KATOLJSK CERKVEN LIS T.
D»nie» izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začeten leta 1 jrid. 30 kr v tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tedaj XXXV.
V Ljubljani, 8. kimovca 1882.
List 36.
M zgledi bogoifubnih otrok iz rsih časov kersčanstra. III.
(Dalje.)
Nihče ni mogel pri njem zapaziti naj manj« napake. Samega je skerbelo nekaj časa, ali se premalo spoznd, kajli, da se pri izpraševanji vesti ne more nič napačnega spomniti. Da bi se bolj poniževal, eklene zapisati svoje napake ter jib visim predloži s ponižno prošnjo, da bi ga zastran njih očitno grajali in da bi se jih polagoma poboljšal. Pa se mu ni posrečilo, kajti odgovor je bil ta, da kar je napisal, ni nič napak, ni graje vredno.
Sploh je bil s svojim duhom več v nebesih, kakor na zemlji. Njegova ljubezen do Boga je bila nedopovedljivo velika. Kadar je slišal o Bogu brati ali govoriti, je bil ves prešinjen, da se mu je tudi na zunanje poznalo in se spregovoriti ni mogel. Posebno se je to enkrat zgodilo pri mizi, ko je slišal lepo berilo o ljubezni božji. Kar zamakne se in ne more dalje jesti. Drugi menijo, da mu ni dobro in ga vprašajo, kaj mu je. Pa ne more jim odgovoriti in zel6 hudo se mu zdi, da so to zapazili. Oči pobesi in solze ga polij6; obličje mu zarudi, serce mu tako zel6 tolče, d«, menijo, da se je kaka žila od-perla. Le polagoma se zopet umiri. Bratje so se že bali vpričo njega o ljubezni Božji govoriti, da bi ne bilo njegovemu zdravju škodljivo. — Njegova pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, do Matere Božje, do angeljev itd. je bila tako velika, da ne včm, je li kdaj kteri svetnik imel priserčnišo.
Pa ne le sam za-se je bil Alojzij tako rahločutnega, plemenitega dubi, tudi do druzih sere je imel nepremagljivo moč. To se je pokazalo v samostanu in na njegovem domu.
V samostanu je bil vsim za izgled, kteremu se ni bilo mogoče ustavljati. Njegovi verstniki postali so go-rečniši, celo učeniki so se od njega učili. — Alojzijev sorodnik je poprašal, kako so ž njim zadovoljni, prednik mu vesel odgovori: „Druzega vam ne morem reči, kakor to, da se imamo vsi še veliko učiti od njegovega izgleda." Neki duhoven je rekel: „Le čudo, da pri toliki svetosti že v življenju čudežev ne dela". In res so ga imeli vsi za svetnika, in reči, ki jih je on rabil, so častili za
svetinje in jih poljubovali. Slavni Belarmin je po njegovi smerti svojim učencem razlagal nauk o molitvi, koliko pripomore k popolnosti, in je odkritoserčno pristavil: „to sem se naučil od Alojzija".
Alojzijev oče je bil bolj posveten in celo strasten igravec. Pa od tistega časa, kar je šel Alojzij v samostan, je bil ves spremenjen. Spoznal je, koliko žalega je storil — svojemu angelju — svojemu svetniku; spoznal je, da si je ta boljši del izvolil. V cerkev Matere Božje, v kteri je Alojzij naj raji molil, tje se d£ nesti in z veliko skesanostjo opravi dolgo spoved. Po spovedi pa krotko prenaša bolečine svoje hude bolezni. Iz Aloj-zijeve sobe si d& sv. križ prinesti, pogostoma ga na serce pritiskuje in pobožno poljubuje ter veliko joka. Večkrat se skesano terka na persi, rekoč: „Gospod imej, usmiljenje z manoj! Gospod grešil sem, usmili se me!" Sam sebi se čudi, od kod tako živo kesanje, od kod te vroče solze; potlej pa pravi: „Dobro vem, komu se imam zahvaliti za to milost! dobro vem, od kod prihajajo te solze — moj Alojzij mi jih je sprosil. ' Lepo pripravljen je srečno umeri 13. febr. 1586.
