Inserati se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 eo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
N a r e č n i n o prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list n slovenski narod.
Po pošti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za on mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji veljii:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mosee . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gl. več na loto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/s0 popoldne
Državni zbor.
Z Dunaja, 5. decembra. Državni proračun.
Liberalni listi danes neusmiljeno zdelujejo vlado, zlasti pa denarnega ministra Dunajev-skega, ker še ni mogel storiti čudeža, da bi pri državnem proračunu ne bilo nobenega pri-manjkljeja. „N. fr. Pr." bila je zarad dotič-nega članka danes celo konliscirana. L. 1884 bode namreč država potrebovala 511,119.390 gold., dobila pa bode 472,364.577 gold., tedaj bode primanjkovalo 38,754.813 gold., tedaj milijona več kakor za 1. 1883. Ako se pa pomisli, da je med temi 38 milijoni skoraj 33 milijonov gold. odmenjenih za gradbo novih železnic, ki ostanejo lastnina državina in ob-drže svojo vrednost, zmanjša se pravi pri-manjkljej le na 5-7 milijonov gold. in je za 4-7 milijonov manjši kakor v 1. 1883. To spri-čuje, da se denarno gospodarstvo državno stalno boljša, kar je potrdila tudi borza, ki je najboljši denarni vremenar, ker so državni papirji takoj poskočili v svoji ceni, ko so na borzi zvedeli o zneskih državnega proračuna. Za poravnanje omenjenega primanjkljeja in po-plačenje zapadlih posojil, treba bodo novega posojila za okroglih 50 milijonov gold., toda g. minister je rekel, da mu bode v ta namen skoraj gotovo mogoče obrniti okoli 15'6 milijonov gold. odločenih za 1. 1883, in ako se k temu pridenejo še upravno prihranitve, bode prav za prav treba na posodo vzeti le 26-3 milijonov gold., ki se bodo pa vsi porabili za nove železnice, in ki se zarad tega no smejo prištevati k zgubi. Pravijo sicer, da ni treba delati železnic, dokler državi primanjkuje zadostnih dohodkov, toda ljudje, ki železnice potrebujejo, jih tirjajo ne glede na to, kje bode država vzela potrebnih denarjev, in po pravici trdijo, da bodo imela država še več dohodkov, ako pomnoži tržna sredstva in ljudem daje priliko v denar spravljati svoje pridelke. Liberalni listi toraj nimajo vzroka so hudovati nad sedanjim denarnim gospodarstvom in zbadljivo večini državnega zbora očitati, da z državnim zborom se je v novo hišo preselil tudi pri-manjkljej v državnem proračunu.
Predsednikov ogovor pri odprtji državnega zbora.
Liberalni listi so pa tudi hudujejo nad predsednikom državno zbornice zarad govora, s kterim je pričel zborovanje v novom državno-zborniškem poslopji. Pravijo, da v njem ni nobene politične izjave, da bi bil ravno tako primeren pri odprtji kako novo šolo itd. Obljubil sem Vam ta govor poslati, in to sedaj tem rajo storim, da bosto sami sodili, so li opravičene sodbe liberalnih listov ali no.
Dr. Smolka je govoril tako:
„Ker so presvitli cesar državni zbor sklicali na 4. dan meseca decembra, sem za danes napovedal sejo. Odprem toraj sejo in potrdim sklepčnost visoke zbornice.
Slavni zbor! Resnično pomenljiv je trenutek, ko smo se danes sošli, da vnovič pričnemo svoje vstanovno delovanje. Prvikrat smo se danes sošli v tej krasni hiši, ki jo jo izdelal umetniški duh slavnega mojstra (dobro ! dobro!) vsled radodarnosti in po prizadevanji v tem obziru merodajnih in odločilnih krogov, in ki bi si jo bili mogli tedaj komaj misliti bolj velikansko, ko jo šlo za to, da se za državna zastopništva te državne polovice, za en del po-stavodajalne oblasti napravi ne le stalno, ampak tudi veljavi in visokemu pomenu te skupščine primerno stanovališče.
Hiša pred škotskimi vratmi, kjer smo do-zdaj zborovali, bila je že po svojem prvem načrtu in namenu le začasno sozidana, in tako je prišlo, da se jo že 1. 1865 stavil predlog, naj se za gospodsko zbornico in za zbornico poslancev zidate dve posebni poslopji. V ta namen bilo jo že I. 1865 v državni proračun za vsako teh poslopij vstanovljenih 250.000 gold. Toda zbornica poslancev v seji 25. marca 1865 ni sprejela tega predloga, ker je imela že tedaj važno pomislike zoper zidanje dveh poslopij. Ko je pa v prihodnjem lotu obveljala misel, za obe zbornici zidati eno poslopje, bilo je I. 1869 v državni proračun za 1. 1869 sprejetih 50.000 gold. za poravnanje prvih stroškov. Preteklo je 5 let, v kterih so se pretresali došli načrti, proračuni in nasveti. Številni shodi umetnikov in strokovnjakov so presojevali množilo tvarino in konečno razsodili, da je od višjega stavbenega svetnika Teofda viteza Hansena izdelani načrt najprimernejši. Izročili so mu delo in 4. junija 1874 začeli so kopati. Z neumorno, slavnemu mojstru Hansenu (dobro! dobro !) prirojeno, skoraj bi rekel, mladeniško gorečnostjo jo vodil svojo delo, in tako je bila dovršena ta spomeniška stavba, stavba umetniška, ki jo krasen kine celo prestoluemu mestu dunajskemu, ktero ima toliko velikanskih in po pravici občudovanih spomeniških stavb, ki se jim smo vredno primerjati. (Dobro!)
