnson. Sne (2003). Pressung the Pas,. The moder,, World. London: Collins, str. 30, 31. jbid.. str. 82. ̂ , n . 1400- 1750. London: C ollins,str. 8-9.12 Wrenn. Andrew (2002), Presenting tlie Post. Buto 1 9 6 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . Posebnost francoskih učbenikov vseh treh založb so neme karte. N em e karte najdemo v poglavjih, ki so nam enjena vajam za zaključek vsebinskega sklopa. Te karte so poveza­ ne z vajami, ki jih morajo učenci rešiti, na prim er našteti imena držav, ki so označena na h istorični karti ali vpisati določene pojme v sam o karto. Iz karte Evrope, na kateri so z barvam i označeni najbolj obljudeni kraji, morajo učenci ugotoviti, kateri kraji Evrope so bili v novoveški Evropi najbolj obljudeni in zakaj.13 Britanski, nemški in slovenski učbe­ niki nem ih kart ne vključujejo. Izbrani francoski učbeniki v tem ah z vajami za ponovitev snovi na koncu vsebinskih sklopov podajajo običajne historične karte, katere morajo učenci analizirati, primerjati med seboj, razložiti itd. G re torej za naloge, ki so vezane na delo s historičnimi kartami. Poleg tega pa v francosk ih učbenikih najdem o v vajah še karte iz časa, ki ga učbenik obravnava, npr. karto sveta po Ptolomejevih predstavah iz leta 1513 itd.14 K ar tog ra fsko grad ivo je pom em ben elem ent učbenikov, saj pripom ore k razvijanju prostorske predstavljivosti pri učencih in k njihovemu dojem anju časovnih sprem em b v prostoru . O bdela la sem vse karte , ki j ih vključujejo sami učbeniki. O pozorit i pa je po trebno tudi, da so mnogi izbrani učbenik i sam o del celovitega d idak tičnega kom ple­ ta, ki vključuje tudi zgodovinsk i atlas, ki je spec ia l iz iran za p rikazovanje h istoričnih kart . V učben ik ih imajo h is torične kar te raz lično funkcijo: lahko služijo kot vir novih inform acij o znač ilnos t ih prostora v preteklosti, lahko pa so nam enjene sam osto jnem u delu učencev, ki j ih ana liz ira jo , vrednotijo in prim erja jo med seboj, da bi sam i prišli do novih zaključkov o dogajanju v preteklosti. V zvezi s tem so pom em bne tudi neme kar te , ki pa j ih najdem o le v f rancosk ih učben ik ih v rub rikah z vajami na koncu vse­ b insk ih sklopov. Izbrani britansk i učben ik i ponujajo najbolj dom ise lne h istorične karte , ki vključujejo tudi skice in kra tke tekste ter kot take predstavljajo večji del nekaterih poglavij. V teh poglavjih je k a r ta torej v središču vsebinske predstavitve, vsi ostali elem enti so vezani na sam o karto . H is torične kar te se v u čben ik ih v največji meri uporabljajo za p r ikazovan je polit ičnih sp rem em b, vse ostale sp rem em be so p r ikazane v manjši meri. Najbolj pogoste so h is torične karte Evrope in karte , ki se navezujejo na čas od leta 1914 do 2004 . To velja za večino obde lan ih učbenikov. Po h is toričn ih kar tah sodeč je zgodovina v s lovenskih , b r i tansk ih , f rancosk ih in nem šk ih učben ik ih še vedno pre težno ev ro p o cen tr ičn a in sprem lja predvsem sprem em be v tem delu sveta ter j im daje prednost celo pred nac iona lno zgodovino. Slikovno gradivo Vsi izbrani učbeniki zgodovine za osnovno šolo se odlikujejo z bogatim slikovnim grad ivom , natisnjenim v ž ivahnih in m očnih barvah ter s kvalite tn im i barvn im i fo togra­ fijami, zaradi česar so privlačni za oko in kar kličejo k temu, da jih prelistamo. Napredek tehnike je om ogočil , d a j e slikovno gradivo zaradi svoje kvalitete pridobilo na pomenu tudi v učbenik ih zgodovine. Vsi izbrani učbeniki vključujejo veliko slikovnega gradiva in upoštevajo dognanja psihologije, po katerih se učenci hitreje učijo s pregledovanjem sli­ kovnega gradiva kot pa z branjem tekstualnih gradiv. Slikovno gradivo v učbenikih spre­ mlja komentar, ki je ponekod v barvnih okencih, ki skrbijo za estetski izgled učbenikov. Posebnost izbranih francoskih in nem šk ih učbenikov je , da namenjajo vsakemu vse­ binskemu sklopu dve strani za p rikaz naslova vsebinskega sklopa in slikovnega gradiva, ki se nanj nanaša. Večinom a gre za slike, ki segajo čez obe strani in s svojo velikostjo delujejo im presivno ter opozarja jo na lastni pom en. Na teh straneh poleg slik, fotografij. 13 C arol. A nne idr. (2 0 0 2 ). H istoire-geographie 4eme, Livre de l e le ve. Paris: Hatier, str. 28. 