Med Alojzijevim bratom Rudolfom in sorodnim vojvodom Mantovskim je bilo nespravljivo sovraštvo zarad Solferinskega posestva. Le do Alojzija imajo še zaupanje, da bi ju utegnil spraviti. Z dovoljenjem viših
Kri de na Kastilijonsko. Z velikim spoštovanjem je sprejet, [ateri, pobožni gro6nji, se tako častitljiv zdi, da predenj poklekne; od vsih strani se ljudje bližajo in spet veseli razhajajo, rekoč: „Svetnika smo videli!" — In glejte, kar pred nihče ni mogel doseči, Alojzij s kratkimi besedami doseže — popolno spravo in prijateljstvo; vojvoda radovoljno prepusti grad Solferin Rudolfu v last. Preden gre, ga še mati prosi, naj bi v domaČi cerkvi pridigoval. Alojzij se dd pregovoriti in tako lepo govori o sv. pokori in presv. Režnjem Telesu, da je bil vspeh nenadno vesel. Skor celo noč so spovedovali vsi spovedniki po mestu. Drugi dan so bili pri sv. obhajilu: Alojzijeva mati, brat Rudolf in njegova žena, naj ime-nitniši vradniki in plemenitniki ter okrog 700 podložnih.
Pa to prelepo življenje se je že koncu bližalo. Ko se je iz Kastilijonskega nazaj grede nekaj časa pri jezuitih v Milanu mudil, je imel neki dan (eno leto pred smertjo) v molitvi razodenje, da bo kmali umeri. In vse, kar smo o preljubeznjivem Alojziju lepega povedali, se
je to zadnje leto pokazalo v naj veči lepoti, kakor blišč zahajočega solnca.	(Dalje naal.)
Priden ministrant in pošten študent Anton JMftrtin 8totn*ek.
H.
Pri mladem Slomšku je pobožna njegova mati imela naj veči moč do njegove verske izreje. Kako dobroten je bil pa ta materni vpliv do sinčka, kaže naslednja dogodba.
Mladi šolar se je pripravljal na sv. birmo, in rekla mu je mati: „Botra si s^m poisi; vendar pa poslušaj, kar ti svetujem: „Izvoli si za botra tistega moža, kteri bode v cerkvi pri keršanskem nauku naj bolje odgovarjal na vprašanja, ki jih bojo dajali gospod, kteri imajo keršauski nauk." Deček je to reč sprejel za polno resnico. Naslednjo nedeljo si je v cerkvi poiskal prostora, s kterega je mogel pregledati vso množico in je pri izpraševanji prav zvesto poslušal in opazoval. (Bila je namreč navada, kakor je najberže še po kacih krajih, da so duhovni pri keršanskem nauku na glas ljudi izpraševali.j Kakor je mladeneč sodil, je naj bolje odgovarjal čisto priprost, k temu pa še prav ubožen poljedelec. Tega si je izvolil.
Kaplan deie listike za sv. birmo in prašajo Antona, kako je botru ime; močno pa so se čudili, da si je sin tako premožne h.še izvolil tako ubožnega botra. Kader pa to malo pomislijo, mu reko: ,,Dobro si izvolil; ta je sicer ubožen mož, pa pobožen in dobro podučen kristjan."
Ali vidite, otroci, kako mladi Slomšek ni na to gledal, da bi bil dobil bogatega in imenitnega botra, kteri bi mu bil dal svitli terdnjak v žep, mu napravil drago obleko, in kupil še pclno ruto sladkarij. Gledal je Tonče le na to, da bi dobil tacega botra, kteri bo z dobrimi nauki in lepimi zgledi mu pomagal dušo lepšati, modro ži\eti.
Zato je pa Bog tega dobrega dečka blagoslovil, da se je dobro učil, bil potlej mašnik in poslednjič knez in škof Lavanški.
To so njegov katehet nekako predčutili in rekli Tončekovim staršem: „Vaš Anton bode še daleč dognal."
Gospod katehet so na to tišali, da je Tonče v svojem štirnajstem letu o veliki noči 1814 stopil v tretji razred v normalki, kar je bilo takrat toliko, kakor sedanji četerti razred; v jeseni ravno tistega leta pa je prestopil že na gimnazijo v Celji na spodnjem Štajerskem.