Slavni zbor! No more biti moja naloga, to lopo delo presojati z umetnikovega stališča ali tudi le s stališča umetniškega poznavalca, ki sam tudi nisem, pa tudi neumetniku naj bode dovoljeno izraziti čutila občudovanja nad tem dovršenim dolom, ktera čutila me silijo tukaj s tega kraja pred zbrano visoko zbornico slavnemu mojstru Hansenu izreči popolno pri-poznanje in najtoplejšo zahvalo za neizmerno skrb, s ktero je bogate zaklade svojega umetniškega duha izrazil v tako klasičnih (mojster-skili) podobah. (Živahna splošnja pohvala!)
Ravno tako si štejem v dolžnost zahvalo izreči vsem umetnikom in mojstrom, ki so imeli opraviti pri tem krasnem dolu, ravno tako vi-
soki vladi in vsem od nje za upravno vodstvo to stavbe odločenim vradnikom, kterim je bil na čelu prečastiti sekcijski načelnik baron Matzinger (živahna splošna pohvala), za njih delavnost, ki jo je vsak v svojem krogu naj-vestnojše spolnoval, in za njih krepko in gorečo podporo. Resnično, ako kje in kedaj, pokazal je tudi cesarjev izrek „z zedinjenimi močmi" svoj popolno opravičeni pomen in veljavo. Ker z zedinjenimi močmi in po soglasnem sodelovanji premnogih, po svojem poklicu in svoji izučitvi raznoterih ljudi, bilo je dovršeno čudovito lepo, dobro, sploh koristno poslopje; poslopje, ki je v posameznih delih tako različno in raznotero, ki pa vse to združuje v tako krasno in enotno celoto; poslopje, pri kterem so vsi, ki so imeli z njim opraviti — in opomniti moram, da so bili samo domači umetniki, mojstri in obrtniki — poleg notranjo zadovoljnosti in častnega pripoznanja imeli tudi obilnega zaslužka.
Slavni zbor! Naj imajo te moje poslednjo opombe za nas dober predpomen, da bi bila tudi duševna dela, ki jih imamo v teh prostorih opravljati, ravno tako dobra, koristna in dobrodelno zdatna, kakor dovršena materi-jalna, telesna dela, ki so pripomogla k zidanju te hišo (dobro! dobro!), da bi nam bilo odločeno s složnim, enotnim skupnim delovanjem na tem kraji dovršiti ljudstvu in državi koristni napredek in krepko nepremakljivo vtrditi vstavo, sploh narediti take naprave, ki bi bile ljudstvu na korist, državi na blagor in vsled tega tudi na čast in slavo prevzvišeni cesarski hiši. (Živahna pohvala.) Ker kaj more bolj pospeševati obstanek, slavo in čast vladarsko hiše, kakor vstanovitev naprav, ki so vir zadovoljnosti in sreče pod žeslom starodavne vladarske hiše združenih narodov (dobro!), ker iz takih naprav sledi ljubezen, vdanost iu požrtvovalnost hvaležnih narodov za najvišjega prevzvišonega zastopnika in branitelja pravice in postave. To so zanesljive in negoljufive lastnosti, ki so so še vedno potrdile kot najtrdnejša in najzanesljivejša zavetja, kot nepremagljive trdnjave vsake večje države, zlasti pa države, kakoršna je Avstrijsko-Ogerska, in se bodo potrdile tudi v prihodnje.
Slavni zbor! Ko pričenjamo delo, i/, celega srca želim, da bi so to delo opravljalo v služnosti in lepem porazumljenji, v nasprotnem spoštovanji in s poštenim, dobrodeijnem oziroin na opravičene in utemeljeno drugostranske želje, ker bo le tako delo pravo korist imelo. Ko se pa hočemo tega lotiti, ne moremo opustiti, da bi svoje neizbrisljive hvaležnosti no izrekli Njemu (poslanci vstanejo), čigar velikodušnemu sklepu se imamo zahvaliti, da tukaj zborujemo in da smo poklicani, po svoji vednosti in vestnosti pri postavodajalstvu sodelovati za blagor ljudstva in državo. Zato, gospoda moja, sem prepričan, da bosto radostno z menoj zaklicali:
Živio Njih Veličanstvo, naš premilostljivi cesar in gospodar!" (Trikratni burni živio!)
Sodite toraj, ali v tem govoru res ni nobene politične misli, kakor trdijo liberalci; tukaj izrečeno politično načelo jim, se ve da, ne dopada, kakor tudi to ne, da se jo državni zbor preselil v novo poslopje, ko so oni v manjšini, in od tod vse divjanje inropotanje!
Z Dunaja, 6. dec.
Liberalci se kujajo.
Včeraj pričel je budgetui odsek svoje seje, da bi razdelil posamezne dele državnega proračuna posameznim proročevaleem. Predsednik odsekov, grof Hohenuart, je omenjal, da bi bilo najbolje razne oddelke izročiti ravno tistim poslancem, ki so tudi lani o njih poročali. To pa je dalo g. Plenerju priliko, da je v svojem in svojih tovarišev imenu odseku naznanil, da zarad čedalje ojstrejega nasprot-stva med desnico in levico, kakor tudi med vlado in levičarji on in njegovi tovariši ne prevzemo nobenega poročevalstva ali referata. In ko se je g. načelnik skliceval na opravilni red, po kterem se noben poslanec ne sme braniti, da bi ne sprejel volitve v kak odsek, odgovoril je dr. Plener, da bi bili vsled tega morda prisiljeni še strogeje ravnati in državni zbor zapustiti.