14 D oublet. Frederic, Č asa. M ichel ( 2 0 0 1). H istoire-geographie 5e, Paris: M agnard, str. 162. T r o j a r j e v ZBORNIK 1 9 7 časovnega traku, najdemo tudi zemljevide. Vsaka stran je zasnovana na svoj poseben način. Za boljšo predstavljivost navajam dva takšna primera. - Prvi nemški učbenik na prim er na naslovni strani vsebinskega sklopa Okolje ima zgodovino na vrhu podaja naslov, na dnu pa predstavlja časovni trak. ki sega čez dve strani. Ostali prostor obeh strani je namenjen predstavitvi sveta na karti z označitvijo glavnih ekoloških problemov, s katerimi se danes srečuje človeštvo. Zraven je kom entar in slika velikanskega vodnjaka v Indiji, ki se je leta 2003 za­ radi dolgotrajne suše presušil.15 - Četrti francoski učbenik na primer za temo o dogajanju v Nemčiji in Franciji v 30-ih letih 20. stoletja na eno naslovno stran daje veliko fotografijo nemške naci­ stične parade iz leta 1934. Na sosednji strani pa najdemo fotografijo množičnega zborovanja Ljudske fronte v Franciji leta 1935. V ospredju je plakat z napisom, ki zahteva razorožitev in ohranitev demokracije, svobode in miru. Na dnu obeh strani sta dva časovna trakova. Eden prikazuje dogajanje v Nemčiji, drugi pa d o ­ gajanje v Franciji v času med obem a vojnama.16 Na ta način učbenik poudari, da je Nemčijo tridesetih let zaznamoval totalitarni režim. Francijo pa prizadevanja za dem okracijo in mir. D okum entarn ih realističnih slik in fotografij najdemo najmanj v izbranih britanskih učbenik ih zgodovine, ki dajejo prednost slikovnim rekonstrukcijam in drugim domišljij­ sk im oblikam slikovnega prikazovanja pred realističnimi slikami. Zaradi tega britanski učbeniki bolj spominjajo na slikanico kot pa na učbenik. Britanski učbeniki so vir k rea­ tivnih pristopov k slikovnemu prikazovanju. Zaradi dragocenosti in izvirnosti slikovnega gradiva, ki ga vključujejo, bom predstavila najbolj originalne primere vključevanja in prikazovanja dokum entarn ih realističnih slik in fotografij: - Tema, ki govori o Elizabeti I. in njenem izbiranju možnega kandidata za soproga, vključuje na eni strani zeleno ozadje in na njem štiri igralne karte, na katerih so slike snubcev: Filip II. Španski je pikov kralj. Karel nadvojvoda avstrijski je karov kralj, Erik švedski princ je križev kralj in Lord Robert Dudley je srčev kralj. Poleg doprsnega portreta posam eznika je v karti tudi kratka predstavitev snubca. Tema z naslovom Končno poroka? pa im a v središču karto srčevega princa, s sliko vojvo­ de Francoisa in predstavitvijo mladega moškega, ki se je zaljubil v 22 let starejšo Elizabeto I.17 - Tema o Charlesu I. na prvi strani čez celo stran podaja portret tega vladarja, ki je na eni polovici um etniška upodobitev iz časa njegovega življenja in na drugi polo­ vici fotografija igralca, k i j e upodobil tega vladarja v filmu.1,4 - Dve temi sta namenjeni obravnavi portreta Elizabete I. iz časa, ko je bila mlada in iz njenega starostnega obdobja. Oba portreta, ki s ta ju naslikala sodobnika, se raztezata čez večji del dveh strani, ob robu pa so v krogih detajli slik povečani in s komentarjem. Na tak način naj bi učenci spoznali, kaj nam lahko vse portreti povedo o preteklosti in o osebi, ki je portretirana. O bem a tem am a pa sledi tema o tem, česar nam portreti ne povedo o Elizabeti I. z upodobitvami vladarice, ki so bile prepovedane, ker so jo prikazovale preveč realistično.1 ' 15 C liristoffcr. Sven idr. (20 0 4 ). Zeitreise I. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschule. Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 130. 131. 16 Bernier, M ichel. Cham pigny, D an ielle. L oubes. O livier (2003). H istoiie-geogiaphie 3e, Livre de I eleve. Paris: Nathan, str. 52 , 53. 17 W renn, Andrew (2002). Presenting the Post. Britain 1500-1750. London. C o llin s, str. 15. 22. 18 Ibid., str. 42 . 