Za danes bodi dosti. Premišljujte, mladenči, te lepe Slomšekove darove in lastnosti, prizadevajte si tudi tako modri in bogoljubni biti, — bodem vam drugi pot še kaj o njem povedal.
Če te dobro h kritovercem iti stuiitf
Nevarno je k drugovercem iti v službo; prav lahko se zgodi, da katoliški posel na duši škodo terpi. Prav posebno močnodušen mora biti katoličan, ako ga okoli-sine v tako nepriliko zaženejo, da ostane stanoviten v svojih verskih dolžnostih. „Sendbote" pripoveduje o ker-šenici, ki je bila tako modra in serčna, da si je v taki službi čisto vest ohranila. Sama pripoveduje tako-le:
Bila sem v svoji mladosti v službi pri protestanški gospodinji, pri pOstarni neomadeženi gospodičini v mestu C. V moji službeni pogodbi je pač bilo zaterjeno, da ne bom nikakor nič zaderževana v spolnovanji svoje vere, n. pr. v posvečevanji katoliških praznikov. (Ta
pristavek je vselej potreben, v današnjem brezvérnem času tudi pri katoliških gospodarjih in gospodinjah, zlasti po večih mestih.)
Vender pa mi je precej pervi katoliški praznik, ki je zadel na medtedenski dan, protestanška gospodičina nastavljala vsakterih prepovedanih dél, da naj jih opravljam ta dan. Da bi k sv. maši ne hodila, tega si ni upala zahtevati. Te dela, kolikor mi je bilo moč, sem že prešnji dan opravila; toda gospodičina je vender le menila, da me ne smé pustiti praznovati in mi je od-kazala v praznik nadalje delati... Nisem se pečala za take ukaze, in da bi konečno imela pokoj, sem jo opomnila na službeno pogodbo; to jo je pa močno jezilo, kar sem že naprej vedila. Malo sem se zmenila za njen kisli obraz; imela sem pokoj za zdaj.
Pride drugi praznik. Stara pesemca se zopet prične. Gospodičina je počenjala kakor pervi pot, jaz pa tudi nič drugač ne.
Kadar je pa ob tretjem prazniku gospodičina svojo termo zabrundala, se mi je vender že nitka poterpež-ljivosti natergovala in rekla sem kar očitno in naravnost: „Gospodičina, Vi ste mi v službeni pogodbi poroštvo dali, da smém katoliške praznike nataako po zapovedih svoje sv. Cerkve praznovati; ako pa ste Vi v svoji obljubi do meue nezvesti, kako morete od mene pričakovati, da bom v svoji službi do Vas zvesta? V tacih okolišinah je naj bol]e, da elužbo odpovém."
To je pomagalo. Namesto navadnega kislega obraza mi je odvernila z naj postrežniši prijaznostjo; tolažila me je z lepimi besedami in prigovarjala, da naj še ostanem.
No, sem si mislila, naj pa počakam do bližnjega praznika. Praznik pride. Gospodičina še čehnila ni, da naj delam; ravno nasproti: tudi druga kersenica, prote-stanško dekle, ta dan ni bila morana k delu. Ostala sem še nekaj lét v ti službi, ali od tistega časa nisem ne besedice slišala, ki bi bila merila na to, da bi me bila begala v spolnovanji moje vere. Bila je gospodičina zméraj čez vse zadovoljna. ,,Se vé" je še pristavila, „nimajo vse keršenice te serčnosti, sicer bi veliko ložej spolnovale svoje verske dolžnosti, kakor pa mislijo ne-ktere, da je to mogoče."