Liberalna stranka je že večkrat prevdar-jala, bi li ne kazalo izstopiti iz državnega zbora, v kterem je zgubila vso nekdanjo veljavo, pa večina liberalnega kluba in tudi liberalni volilci so bili za to, da bi ne bilo prav državnemu zboru obračati hrbta. Poslanec dr. Herbst je zarad tega pri nekem shodu volilcev v Tečnu odločno rekel, da bode liberalna stranka v zboru ostala in se obravnav vdele-ževala.
Mladi Plener pa je že prej svoje tovariše vedno priganjal k izhodu, toda še le zdaj je obveljalo njegovo mnenje. Liberalci hočejo najprej poskušati s kujanjem v odsekih, ker po naznanilu liberalnih listov tudi v drugih odsekih ne bodo prevzeli nobenih poročil ali referatov, in ako bode kazalo, se bodo potem skujali še v zbornici sami. Tako kujanje pa še nikjer ni obrodilo dobrega sadu, kakor so čutili Slovenci v mestnem zboru ljubljanskem in Cehi glede državnega zbora, in zato je jako dvomljivo, da bi liberalci s takim ravnanjem kaj zboljšali svoje stanje. Večina budgetnega odseka je vzela izjavo Plenerjevo na znanje in bode v eni prihodnjih sej volila nove poročevalce.
Predlogi in obravnave zborove.
Med predlogi, ki jih je vlada izročila državnemu zboru, omenjamo postave, po kteri bodo mogli fabrikantje, obrtniki in podvzetniki skrbeti za to, da bodo delavci ali njih rodbine dobile primerno odškodnino, ako bi pri opravljanji svoje službe delavce zadela kaka nesreča ali smrt. Ta postava, ki se bode v pretres izročila obrtnijskemu odseku, bode med delavci zbudila gotovo veselje in zadovoljnost, ker bodo imeli pri nevarnih svojih opravilih vsaj tolažbo, da jim ne bode treba prijeti za beraško palico, ali družino zapuščati v silnem siromaštvu, ako bi si vsled kake nesreče ne morali več kaj prisluževati.
Dalje se je izročila zbornici še postava, ki določuje, kdaj na odpustu živeči vojaki pridejo v oblast vojaških sodnij. in pa postavo zoper škrljevo bolezen v Dalmaciji. V teku
letošnjega zborovanja se bode predložila še postava, ki bode vravnavala dedne pravice pri kmečkih posestvih, in pa postava za vredenje črne vojske.
Na dnevnem redu jutranje seje stoji med drugim postava, po kteri bode vladi dovoljeno, davke po sedanji meri poberati do konca meseca marca, ker bode dotlej komaj dovršen državni proračun. Nekteri listi pišejo, da bode zbornica takoj pričela božične počitnice, ko bode sklenjena prej omenjena postava, kar bi bilo menda v torek. Dalmatinski poslanci pa žele, da bi državni zbor 15. t. m. prenehal, ker se boje za pozneje slabega vremena, ki bi jih zadrževalo pri popotovanji. Ker bo 15. t. in. tudi volitev velikih posestnikov na Mo-ravskem in se bode moralo več poslancev pri tej priliki podati v Brno, od kjer bi jim bilo nadležno se za nekaj dni zopet vračati na Dunaj, nekteri sodijo, da bo res državni zbor pri tej priliki sklenjen za nekaj tednov, in se zopet sošel še le po novem letu. Toda gotovega se ne ve še nič, razuu tega. da čez 20. dan t. m. zborovanje ne bo trpelo.
Iz klubov.
Kazni klubi so imeli že svoje seje, da se pogovore o potrebnih rečeh. Hohemvartov klub zboroval je 4. t. m. Dr. Vitezič je pri tej priliki poročal o strašanskih nepostavnostih, ki so se letos vršile pri deželno-zborskih volitvah v Istri. Pričela se je obširna obravnava, kako bi se v tej zadevi moglo kaj pomagati, pa sklenilo se ni za zdaj še nič.
V Ceski klub bili so sprejeti 4. t. m. novo izvoljeni poslanci Sulc, Samec in Hlavka. Prosili so za sprejem pa tudi še mlado-česki poslanci Heller, Gregr in Tilšer, ki je bil lani iz kluba izključen, ker je govoril proti šolski postavi. Po dolgi obravnavi bila sta Tilšer in Heller včeraj v klub sprejeta, Gregr pa ne. Hodil bo toraj svoja pota, ako se ne bode obrnil kam drugam. Za načelnika bil je soglasno izbran dr. Rieger, namestnika njegova pa sta zopet knez Lobkovie in dr. Šrorn. Knez Lobkovic in baron Pfeil zarad opravkov pri deželnem odboru še nista prišla na Dunaj in pravijo celo, da ju več ne bo in da bosta odložila poslanstvo. To bi bilo škoda, zlasti bi v davkarskem odseku jako pogrešali kneza Lobkovica, ki je njegov načelnik.
Liberalni klub zboroval je v nedeljo ter hoče neki svoje vodstvo pomnožiti od 5 na 7 mož. Dr. Rechbauer je klubu menda že naznanil, da misli pravnega ministra dr. Pražaka interpelirati zarad sodnijskega adjunkta Rothschedlna v Smariji na Stajarskem, kteremu je bilo od ministra zaukazano, nemudoma odstopiti od načelništva nemškega „Schulvereina". Nekteri listi poročajo, da bode rusinski poslanec Kulaczovski inter-peliral tudi zarad jezikovnih nezgod na Gali-škem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. decembra.