1 9 8 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . - Tema, ki se sprašuje ali jc lahko moderni igrani film tudi historični dokaz, je p r ikazana s številnimi sekvencam i s filmskega traku, ki prikazujejo odlom ke iz zgodovinskega filma o Elizabeti I. iz leta 1998. Ob sekvencah so komentarji, ki nam povedo v katerih točkah je film realističen in v katerih ne.20 - Tema galerija podob upodablja številne portrete vladarjev in pom em bnih oseb­ nosti iz britanske zgodovine na časovnem traku. Ob slikah so tudi komentarji, ki pojasnjujejo propagandno vlogo upodobitev vladarjev v njihovem času.21 - Tema o suženjstvu vključuje skico krutega ravnanja s sužnji, portret zgodovinarja Erica W illiam sa , ki trdi. da je industrijsko revolucijo v Britaniji omogočil šele ogrom en profit, ki ga je prinesla trgovina s sužnji. Sledijo skice portretov treh Britancev, ki so obogateli s trgovino s sužnji in zraven so kratki govori teh oseb, ki predstavijo kako so obogatele. Na podlagi tega se morajo učenci sami odločiti ali trditev zgodovinarja W ill iam sa drži in v kolikšni meri.22 - Prelomni dogodki v drugi svetovni vojni je poglavje, ki je večinom a sestavljeno iz manjših fotografij. Na eni strani in pol najdemo 12 fotografij s spodaj napisa­ nimi naslovi, ki dokum entira jo prelom ne dogodke iz časa druge svetovne vojne. Polovica strani je nam enjena kom entarjem h fotografijam. Vse skupaj predstavlja celovito temo, ki na vizualen način prepričljivo pokaže na dogodke iz zgodovine in pri tem reducira pisani tekst na m in im u m .23 - Vsebinski sklop o holokavstu predstavi prvo temo Vprašanje človekovih pravic predvsem s fotografijami in kra tk im i komentarji ob njih. Gre za fotografije iz no ­ vejše zgodovine, ki upodabljajo kako široka in pereča je bila problematika kršenja človekovih osnovnih življenjskih pravic v 20. stoletju, upodobitev novoveškega zažiganja protestantov in pogrom a nad ruskim i Judi leta 1906. Slike so odlično izbrane in govorijo sam e za sebe.24 - Vsebinski sklop o holokavstu je opremljen s fotografijami, ki jasno dokumentirajo , d a j e bilo uničevanje Judov množično. Fotografije prikazujejo organizacijo m n o ­ žičnih uničevalnih taborišč in rezultate v kupih koščenih trupel.25 - Tema Korak predaleč? znotraj vsebinskega sklopa o razvoju m oderne m edicine je zasnovana kot časopis na dveh straneh. Predstavljenih je pet problemov: k lon ira­ nje, genetski inženir ing, evtanazija, transplantacija obraza, zam rzovanje človeških trupel. Vsak problem je predstavljen s fotografijo, ki na izzivalen način nagovarja bralce, zraven je časopisni naslov in kratka predstavitev problem a.26 Vsi ostali izbrani učbeniki dajejo realističnim fotografijam prednost pred ostalimi načini slikovnega pr ikazovanja , zaradi česar delujejo bolj resno in manj lahkotno v pri­ merjavi z britanskim i učbeniki založbe Collins. F rancoski učbeniki podajajo veliko fotografij um etn išk ih del iz najrazličnejših zgo­ dovinsk ih obdobij, kar je tudi njihova posebnost. Tudi vsi drugi učbeniki vsebujejo foto­ grafije um etn išk ih del in portretov, vendar v veliko manjši meri kot to velja za francoske učbenike. 20 Ibid., str. 9 8 -1 0 1 . 21 Ibid., str. 1 0 4 -1 0 8 . 22 Grey, Paul. L ittle, R osem arie (2 0 0 2 ), Presenting the Past. Britain 1750-1900, London: C o llin s, str. 2 0 -2 1 . 23 Sparey, E lizabeth , W orall. Kcith. Johnson, Sue (20 0 3 ), Presenting the Past. The m odem World. London: C o llin s, str. 3 4 -3 5 . 24 Ibid., str. 6 8 ,6 9 . 2 5 Ibid., str. 6 7 -8 5 . 26 Ibid., str. 102, 103. T r o j a r j e v ZBORNIK 1 9 9 V izbranih učbenikih najdemo tudi karikature, ki predstavljajo pomembno popestri­ tev in vnos hum ornih elementov. Zlasti francoski učbeniki vključujejo veliko karikatur povzetih iz časopisov. Francoski učbeniki in učbeniki DZS (razen drugega učbenika DZS) so zasnovani tako. da slikovno gradivo spremljajo naloge, ki zahtevajo ponekod analitično obdelavo slikovne­ ga gradiva, drugod pa razmislek o dogodkih, na podlagi katerih je slikovno gradivo nastalo. Slike niso več samo v funkciji prikazovanja, temveč imajo funkcijo dokazovanja in spodbu­ janja miselnih procesov. Na ta način slike same postanejo vir novih informacij in niso več le v vlogi potrjevanja informacij, ki so že vsebovane v tekstovnem gradivu. Prvi nemški učbenik vključuje fotografije v temah Projekt. Na fotografijah so pr ika­ zani možni rezultati projektnega dela ali etape tega dela: npr. fotografija dveh učencev, ki mesita kruh na kam enodoben način, učenci izdelujejo stenski časopis in ga prikažejo ... Projekt M ladinske knjige razlagajo zgodovino ima na eni strani devet fotografij posam e­ znih knjig z dodanim i naslovi in kratkimi razlagami vsebine literature.2' Fotografije holokavsta, ki jasno kažejo na množično uničevanje Judov v množičnih uničevalnih