Omenjeni list k temu pristavlja tudi še to: Zgodi se, da ne le protestanški, ampak tudi katoliški gospodarji ali gospodinje svojim poslom ne dopusté časa, da bi mogli pridigo slišati, včasih ss. zakramente prejeti, ali celó ne pusté še pri masi biti! — S tim v resnici keršanska deklica nikoli ne bo zadovoljna; ako njene prošnje nič ne izdajo, bode — nepreprosljivo — službo odpovedala, naj si je plača še tako velika. To je sveta dolžnost
Opomniti je treba pa tudi to, kako velik greh je pri poslih, ako čas, ki si ga morebiti imajo izgovorjenega za prostost, v to obračajo, da slabih drušinj ali celó nespodobnih priložnost in tovaršij išejo in si v sam dan Gospodov pogubljenje nakopujejo, namesto da bi si sveti dan obračali v povečevanje svoje duše.
Tudi osebe po raznih tovarnah, fabrikah imajo marsikaj prevdariti, dobre sklepe delati in doverševati, da si dni Gospodove obračajo v časno in večno srečo.
O v č i c a.
(Pis. M. Skalovič.) (Dalje.)
31. Ovca gre kaj rada na prosto, da! le misliti si ne moremo, da bi kdo ovce redil v zapertih prostorih. Po zimi, ko so prisiljene doma v ovčnjaku
ostati, se nič kaj dobro ne počutijo, ter veselo hité ven, ako je le količkaj kopnega. Vedno zaperta ovca oboli.
Ovčica Kristusova tudi ljubi prostost, pravo istinito prostost otrók Božjih. Prosto voljo med vsemi živečimi stvarmi na svetu ima le človek, to je, zmožnost ali kaj storiti ali pa opustiti. Sv. Tomaž Akv. pravi, da prostost je „zmožnost se onih sredstev poslužiti, ki nas peljejo k zaželjenemu cilju (namenu)". Nikakor ni prostost ona, kakor jo mnogi krivo razumevajo, da smemo storiti slabo —- greh, to je pomanjkljivost prostosti (defectus libertatis), kakor ni istinito zdravje in ne spada k nje-
Íjovemu popolnemu pomenu, kar mu je nasprotno, bo-ezen.
„Kdor greh dela, je suženj greha, ki ne more obstati v hiši vekomaj; siu ostane vekomaj." (Jan. 8, 35.) Čim več je kaka družba ali posamen človek nasproten hudemu, prostejši je, to je, ima večo zmožnost svoj namen doseči, božjo voljo dopolnovati. Vse drugač si mislijo prostost „prostomišljaki"; njim je prostost, ako kdo smé delati, kar koli hoče; pa taka prostost se imenuje razberzdanost, ki se ne briga za resnico ali laž, za dobro ali hudo. Kristus je še le pravo prostost prinesel na svet, ker nas je s svojo smertjo rešil sužnjosti hudičeve, ter je svojo Cerkev pooblastil, da po nebeškem nauku, ki je luč, resnica, pravica, ljubezen, celemu svetu prostost podeluje. Ravno zató škof, kadar cerkev posvečuje, med drugim tele pomenljive besede govori: „O Bog! dodeli, da se Tvoji verni tukaj prave prostosti naučč." Tu je kakor lepa trata, vedno zeleni in pitni pašnik, kjer se ovčice in jagnjeta Kristusove navživajo prave prostosti, svetlobe, čistega zraka, tečne hrane.
V zapertih hlevih je temno, zatuhnjeni, pokvarjeni, zdravju škodljivi zrak. Jezus pa je rekel sv. Petru: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce", to je: ne v zapertih hlevih, temuč zunaj na prostem, pod milim nebom pasi. V štali ee ne pase — kermi se. „Resnica vas bode oprostila" (Jan. 8, 32), pravi Zveličar naš. A „oče laži", hudobni duh, je bil, je in bode vedno zapriseženi, zagrizeni sovražnik resnice, toraj jjravi prostosti doslednje tudi nasprotovalec najhujši. Rad bi vklenil v svoje spone in verige vse človeštvo, ;er besno divjá proti Cerkvi in njeni prostosti, vedno obrekovaje in ponavljaje ostudne laži, da Cerkev, papež, duhovniki so zatiravci prostosti. Pekel se je zarotil zoper prostost otrók Božjih, zató jih preganja, kakor ob času starodavnih poganov, tako dandanes, ko zopet hoče vpeljati merzko sužnjost poganstva. Koliko ovir stavljajo vspešnemu delovanju sv. Cerkve skoro vse novošegne liberalne vlade po svetu!