Avstrijske dežele.
Kazensko obravnavo proti bivšima urednikoma tržaškega i rredentovskega glasila ,.Indipendente" (neodvisno), kojemu pa bolje pristaja naslov Jmpartinente" (nesramen), gg. Henriku Juretiču iu Rihardu Zampieri-ju zaradi hudodelstva veleizdaje, izročil je najvišji sodni dvor na Dunaji c. k. deželni sodniji v Inomostu ter jo za to pooblastil. Juretič je prosil, da bi ga pustili do obravnave pro-
stega proti vlogi kavcije. Deželna sodnija v Inomostu se pa boji, da bi Juretič ne zabredel še pred obravnavo v novo hudodelstvo veleizdaje, ter mu je prošnjo odbila, na kar se jo Juretič pritožil na najvišji sodni dvor.
Debata o davkarski predlogi v ogerskem, državnem zboru snovala se je še nadalje. Govorili so še poročevalec H eged i n za predlogo, H e I f i zoper, denarstvoni minister jo je tudi še zagovarjal. Pri glasovanji po imenih se sprejme dotični načrt v splošni debati s 197 zoper 125 glasov. — No vladna stranka v državnem zboru na Ogerskem je dovolj močna, da sklene vse, kar vlada predlaga. Dosihmal je tedaj vse dobro, da bi le blagostanje dežele ne pešalo od dne do dne, in ne bili ljudje prisiljeni, seliti se iz rodovitne Ogersko na vso kraje, tudi v daljno Ameriko. Koliko pa sedaj vladajoča sistema stori za kulturo v deželi, nam je živ dokaz vselenje in izselenjo Csango-Madjarov.
Krščansko-judovski zakon v oger-ski gosposki zbornici, 3. t. m. se je posvetovala komisija gosposke zbornice o načrtu postave zarad zakona med kristjani in judi. Shod je bil dobro obiskovan. Prišlo je razon nadškofa in kardinala Hajnalda še 5 drugih škofov. Neduhovnov magnatov je bilo navzočih med drugimi: grof Julij Andrassy, baron Nikolaj Vav, baron Bela Lipthay, nadžupaii komitata hontskega baron Majthenj i. dr. Ko je predsednik ob kratkem predložil načrt postave, govoril je najprej kardinal dr. Hajnald poglavitno iz versko-nravnega stališča zoper postavo, ki spodkopuje vero oboje stranke. Ministerski predsednik je razložil razloge, zarad kterili vlada predlaga to postavo. Szatmarski škof ne pozna potrebe za to predlogo tudi iz pravnega stališča. Grof Julij Andrassy je toplo priporočal ta načrt. Nadškof dr. Samassa je zavračal predlogo iz nravnih pomislikov. Ko je pravosodni minister zagovarjal predlogo iz pravnega stališča in so za-njo govorili še baron Vav, Majtheni in Liptay, so posvetovanje ostavili. V seji 4. t. m. so sprejeli to predlogo za podlago specielni debati, ktera se je drugi dan nadaljevala in sprejet jo bil potem ves načrt. Vladni stroj na Ogerskem tedaj dobro zvršuje svoja opravila, tudi škofje in veljavni magnatje ne opravijo nič zoper sedanjo vlado, ki zvrši. kar namerava.
Vnanje države.
Jla.ski državnik Gicrs vrača se domov in se bode pri ti priložnosti tudi na Dunaji oglasil, kjer jim bo povedal, da Rusija nikakor na boj ne misli, kakor je Giers to v Berolinu storil. Francoski listi in med temi ,.Rep. fran^aise", bavijo se z vprašanjem, kake nasledke bode imelo prijazno približanje Rusije in Nemčije in sklepajo, da vojske ne bo, da si tudi se morda prijateljska zveza med Avstrijo in Nemško nekoliko omaje zaradi tega.
Francosko. Pod Napoleonom je imel nadškof v Parizu 100.000 frankov, po vstanovi kraljestva 50.000 gold., a sedaj so znižali njegove dohodke na 15.000. To se vendar še ne-kterim republikancem preveč pritlično vidi, in govore: naj ostane pri 50.000. — Kolikor poznamo iz javnih listov parižke nadškofe, se toliko more reči: kdor jim plačo krati, jemlje revežem in dobrodelnim ustanovom pomoči.
Evropa je dolgo časa čakala, da ji napoči čas. v kterem se bodo ljudje med saboj ko bratje ljubili, in ko ne bo nihče več drugo-državljana pisano gledal; sedaj je čas tukaj, ta blaženi čas, v kterem angelj miru svoje peruti nad celo Evropo razprostira, pod njim se pa svati — pet milijonov bajonetov. Ni se nam bati, da bi nam všel ta ljubi mir, kajti dobro je zavarovan.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja. 5. dec. (Pomanjkanje vode.) Ker ljubljanski mestni zbor ravno sedaj namerava napraviti vodovod, ki bi Ljubljano preskrbljeval s potrebno zdravo vodo, naj poročam, kako se godi mestu dunajskemu, ki je
že zdavnej z velikanskimi stroški napravilo vodovod od Peč (Pottschach) blizo Semeringa do Dunaja. Voda je jako okusna in mrzla, ali studenci so zarad letošnje veliko suše opešali, in Dunajčanom primanjkuje potrebne vode. Mestni zbor imel je včeraj sejo, v kteri so je pretresalo, kako bi se prebivalcem pomagalo, ki za dragi denar ne morejo dobiti vodo in rabiti v hiše napeljanih cevi. Splošnje se je pripoznavalo, da izvirki v Pečeh ne zadostujejo, da bode treba misliti še na druge studence, ki bi se o pomanjkanju vode napeljali v vodovodno cevi, in priporočal so je v ta namen črni potok (Schvvarza), ki ni daleč od vodovoda. Za zdaj pa so je zaukazalo popisati vse vodnjake po mestu, da se bode vedelo, kje bi Dunajčani našli potrebne vode, ako bi jo še dalje primanjkovalo. Te vodnjake so dozdaj večidel zanemarili, in ker so le malo vode iz njih jemali, se je voda v njih spridila. Zdaj pa ljudje spregledujejo, kako koristno in potrebno je imeti dobrih vodnjakov.