taboriščih, so zelo pomembne, ker dokumentirajo resnico o genocidu nad Judi. Te fotografije so vključene tako v britanski, kot tudi v francoski in nemški učbenik. O ba slovenska učbenika pa takšne dokum entarne fotografije popolnoma izpuščata. Četrti učbenik DZS sploh nim a nobene fotografije s tematiko genocida nad Judi. četrti učbenik založbe Modrijan pa sam o eno, na kateri je prikazano eno truplo v koncentracijskem taborišču .28 Takšna fotografija zagotovo ni prim erno izbrana, saj zanemarja vidik m n o ­ žičnosti holokavsta. Slikovne rekonstrukcije zgodovinskih objektov in situacij so najbolj značilne za bri­ tanske učbenike založbe Collins. Vsi ostali izbrani učbeniki podajajo slikovne rekon­ strukcije sam o na tistih mestih, kjer ni moč najti prim erne fotografije, ki bi realistično dokum entira la situacijo ali pojav in na tistih mestih, kjer slikovna rekonstrukcija bistveno Pripomore k predstavljivosti. Britanski učbeniki založbe Collins pa se skic in slikovnih rekonstrukcij veliko poslužujejo tudi na mestih, kjer bi lahko sliko zamenjala fotografija. Posledica je , da britanski učbeniki bolj spominjajo na slikanico kot pa na učbenik, hkrati Pa so skice uporabljene na tako domiseln način, da so prav zaradi njih britanski učbeniki najbolj kreativno zasnovani in originalni. Ker so primeri podajanja zgodovinske snovi v britanskih učbenikih zaradi slikovne zasnove tako zanimivi in vredni posnemanja, nava­ ja m najbolj zanim ive od njih: - Tema, ki pojasnjuje nesoglasja med katoliki in protestanti na eni strani, predstavlja skico oltarja katoliške cerkve in pred njim duhovnika. Okoli skice so puščice, ki kažejo na razlago posam eznih predmetov na skici. Spodaj je podobna skica s pri­ kazom protestantskega oltarja in duhovnika in puščicami ter razlagam i.29 - Tema o bojnem ladjevju Filipa II. španskega je prikazano v dveh poglavjih. Prva tema se nanaša na Filipov načrt invazije na Anglijo. Na treh straneh je prikazan Filipov načrt v obliki skic in komentarjev pod njimi, vzporedno pa so skice in komentarji tega, kar s e je potem dejansko zgodilo. Gre za prikaz razlage za polom španskega ladjevja, ki je nastala v britanski historiografiji. Naslednja tem a pa je oblikovana v celoti v obliki stripa, ki g a je dala objaviti španska vlada leta 1999 ob 400-letnici Filipove smrti in je narejen s španskega zornega kota. Na koncu teme 27 Christoffer. Sven idr. (2004). Zri,reise I. Geschichtliches UnmrM tsmrkß , die Realschule. Leipzig: Ernst Klett Schiilbuchverlag, str. 21. . _ , . 0 . 20 K ern. Ana N uša. N ećak . D ušan. Repe. B ožo (2003). Naše stoletje. Z godovina za 8. razred osn ovn e so le . Zgodovina za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana. Mo rtjan.. tr. „ f . n . n. 14)0-1750. London: Collins, str. 19.29 Wrcnn. Andrew (2002), Present mg the I (ist. Butam /- 2 0 0 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . je naloga, v kateri morajo učenci primerjati obe verziji iste zgodbe in ugotoviti v čem se razlikujeta ter zakaj.30 - Tema o katolikih in puritancih primerja odnos Elizabete I. do katoličanov in pu­ ritancev v različnih obdobjih. Gre za šest kvadratkov v dveh stolpcih. Oba stolpca sta različno obarvana in v ozadju kvadratkov za katolike je narisana kri. V stolp­ cih je besedilo v a linejah.31 - Skice vsebujejo tudi vsi miselni vzorci. Nekateri poleg skic vključujejo še reali­ stične fotografije ali fotografije um etn išk ih del ozirom a izsekov iz njih. Tako na prim er vključuje miselni vzorec z naslovom Kaj so počeli uspešni vladarji? skice aktivnosti, ki so se jih posluževali absolutisti.32 - Tema, ki opisuje obglavljenje Charlesa I., je izdelana kot ena stran in pol filmskega traku, na katerem so skice prizora obglavljanja. Naloga učencev pa je . da ugotovijo zakaj zgodovinarji in filmarji isto zgodbo drugače prikazujejo.33 - V temi Kdo je lahko in kdo ni mogel volili mleta 1831? najdemo čez obe strani narisano tehtnico in na spuščenem delu so narisani posestnik, pravnik in duhov­ nik, na dvignjenem delu tehtnice pa trgovec, bogata ženska, lastnik tovarne in to ­ varniški delavec. Vsak od teh ljudi v oblačku razloži, zaradi katerih razlogov ima ozirom a n im a pravice voliti. Gre za zgovorno slikovno upodobitev, ki nagovarja s svojo izvirnostjo.34 - Tema Kaj je »hladna vojna«? ima na prvi strani