Po besedah nekega duhovitega pisatelja zahtevajo taki zaslepljeni malikovavci svoje malikinje prostote kar cele potoke prostosti, ko je vendar ne morejo dobiti kakor le v malih kozarčekih. Brez konca in kraja go-voré in pišejo o prostosti (svobodi) vestí, vérstva, govora, tiska itd., kakor da bi res vse te reči neomejene bile. Vest ni prosta, temuč je odvisna od večnega zakono* davca, Boga, prosta je le naša volja, ki je zmožna slu-šati voljo Božjo, ali pa ji nasprotovati. „Bog nobenemu ni ukazal hudo delati, nobenemu na prosto voljo dal grešiti." (Modr. 15, 21.) Djanska ali praktična vest se ravná po veri; kjer je skaljena vera, je tudi vest otem-njena. Resnica je le ena, in te se je treba deržati. Ako je pruski kralj Friderik (veliki), skuševaje nekega častnika vprašal: „Kakšne vere si?", in mu je ta odgovoril: „Veličanstvo, nisem še določil!" in se mu je kralj smejal, - ne bode veljal tak odgovor, kadar pride Njegovo Veličanstvo, Kralj vsih vekov, Jezus, Sodnik živih in mer-tvih. Takrat poreče odločno: „Kdor ni z menoj, je proti meni!" čemu ti je bila dana pamet in prosta voíja, kot da bi se bil odločno potegoval za eno stvar, ali proti njej. „Zvest je Bog, in beseda, ktero smo vam oznano-
vali, ni po onem: da! in ne? — Kolikor je obljub Božjih, vse so v tem: da! (teko je!) Amen!" (II. Kor.
Zakonita oblast je kakor lupina pri jajcu, ki obdaja tička; ne obdaja ga satô, da bi ga uduiila, temuč da ga varuje, da ložej oživi in brez nevarnosti iz lupine ¡zleze, se zvali. Brez lupine noben tič ni nastal." (Segur: Liberté c. 16.) Lupina za nas na svetu je vsaka zakonita oblast, ki varuje razvijanje našega začasnega svetnega življenja, dokler ne bo duša prodrevši to lupino v nebeške višine se pospela. Sv. Avguštin pravi : „Zakon (postava) je le ena vez, da nas razvčže in resi spon." „Stvari so nečimernosti podveržene, ne iz svoje volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvergel v upanji, da bodo tudi te stvari rešene iz sužnjosti trohnjenja v Častitljivo prostost otrok božjih." (Rim. 8, 20, 21.)
(Dalje sledi.)
Mstamsho-turska moč in teto 1889.
I.
Daniel je svoje dni imel velike prikazni o kraljestvih na zemlji in o sovražnikih in preganjavcih Cerkve Gospodove. Med drugimi je vidil zver, ktera je imela rog z očmi in usta, ktere so velike reči govorile (se šopirile in košati le). Prestrašil se je Daniel raznih groznih prikazen o zverib in prosil je razlage, kaj to pomeni. Bilo mu je zdajci pojasnjeno, ter je po navdaji sv. Duha pisal: „Drugi kralj bo vstal, in ta bo mogoč-niši kakor poprešnji (deseteri), in bo tri kralje ponižal. In govoril bo zoper Najvišega, in Najvisega svetnike bo terl, in bo menil, da more čase in postave pre-meniti, in mu bojo v roke dani: en čas, in dva časa, in polovica časa. In sodba se bo usedla, da mu bo mogočnost (po besedi sultanija) uzeta, in da bo potert in do čistega pokončan." (Dan. 7.) Tudi sv. Janez Ev. piše o zveri, ki je prišla iz morja — z usti, ki so pre-klinjevanja govorile, z močjo vojskovati se zoper svetnike in jih premagati. Žena (cerkev) pa je zletela v pušavo na en čas, in dva časa, in doI časa. (Ad. v 8., 11. in 12. pogl.)	1	K
Sv. Jeronim pravi: „Vsi cerkveni učeniki so učili, da vsled tega prerokovanja bode o polnosti časov, po razdjanji rimskega cesarstva, deset kraljev med seboj razdelilo rimljanski sv6t, in potem vstane enajsti majhen kralj, kteri bo tri teh deseterih premagal.