Pa še neka druga nevarnost preti Dunaju, ako že zdaj ne skrbi, kako in od kod bi si o času silo in potrebe preskrbel potrebne vode. Ako namreč sovražnik pride v deželo, se utegne zgoditi, da uniči vodovod, po kterem Dunaj dobiva potrebno vodo, in prebivalci bi ostali na cedilu. Zato je vlada že lani opomnila mestni odbor, da naj poišče še drug kraj, iz kterega bi mesto tudi o vojskinem času brez nevarnosti dobivalo potrebno vodo, pa modri mestni očetje so tedaj vladi odgovorili, da to njej ni nič mar. Zdaj čutijo, da velikanski vodovod sam še o mirnem času ne zadostuje, in da bode treba res kaj ukreniti, da ne bodo Dunajčani žeje trpeli.
To sem hotel opomniti mestnim očetem ljubljanskim v pomislik in prevdarek, da na vse to, kar sem omenjal, mislijo, predno se lote delati nameravani vodovod za Ljubljano.
Domače novice.
(Obdarovanje ubožnih učencev in učeni') tukajšnjih ljudskih šol z novo zimsko obleko, ktero že tukaj več let oskrbljuje občno znani odbor dobrodelnih gospej in gospodičinj, se bode vršilo v saboto 8. decembra v čitalniški dvorani ob 11. uri dopoldne. Prijatelji šolske mladine so povabljeni k tej slovesnosti.
(V sinočni seji mestnega odbora ljubljanskega) se niso rešile vse točke dnevnega reda, zato se seja drevi nadaljuje. Na vrsti je red zarad klavnice.
(Opominj.) P. pl. Radics je po Čopovi in Šafarikovi bibliografiji prepisal v Kresu (III, 12) str. 607 : J. N. P r i m i c, rojen v Zalogu na Kranjskem pred 1. 1790, umrl v Ljubljani okoli 1. 1818 za duševno boleznijo itd.; in vendar je „Učit. Tov." uže I. 1880 določno povedal, da Janez Nop. Primic je rojen bil v Zalogu pri Šmariji 23. aprila 1785, umrl ondi, t. j. v svojem rojstnem kraji 3. febr. 1823 ne vsled nesrečne ljubezni, ampak duh mu je opešal in umrl je za sušico ali jetiko. (Gl. Jezičn. XVIII. str. 42).
(Zasežena) bila je včerajšnja številka „Slov. Naroda" — zakaj, nam ni znano.
(Led) napravil nam je tridnevni mraz na „Kernu". Danes popoludne je šolske mladeži krakovske in trnovske ondi že vse mrgolelo. Led ima debelost moškega palca. Ako vreme tako ostane, bodo kmalo drsalke prišle na dnevni rod.
(Devetnajsti redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo 5. decembra 1883.) (Konec.) Blagajnik gosp. Vilhar poroča o društvenem novčnem gospodarstvu od 1. januarja do konca decembra 1882. Po poročilu se oglasi na besedo g. dr. Tavčar. Podoba računa zdi se mu jako čudna, ker je račun izdelan za 1. 1882, proračun pa za 1. 1884. Leta 1883 ni nikjer videti. Dalje vpraša govornik, če je Ii res, da se je Matična glavnica načela in zakaj, ter predlaga, da se sklep računa ne vzame na znanje, temveč naj se skliče meseca januarja nov izreden veliki zbor, kteremu naj se predloži ves račun, ob enem se pa zavaruje proti vsakemu sumničonju, češ, da bi bil njegov predlog morda kaka nezaupnica blagajniku. — G. Vilhar pravi, da je predlog izvrsten, in da prave bilance do sedaj ni bilo mogoča izdelati zaradi prepoznega izdavanja knjig. — Gosp. Eajč išče pojasnila o računu, kterega mu g. Vilhar dii in gosp. nadzornik Ttobič pojasnuje vprašanje g. dr. Tavčarja glede načetja glavnice in pravi, da se to ni sedaj, nego že pred več kakor desetimi leti zgodilo. — G. predsednik Grasselli opravičuje načetje Matično glavnice, da se jo dotična svota vporabila za izdavanje matičnih knjig, ter opomni, da nikakor niso bile ojstre besede zaradi načetja glavnice na mestu, kajti tistokrat sedeli so v odboru vse drugi možje kakor danes in današnji odbor nikakor ni za to odgovoren. Matica je, kakor edini slovenski literaren zavod, prevzela izdavanje šolskih knjig, ktere so jo mnogo novcev stale, in se žalibog zaradi neugodnega vetra niso več mogle v denar spraviti in je večina svote načete glavnice v tistih knjigah zakopana. Da se mora glavnici odvzeta svota vrniti, je bilo že večkratno govorjenje, toda kako — to je drugo vprašanje. Nasve-tovalo se je, naj se prenarede društvene pravila, naj se povišajo letni doneski, drugače ni mogoče glavnico dopolniti.