skico am eriškega strička Sam a in ruskega m edveda z rdečo zvezdo na trebuhu. Oba držita v rokah svoji zastavi in sta obkrožena z oblački, v katerih razlagata svoja ideološka prepričanja, na katerih je temeljila am eriška ozirom a sovjetska družba v času hladne vojne.35 - Tema Sovražiti nasprotnika je zasnovana kot sekvence filmskega traku, na ka­ terem so skicirani ključni propagandni prijemi obeh sprtih strani v hladni vojni. Naloga učencev je , da razložijo sporočilo vsake propagandne filmske sekvence in zakaj so ljudje tem sporočilom m nožično verjeli.36 Izbrani slovenski, francoski in nem ški učbeniki se poslužujejo barvnih rekonstrukcij zgodovinskih dogodkov in objektov zlasti, ko gre za starejša obdobja od prazgodovine do srednjega veka. Te rekonstrukcije so za oko privlačne in lepe, vendar se jih avtorji učbenikov poslužujejo sam o na tistih mestih, kjer ni možno prikazati drugega slikovnega gradiva, ki bi potrjevalo in prikazovalo določeno vsebino. Avtorji teh učbenikov dajejo d o kum en ta rn im fotografijam prednost pred slikovnimi rekonstrukcijami. Prvi nem ški učbenik za predstavitev življenja v antičnih Atenah uporabi strip.37 Bri­ tanski učbeniki založbe Collins in nem ški učbenik za prvi razred sekundarne šole se poslužujejo stripovske predstavitve določenih tem in s tem poživijo vsebine, ki jih p red­ stavljajo. Tudi prvi francoski učbenik navaja p rim er stripovske upodobitve antične rim ske zgodovine v povezavi z nalogo za učence, ki morajo strip podrobno analiz ira ti .38 30 Ibid., str. 2 8 -3 3 . 31 Ib id., str. 3 4 -3 5 . 32 Ibid., str. 43. 3 3 Ibid., str. 5 6 -5 7 . 34 Grey, Paul. Little. R osem arie (2 0 0 2 ), Presenting the Past. Britain 1750-1900. London: C o llin s, str. 74 -7 5 . 35 Sparey. E lizabeth . W orall. K eitli. Johnson, Sue (2003). Presenting tlte Past. The m odem World. London: C o llin s, str. 46 . 36 Ibid., str. 5 0 ,5 1 . 37 C hristoffer, Sven idr. (20 0 4 ). Zeitreise 1. Geschichtliches Unterrichtswerk für die R ealschule , Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 81. 38 Bartoli. Jacques idr. (2 0 0 4 ). H istoire-G eographie 6eme, Livre de le le ve . Paris: Hatier, str. 125. T r o j a r j e v ZBORNIK 2 0 1 Abstraktne shematske slike in diagrami so v največji meri prisotni v učbenikih , ki obravnavajo obdobje 20. stoletja. Ti prikazi so narejeni v barvah in se nanašajo na p rikaz družbe ali d ružbenih razmerij v posameznih o b d o b j ih , časovnih tiakov, organizacijskih s h e m . g r a f i č n i h p r i k a z o v d e m o g r a f s k i h i n gospodarskih podatkov. V izbranih britanskih učbenikih najdemo grafične prikaze šele v učbenikih za višja razreda sekundarne šole. Največ grafov in diagramov je v učbeniku, ki se ukvarja z 20. stoletjem, torej v četrtem britanskem učbeniku. V drugem britanskem učbeniku pa najde­ mo zanim ivost z naslovom Uspehometer vladanja Charlesa /., ki je namenjen učencem , da na njem prikažejo, koliko je bil vladar uspešen v času svojega vladanja med leti 16_9 in 1642 ter kako je ta uspešnost nihala v posameznih letih.-9 ^ Četrti francoski učbenik na osm ih straneh na koncu knjige podaja časovni trak , ki je povezan s slikami in historičnimi kartam i za vsako obdobje tei komentarji. Izbrani so prelomni dogodki za človeštvo in za francosko zgodovino od 8. stoletja pr. k r . do eta 2000. Na tak način učenci ponovijo v zadnjem razredu zgodovinsko snov vseh štirih let sekundarne šole. Vsebine so sistematično predstavljene, z zanim ivim i s i 'am i, 'i se i treje vtisnejo v spom in kot samo besedilo .10 ,• Četrti M odrijanov učbenik ima strani, ki označujejo nov vsebinski sklop sestavljene iz Časovnega traku, na katerem so opredeljeni bistveni dogodki, ki ji potem temats i s op podrobneje obdela. Gre za zanimivo potezo, ki povečuje preglednost učbenika m casov- no-prostorsko predstavljivost. Podobne časovne trakove vključujejo na nas o\ ne strani novih vsebinskih sklopov tudi nemški in francoski učbeniki, vendar v njih to m stalnica vsakega vsebinskega sklopa, kot to velja za Modrijanov učbem '. . . v Mnogi od izbranih slovenskih in tujih učbenikov zgodovine se poslužujejo časov­ nih trakov za predstavitev določenega dogajanja v preteklosti in za uresničevanje nace a sistematičnosti ter preglednosti. Nekateri časovni trakovi so enostavno izdelani