Profesor Leveč poroča, da je dr. Sernec iz Maribora poslal slovenski Matici 1200 gld. za Tomšičev spominek. Po smrti Tomšiča, prvega vrednika prvega slovenskega dnevnika, sestavil se je v Mariboru odbor, ki jo jel za Tomšičev spomenik novce nabirati in res so nabrali 1700 gld., ki so bili do sedaj različno naloženi. Letos naročilo se je dr. Sernecu, naj denar potirja ter ga svojemu namenu izroči. Dr. Sernec je svojo nalogo lepo rešil. Od po-tirjanega denarja izročilo se je mariborski čitalnici 508 gld. 40 kr., da oskrbljuje na večne čase Tomšičev grob, da toraj skrbi za gmotni spominek, druga svota 1242 gld. in 77 kr. poslala se je pa slovenski Matici v podporo slovenske žurnalistike ali književnosti, toraj v oskrbovanje duševnega spominka. Prof. Leveč predliiga, da se dr. Sernecu izreče od strani Matice pismena zahvala.
Za pregledovalce računov imenujejo se, kakor je bilo to do sedaj običajno, per accla-mationem gg. Josip Pfeifer, Žagar in dr. Stare.
Kar se tiče proračuna za leto 1884, oglasi se dr. Tavčar in predlaga, naj se proračun ne sprejme, ker mu manjka prave podlage, t. j. računa za leto 1883. G. Hribar temu oporeka, rekoč, da proračun od proračuna ni ravno odvisen. Pač pa se ne vjema z nekterimi proračunskimi nastavki. Prevelik zdi se mu nastavek 1600 gld. dohodkov od matičnih hiš, kajti za lansko leto iskazan je tak le s 1200 gld. Daljo se mu zdi premajhna svota letnih doneskov. Matica ima 1500 udov in bi po njegovem mnenji morali letni dohodki z 2600 gld.
nastavljeni biti namesto 2080 gld., toraj bi se nekako za 1000 gld. dohodki zvišati dali. Stroški zde se mu prenizko nastavljeni.
Profesor Senekovič zagovarja proračun in pravi, da je nastavljena svota letnih doneskov od strani udov zadosti velika, ker je 343 udov vstauovnikov, ki so svojo svoto enkrat za vselej plačali. Hiši matični donesete več kakor vlani, kedar so se nektere poprave v njih storile, kterih zdaj treba ne bo, toraj se je z dobro vestjo toliko postavilo v proračunu, na kolikor se v bodočnost računati da.
Tajnik Orešec so zagovarja proti blagajniku Vilharju, da bi moral za jedno tudi knjigovodstvo oskrbljovati ter po njem sostavljati za občni zbor potrebne stvari in pravi, da to ne gre, ker on nikdar vsega ne izve, naj se še tako trudi.
G. Hribar umakne svoja predloga o višjih nastavkih, ker se strinja z g. Senekovičevim poročilom o dohodkih matičnih hiš in letnih doneskih udov.
Voli se novih osem odbornikov ter se izvolijo za skrutinatorje gg. profesor Celestina, učitelj Žumar in dr. Gutman.
Ker je bil na osmo uro ..Miklavžev večer" v dvorani priredjen, ura se je pa že šestim bližala, dr. Tavčar predlaga, naj se današnji veliki zbor prenese in meseca januvarja, kadar bo tudi zborovanje kmetijske družbe nekako okoli sv. Pavla, naj se skliče izvanredni zbor, kjer se bode o bodočih točkah dogovarjalo. Zlasti točka 7. o povišanji letnih doneskov vnela bo živo debato in te pač ni več danes mogoče rešiti.
Opominjal je sicer predsednik, pa prof. Leveč in g. Krsnik, da se sedma točka rešiti da brez osme, ob kratkem, in je potrebne, da pri prejemanji društvenih knjig udje vedo. koliko jim je vplačevati za 1. 1884. Da je nekako predlog odborov, naj se letnina z 2 poviša na 3 gld. Proti temu govori g. Svetec, da ta prememba sega tudi v druge §§ društvenih pravil, po koliko knjig naj dobivajo letniki ali vstanovniki itd., in da vsega tega ne bode mogoče danes rešiti. G. Trstenjak nasvetuje, naj se prenaredijo vsa pravila, kajti v mnogih ozirih so že zastarela. Predsednik pravi, da tako sploh je svetovalo se že večkrat; naj bi rajši podali družbeniki določen predlog, o kterem bi se dalo razpravljati. Ker nekteri ponavljajo nasvet, naj se nov izredni zbor skliče v ta namen, da predsednik glasovati o predlogu dr. Tavčarjevem, kteri se prejame z veliko večino, naj se namreč skliče meseca januvarja izredni veliki zbor „Slov. Matice", kteremu naj se predloži račun za 1. 1883, natančna bilanca o društvenem premoženji, ter nasvetovana prememba društvenih pravil.
Zborovanje vršilo se je dostojno, dasi je društvo bilo nekako vzburjeno. Vsa hvala gre g. predsedniku, kteri je tako mirno pa modro vodil vse razprave. Stvar je važna. Prememba v plačevanji 3 gold. namesto 2 gold., pa v pravilih sega globoko, torej naj se prej dobro premisli in presodi. »Slovencu" je došlo več pritožeb o te/n, da se neljubo povišuje letnina, da se brez potrebe spreminjati hote pravila, število odbornikov zmanjševati, da se občni zbor obhaja v tako neugodnem časi, družniki in poverjeniki iz daljave ne morejo dojti, volitve v prekratkem obroku ne zgoditi se itd. itd. Ali — da se zbor v posvetovanji svojem ne bega, razun ene nismo hotli priobčevati nobene. Sedaj pa bode prosto pripraviti so za izredni zbor v prihodnjem mesecu, in
vravnavati se bode dalo mirnejše vse, kar bi moglo biti na korist društvu pa na zadovolj-nost Matičarjev.
Razne reči.
—	Občinska volitev. V zgornji Šiški je bil za župana izvoljen gosp. Adolf Galle, za svetovalce pa posestniki Jakob Matijan in Jakob Babnik od tam, pa Gašpar Sirnik in Janez Pirnat iz Dravelj.
—	Iz Z a g o r j e se nam daje vprašanje: Kako jo to, da je našo Zagorje (za Savo) te dni iz Kranjskega izginilo ter se preselilo na Hrvaško blizo Zagreba? Znabiti kaj več vedo na ljubljanski pošti? — V l1^ nri se k nam iz Ljubljane pride,— „Slovenec" pa potrebuje dva dni!! Danes (v četrtek) je došel nam še lo list od torka in sicer skozi Zagreb; oni od srede menda ravno tako, ker ga še ni. (Ali ne veste, da je tisti večer parkelj hodil? Vredn.) Ali na pošti ne vedo, da je „kmečki punt" v Zag. na Hrv. že zadušen — ali pa ..Slovenec" tega ne ve, ker je začel doli zahajat — menda na „sakacjon!"
—	Nesreča. Z Jesenic na Gorenjskem se poroča, da je v rudniku ponesrečilo se pet delavcev, trije so mrtvi, dva ranjena.
—	častiti članovi novomeške narodne čitalnice vabijo se uljudno k občnemu zboru, kteri so ima obdržavati v nedeljo 16. dec. 1883 ob drugi uri popoludne. Spored: 1) Poročilo tajnikovo. 3) poročilo blagajnikovo. — 3. Volitev novega odbora. — 4. Posamezni predlogi.
Rudolfovo, 6. dec. 1883. Za od bor novomeške narodne čitalnice: R. Perušek, tajnik.
—	Nove čitalnice. Nedavno so narodnjaki v Smariji blizo Celja ustanovili si čitalnico. Sedaj, kakor se nam piše, podobno bralno društvo snujejo Slovenci v Vojniku, kjer so že enkrat imeli čitalnico, pa jo je zob časa razglodal.
—	Cena hmelju redno pada. V Zatiču velja 50 kilo po 80 do 170 gold.
—	Misija. Za vse dobro vneti župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini poleg Celja, č. g. Voh, je svojim faranom priskrbel posebno duhovno veselje; tam je namreč od 28. novembra do 6. decembra bival č. g. o. Doljak iz družbev Jezusove.
—	čebelarska razstava. Znani čebelar in župnik dr. Dzierzon bode, ako Bog da, leta 1885 obhajal zlato sv. mašo. Iz tega povoda nameravajo avstro - ogerski pa nemški čebelarji prirediti razstavo v Leobšici, v domovini jubilantovi.
—	F i dei ko m is o v na Stajarskem .je 30; k tem spada 80 posestev s 23767.2 ha, med temi je 16153-1 ha, t. j. blizo 60 odstotkov šume.
—	Trtna uš na Francoskem. Tam so imeli 2,415.988 ha vinogradov, vsled trtne uši je do leta 1882 število istih padlo do 1,995.390 ha.
—	Srbska omladina. Sloveči profesor narodnega gospodarstva na katoliški univerzi pariški, Cl. Jannet, je izdal pred kratkem tretji zvezek svojega dela: „Skrivne družbe in človeštvo". V njem popisuje, koliko so storili prostozidarji v zadnjih 18. letih, odkriva tajne niti moderne politike v državljanskih, šolskih in cerkvenih zadevah, kako v vseh liberalnih državah lo prostozidarji vladno kolo gonijo. Dokazuje pa pisatelj tudi, v kako bližnjem sorodstvu je prostozidarstvo z raznimi revolucijo-narnimi društvi. Hči „freimaurerije" je ..irska liga", njena gojenka je ,.črna roka" na Španj-skem, v francoskih socialističnih in anarhističnih zborih imajo prostozidarji prvo besedo. V zvezi s prostozidarstvom in od njega inspiriran je tudi ruski nihilizern in srbska — omladina. Tako Jannet.
V zabojih poguba in smrt.
.Temps" pripoveduje, da so prišli iz Nizze v Pariz zaboji, eden na Lessepsa, dva na Covrenxa, podvzetnika dela pri prekopu Pa-
nama. Patron, ki jo bil na dnu zaboja, se je razpočil, ko jo Covreu.v odprl zaboj. Poškodovan ni bil nihče. Zaboja na Lessepsa adresira-nega še niso odprli.
—	Kaj imajo mesta posebnega. Popotnik, ki se je bavil dalje časa v večih mestih srednje in zapadne Evrope, pravi da imajo te-le posebnosti: Pariz je mesto v kterem je največ krojačev, frizerjev, sladčičarjev, odvetnikov in literatov. Amsterdam ima največ starinoslovcev, zbirateljev raznih umetnin in največ oderuhov. London slovi po množici voznikov, inženirjev, tiskarn, knjigarn iu kuharjev. Bruselj pa preživi največ postopačev, tobakarjev. Težakov ni nikjer toliko kot v Napo lj i, pivcev piva nikjer več kot v Monako vem; Florencaje znana po svojih vrtnarjih, Lisabon po eksekutorjih, Dunaj pa po množici otrok Abrahamovih itd.