z zapisi letnic in dogodkov, drugi pa so obogateni s slikovnim gradivom, k. se poveča njihovo Primerjava rabe slikovnega gradiva v izbranih slovenskih m tujih učbenikih zgodo­ vine za osnovno šolo j e pokazala , da učbeniki r a z l i č n o pristopajo pr m ihnli čevanja slik v ostalo aradivo. Britanski učbeniki za lozbe Collins v tem smislu j o odstopajo. V njih so teksti na domiseln način z d ru ž en i s s likovnimiprei ; ^ 5 -S i ; + + + + + • + + + • + + + + + • + + + + + F ra nc os ki uč be ni k za lo žb e N at ha n • + + + • • + + ■ ■ ■ + + + + + + • ■ ■ ■ + F ra nc os ki uč be ni k za lo žb e M ag na rd ■ + + + • • + + • • ■ + + + + + + • • ■ • + F ra nc os ki uč be ni ki za lo žb e H at ie r • + + + • • + + + • • + + + + + + ' • ■ • + B ri ta ns ki uč be ni ki za lo žb e C ol lin s + + + + • + + • + ■ • + + + + + • ■ • • • + B ri ta ns ki uč be ni k za lo žb e H ei ne m an n ■ + ■ • • • ■ • ■ • ■ + + + + • • ' • • • + Sl ov en sk i uč be ni ki za lo žb e D ZS + + ' • • ■ + + ■ • • + + + + + ■ ■ • ■ ' + Sl ov en sk i uč be ni ki za lo žb e M od ri ja n • + • • + • + + ■ ■ • + + + + + ■ - • • • + do m ise ln na slo v zb irk e uč be ni ko v j b ar vn i tis k en a tem a na dv eh so se dn jih st ra ne h i ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... . na slo vn a str an te m at sk eg a sk lo pa na dv eh so se dn jih st ra ne h gr af ičn e oz na ke za ru br ik e m is el ni v zo rc i od lo m ki iz zg od ov in sk ih vi ro v slo va rč ek po jm ov st rip i po vz et ki kr on ol oš ke ta bl ic e gr af ik on i hi sto rič ne ka rte ru br ik a za vp ra ša nj a in na lo ge na lo ge za de lo s s lik ov ni m [g ra di vo m na log e za de lo s h is to rič ni m i ka rta m i ne me ka rte dr už ab ne ig re pr oj ek tn o de lo br al ni k ot ič ek in te rn et ni n as lo vi ka za lo T r o j a r j e v z b o r n ik 2 0 9 Zaključek Bolj kot sinteza razlik in podobnosti med učbeniki, se mi zdi za zaključni del po ­ m em bno podati seznam vseh pozitivnih elementov, na katere sem naletela v učbenikih, ki so bili predmet obravnave. Ta seznam lahko služi bodočim piscem in oblikovalcem, da najdejo uporabne metodološke elemente za izdelavo učbenika zgodovine. Gre torej za recept, s katerim si lahko pom agam o pri pisanju in oblikovanju učbenikov. Pozitivni elementi učbenikov, ki izvirajo iz metodološke analize, so: - enotna grafična in likovna zasnova zbirke učbenikov za različne razrede. - domiseln skupni naslov zbirke učbenikov, - grafični znaki za določene rubrike v učbeniku, npr. za slovarček pojmov, vpraša­ nja, projektno delo itd.. - miselni vzorci, - vsebine v obliki stripa, - dom iselne historične karte, ki vključujejo obilo slikovnih elementov, - bogato in domiselno oblikovano slikovno gradivo. - navodila za projektno delo. pri katerem učenci izdelujejo izdelke, kot so: kuhana hrana, kakršno so jedli predniki, stenski časopis, kruh pečen na starinski način, izdelava družinskega drevesa, poizvedba o ostankih določenega časa preteklosti v dom ačem kraju itd., - posebne teme z nalogami za delo s slikovnim gradivom in historičnimi kartami, nem im i kartam i itd., - bralni kotiček s fotografijami knjig in kratk im i predstavitvami vsebine za nadalj­ nje branje zgodovinskega čtiva, - internetni naslovi, naslovi knjig, naslovi organizacij, kjer lahko učenci najdejo do ­ datne informacije o vsebini, - slovarček pojmov znotraj posam eznih tem, - bogato slikovno gradivo v kvalitetnih barvah. - odlom ki iz zgodovinskih virov ali drugih del, - časovni trakovi v naslovnicah vsebinskih sklopov, - časovni trak v zadnji knjigi, ki predstavlja pregled celotne zgodovine, - družabne igre v poglavjih na koncu vsebinskih sklopov za ponovitev snovi, - pravšnje število nalog in vprašanj znotraj poglavij, - seznam virov in literature na koncu učbenika. - kazalo vsebine v barvnih okencih na začetku učbenika. Ker idealnega učbenika ni možno izdelati za vse učence, saj imajo učenci različne stile učenja, učitelji pa različne načine poučevanja, bi morali razpolagati z različno m e­ todološko zasnovanimi učbeniki, tako da bi bil možen izbor med učbeniki, ki poudarjajo vidno komponento (živahne barve, bogato in pestro slikovno gradivo, miselni vzorci), ter med bolj um irjen im i učbeniki, ki so morda za nekatere bralce zaradi manjše nasičenosti z različnimi slikovnimi elementi tudi bolj pregledni. Izbrani slovenski učbeniki obeh za­ ložb se uvrščajo med slednje, primere prvih pa najdemo med nekaterimi tujimi učbeniki. 