—	Čehov n i v č i k a g i, v severni Ameriki, po zadnjem številjenji nič manj kot 12.000.
Telegrami „Slovencu".
Dunaj, 7. dec. Minister Taaftb je odgovoril na interpelacijo zarad prestave Vesteneka, da vlada ima eksekutivo, ktere nihče ne sme kratiti. Rechbauer interpelira ministra Pražaka, kako se s postavami strinja ukaz, da mora adjunkt Rothsckedel odložiti načel ništvo Schulvereina".
Berolin, 7. dež. Zbornica poslancev zavrgla je 202 proti 163 glasovom tajno glasovanje pri deželnih in občinskih volitvah.
Bruselj, 7. dec. V poslopji državnega zbora nastal je požar. Oddelek, kjer jo zborovala kamora zastopnikov, je popolnem razdjan, drugi oddelek hudo poškodovan. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Ob sedmih zvečer je gorelo še naprej.
Bruselj, 7. dec. Včerajšnji požar poškodoval je tudi oddelek, kjer je bilo ministerstvo unanjih zadev, ministerstvo za uk, in pa senat, pa le malo, veliko je rešenega. Več požarnih brambovcev je ranjenih. nekaj vojakov boje ubitih. Ob desetih zvečer je bil požar pogašen.
Poslano.
Blagorodnega gosp. Pet. pl. Radics-a usojamo se uljudno vprašati, bode li njegova knjiga ,,H ab sbu rž a n i na Kranjskem", ki smo jo naročili iu tudi že plačali, izšla ali ne?
Nekteri predelat n iki.
5. decembra. Pri Maliči: Milan Schieffer, inženir, z Dunaja.
—	Julij Baad, klobučar, z Dunaja. — Berner, Buehon-mayer in Kralowsky, kupci, z Dunaja.
Pri Slona: M. Holel, kup. potovalcc, iz Mona-kovega. — Božidar Neuse, s soprogo, z Dunaja. — Dr-Hirschfeld, zobni zdravnik, z Dunaja. — Stein, kupec, z Dunaja. — Moric Grinnn, kup. potovalcc, z Dunaja.
—	Kari Potočnik, agent, iz Trsta. — Ludovik Roscnberk, kupec, iz Siseka. — Ludovik Matajc, kupec, iz Stražiša.
Pri Južnem kolodvoru: S Perititc, iz Gro-diške. — Janez Dovrak, iz Motuika.
Pri Virantu: Josip Morhar, iz Dolenje vasi. — Jurij Obormann: gostilničar, z Ribnice. — Lasser, mesar, z Bregenca.
DiuiajNkii horzsi.
6. decembra.
Papirna renta po 100 gld. .	7!)	gl. 15	kr.
Sreberna „ „ „ „ • •	79	„ 55	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	98	„ 50	„
Papirna renta, davka prosta . .	93	„ 85	„
Ogerska zlata renta 0 % ■ • .	120	„ 35	„
„ 4% • ■	S7	„ 55	„
„ papirna renta 5%	85	„ 20	„
Kreditne akcije . .100 gld.	282	„10	„
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	107	„ —	„
„ avstr.-ogerske banke . .	836	„ —	„
„ Landerbanke . . .	107	„ 50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	614	„ —	„
„ državne železnice .	311	„ 75	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	216	„ 50	„
4% državne srečke iz 1.1854 250 gl.	121	„ —	„
4% „ , „ „ 1860 500 „	134	„ -	„
Državne srečke iz I. 1804 100 „	167	„ -
........ 1864 50 „	166	„ -	,.
Kreditne srečke . 100 „	172	„ 75	„
Ljubljanske srečke . . 20 „	23	„ —	„
Budolfove srečke 10 „	19	„ —	„
o% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	„ —
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	102	„ 80	„
„ „ Ferdinandove sev. „	104	., 50	„
London......120	„	60	„
Srebro......—	„	—
Ces. cekini.....5	„	69	„
Francoski napoleond.	9	„ 59	„
Nomške marko.....59	„	15	„

Francova esenca jo pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v žolodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in pre-menjavno mrzlico, zabasanje, hemorojidc, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če i« v pravem času no ozdravijo. Steklenica 10 kr.
GrOSJJOtlll
iMmoIif
leks&rjit
JiLij| Hia /H»JTg»
Vaša ,,Francova esenca1' je edino zdravilo. ki se mojemu želodcu priloga. Po vsakem zavžitji mi je ložje in boljo.
Kamnje pri Černici 1883.
Josip S o vdat, župnik.
Enajst let že trpim na zabasanji in henierojidah in ne poznani ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Francova esenca", za ktero se Vam najlepšo zahvaljujem.
Ivan Zelirou, Gorenje Ležeče, Kranjsko.
Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne „Francove esence11.
Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883.
Marija Dolinsh.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vašo ,.Fran-r.ore esence', ki jo nodvoinljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v žolodcu in glisto.
I'ulj meseca decembra 1882.
Josip vitez Scordili, c. k. policijski (7)	komisar.
Vašo .,Francovo esenco" s sijajnim vspe-lioin rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje.
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883.
Josip Marničič, usnjarskimojster.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
izdelujeta	(10)
1*. (k. SI. Seeinsinn v Ljubljani.
Z žalostjo oznanim vsem znancem in prijatlom, posebno duhovnim bratom. da so na sv. Barbare dan moja ljuba mati v 81. letu svoje starosti umrli, ter prosim — spomnite se jih v molitvah, posebno pri sv. maši.
Št. Jan ž. 5. dec. 1883.
Janez Dolinar.