2 1 0 V a l e r ij a B e r n ik : M e t o d o l o š k a s t r u k t u r a . Viri in literatura Bartoli, Jacques idr. (2004), H istoire-Geographie 6em e , Livre de l e leve, Paris: Hatier. Bernier. Michel, C ham pigny, Daniel le, Loubes, Olivier (2003), Histoire-geographie 3e , Livre de l e le ve, Paris: Nathan. Bern ik Burja, Valerija (2006), Vsebinske in m etodološke spremembe v osnovnošolskih učbenikih zgodovine od konca 19. do začetka 21. stoletja na Slovenskem. Doktorska d isertacija , Ljubljana: Filozofska fakulteta. Carol, A nne idr. (2002), Histoire-geographie 4em e , Livre de l 'e le ve, Paris: Hatier. Christoffer, Sven idr. (2004). Zeitreise 1. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Real­ schule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. C v irn , Janez , H riberšek Balkovec, E lizabeta , Studen, Andrej (2004), Novi vek. Zgodovina za 8. razred devetletke, Ljubljana: DZS. Dolenc, Erv in , Gabrič , Aleš. Rode, M arjan (2003), 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred osem letke in 9. razred devetletke, Ljubljana: DZS. Doublet, Frederic, C asa, Michcl (2001), Histoire-geographie 5e, Paris: M agnard. E pkenhans. M ichael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Re­ alschule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. Flues, H einer idr. (2001), Zeit reise 2. G eschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschu­ le, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag. Flues, H einer idr. (2004), Zeitreise 4. G eschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschu­ le, Leipzig: E rnst Klett Schulbuchverlag. Grey, Paul, Little, R osem arie (2002), Presenting the Past. Britain 1750-1900, London: Collins. Janša-Z orn . Olga. Kastelic, A na, Škraba, Gabrijela (2004), Spoznavajm o zgodovino. Zgo­ dovina za 6. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: M odrijan. Janša-Z orn , Olga, M ihelič, Darja (2004), Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetletke , Ljubljana: DZS. Kern. A na Nuša, N ečak , Dušan , Repe, Božo (2003), Naše stoletje. Zgodovina za 8. razred osnovne šole. Zgodovina za 9. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: M odrijan. K idd, Judith . Rees, Rosem ary. Tudor, Ruth (2000), Life in M edieval Tim es, London: Hei- nem ann. Rode, M arjan , Tavvitian, Elissa (2004), Prvi koraki v preteklost. Učbenik za 6. razred devetletne osnovne šo le , Ljubljana: DZS. Sim onič M ervič , K arm en (2004), Stari svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: M odrijan. Sparey, E lizabeth , W orall, Keith. Johnson, Sue (2003), Presenting the Past. The m odem World, London: Collins. Trojar, Štefan (1996), Vloga slik pri pouku zgodovine in nove možnosti m odernega sli­ kovnega prikazovanja . 2. del, v: Zgodovina v šo li, št. 4, str. 25-31. W renn , A ndrew (2002), Presenting the Past. Britain 1500-1750, London: Collins. Žvanut. M aja & Vodopivec, Peter (2004), Vzpon m eščanstva. Zgodovina za 7. razred osnovne šole, zgodovina za 8. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: M odrijan. T r o j a r j e v ZBORNIK 2 1 1 DANIJELA TRŠKAN LOKALNA ZGODOVINA V SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI LOCAL HISTORY IN SECONDARY SCHOOL HISTORY TEXTBOOKS FROM 1945 TO 2010 IN SLOVENIA Izvleček Prispevek prikazuje prisotnost lokalne zgodovine v srednješolskih učbenikih za zgo­ dovino, ki so izšli med leti 1945 in 2010. Avtorica ugotavlja, d a je bila lokalna zgodovina vključena pri s likovnem gradivu, različnih nalogah in učbeniškem besedilu le v nekatere učbenike. Ker naj bi bilo poznavanje in razumevanje lokalne zgodovine osnova za preuče­ vanje nacionalne in m ednarodne zgodovine, avtorica predlaga, da bi lahko v prihodnosti slovenski pisci učbenikov več pozornosti namenili vključevanju krajevnih primerov, npr. slik. nalog ali pisnih odlomkov, ki vključujejo zgodovino posameznih slovenskih krajev v srednješolske učbenike, srednješolski učitelji zgodovine pa bi lahko uporabljali različne naloge, ki bi spodbujale raziskovanje domačega kraja. Ključne besede: lokalna zgodovina, zgodovina, učbeniki, srednja šola. Slovenija. Abstract The contribution displays the presence of local history in secondary school history textbooks, published between 1945 and 2010. The author determines that local history 'vas scarcely included in picture materials, various assignments and in texts only in some textbooks. Since the knovvledge and understanding o f local history is the toundation for the research and studying of national and international history, the author suggests that Slovenian textbook vvriters should pay more attention to local history and include more local examples, e.g. pictures, assignments or vvritten sources in secondary school textbo­ oks, which show the history o f Slovenian places. as well as encourages Slovenian history teachers to use different assignments, which would lead to a greater exploration ot a hometown. Keywords: local history, history, textbooks, secondary school, Slovenia. 2 1 2 D a n ij e l a T r š k a n : L o k a l n a z g o d o v in a . LOKALNA ZGODOVINA V SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI Uvod »Zgodovinska znanost prihaja neprenehom a do novih dognanj in spoznanj, k i j ih vna­ šam o v zgodovino že znanega o kraju ali regiji. Za razum evanje sedanjosti in za razum e­ vanje vseh življenjskih tokov določenega kraja je nujno, da spoznam o preteklost kraja, pretekle dogodke, da lažje do jam em o pomen teh dogodkov za današnje življenje« (Otič, 1999. str. 10). Po mnenju D em arin a dom ači kraj predstavlja uvajanje v predmet zgodovine, saj so slovenski kraji polni sledov zgodovinskih dogajanj, domači kraj pa je lahko v manjši ali večji meri dober vir za uvajanje učencev v preteklost (D em arin , 1969. str. 118). W eber je zgodovini dom ačega kraja pripisoval velik pomen: »Pot k občim zgodovin­ sk im pojavom iz krajevnega izhodišča , ki je seveda različno za vsako šolo. jc mnogo pri­ stnejša in učencu bližja, kar ima za njegovo opredeljevanje in umevanje pojavov v širšem prostoru in času odločilen pom en« (Weber, 1981, str. 15). To pa zahteva, da učitelji zelo dobro poznajo zgodovino dom ačega kraja oz. lokalno zgodovino, poleg tega pa bi morali imeti tudi »m etodološko spretnost in razvit pedagoški čut« (Zgonik , 1968, str. 331). L okalna zgodovina in s tem poznavanje dom ačega kraja ima pom em bno vlogo pri državljanski vzgoji, zato bi se morali učbeniki zgodovine bolj usmeriti v preučevanje lokalne zgodovine, saj je le-ta za dijake tudi neposredno dostopna. »Na tej ravni lahko spoznavajo življenjske zgodbe konkretn ih ljudi in razum ejo interese posam eznikov ter motive za politično, prostovoljsko, kulturno, hum an ita rno in okoljevarstveno delovanje« (Justin, 2006 , str. 90). Zato pom em bno vlogo igrajo tudi srednješolski učbeniki za zgodovino, kjer ne sm em o pozabiti, da so srednješolci ravno v tisti starosti, ko najpogosteje začnejo aktivneje delo­ vati v dom ačem okolju, p redm et zgodovina pa bi moral k temu tudi pozitivno pristopati in om ogočati obravnavanje več učnih vsebin ter izvajanje dejavnosti, povezanih z lokalno zgodovino. A naliza srednješolskih učbenikov za zgodovino1 Pri analizi nas je zan im alo , v kolikšni meri in na kakšen način je bila vključena lo­ ka lna zgodovina v srednješolske učbenike za zgodovino od leta 1945 naprej. Predvidevali smo, d a j e bila lokalna zgodovina vključena v učbenike bolj po letu 1991, po osam osvoji­ tvi Slovenije, ker je bil večji poudarek na slovenski zgodovini. Da bi lažje odgovorili na zgornje vprašanje, smo si zastavili tri specifična raziskovalna vprašan ja , in sicer: Kateri naslovi poglavij in tem v učbenik ih se nanašajo na slovenske kraje?; Ali se slikovno gradivo navezuje na slovenske kraje in katere še posebej?; Katere naloge se nanašajo na lokalno zgodovino v srednješolskih učbenik ih za zgodovino? V teoretično raziskavo sm o vključili 62 srednješolskih učbenikov, ki so izšli med leti 1945 in 2010. V nadaljevanju je predstavljen seznam srednješolskih učbenikov za zgodovino. Leto iz­ daje učbenikov se pri analizi in interpretaciji odgovorov na raziskovalna vprašanja upošteva 1 Daljša predstavitev analize srednješolskih učbenikov za zgodovino, ki so izšli med leti 1945 in 2005, je objavljena v publikaciji: Trškan. Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 142-194. Pričujoča analiza pa je dopolnjena še /. učbeniki, ki so izšli do vključno leta 2010.