Ta enajsti kralj, ki je pri Danielu imenovan rog, pri sv. Janezu Ev. pa zvčr, je izlamska deržava Arabov, ki se je potlej preselila na Turka. Le ti so v 8. stoletji služili Arabom kakor prosti vojaki, kmalo pa so jim dajali vojvode, ministre in vladarje ali sultane.
Mohamedani so menili, da smejo menjati čase in postave, ter so novo letnico pričeli, od bega Mohamedovega, in šteli so čase po mescu, ne po solncu; namesto nedelje so petek praznovali itd. Po skrivnem razodenji ima zver moč imeti, kleti in razsajati 42 mescev. Svoje mesečne leta so mohamedani iskali v edinost spraviti s solnčnim letom, m to so skušali doseči z letnimi mesci ali s tečajem po 30 let skupaj. Po tem poštevanji bi 42 mescev dalo 1260 I6t. Začela se je izlamska deržava krog leta 622, tedaj bi imela po tem preštetji obstati nekako do leta 1882 *)
Prečudno strinjenje, ako se ozremo na to, kar se je godilo poslednji čas in se zdaj godi v Carigradu in v Egiptu; v Carigradu „se je usedla sodba", shod der-
*) Gl. „Gott in der Geschichte", oder die waltende Vorsehung im Völkerleben... Ant. Philaletbes, Wien 1868.
žavnikov in sultan se mora sukati, kakor diplomati hočejo; v Egiptu Anglež razdira poslednjo arabsko moč. Sultan sam je primoran zoper Arabi-pašata z Angležem v edinosti votskovati se, arabsko moč pobijati. Ni dvoma, da to izlamsko stanje je začetek konca n]egove moči. Koliko ponižanje z* tako prevzetno moč, ktera je s toliko ošabnustjo govorila zoper Kajvisega, kar bomo še pozneje vidili.
V	Božjih rokah je, kdaj se bo spolnilo nadaljno veselo Danielovo prerokovanje, ktero precej za unim stoji v Danielu (7,27): „Kraljestvo pa in moč, in kraljevo veličastvo pod vsim nebom bo dano ljudstvu svetnikov Najvisega, kterega kraljestvo je večno kraljestvo, in kteremu bodo podložni in pokorni vsi kralji." — Kraljeva moč na vesoljni zemlji bode poslednjič pripadla keršanstvu, keršanskemu vladarstvu, kar je že zdaj očitno, ker povsod le keršanska moč v resnici napreduje.
Prerokovanje obstoj zoperkeršanske deržave deli v tri odseke, namreč: en čas, dva časa, in pol časa. Tako tudi učeni Kohrbacher zgodovino izlamske deržave deli v tri dobe.
V	pervi dobi so Izlamci skor povsod zmage obhajali brez mnozih zaderžkov, namreč v pervih 12 mesečnih letih ali v 3b0 letih (od 622 do 982). Razdjali so dve izmed tistih treh kraljestev, ktere ponižati so bili poklicani, oslabili pa so tretje kraljestvo.
Peržanski vražarski kralji in njihovi vražniki so dolgih 300 let preganjali in morili nedolžne učence Jezusove, ker niso hotli ognja moliti, ampak trojedinega Boga, kterega je že svoje dni Daniel iz levnjaka Per-žanom oznanoval, tisti Daniel, ki jim je dogodbe njihovega naroda resno prerokoval in napovedoval. Gospod je Peržanom obilno dajal priložnost spoznati pravo vero, in bili so med njimi možje, ki so spoznali in terdili resnico; 600 let poprej so peržanski „Modri" (ss. trije Kralji) Sinu Božjega v jaslicah molili. Peržani ali Elam-Ijani, kakor so jih tudi imenovali, so binkoštno nedeljo ▼ Jeruzalemu med drugimi narodi bili priče, kako je sv. Duh v podobi ognjenih jezikov nad aposteljne prišel. Luč tedaj je lepo v Perzijo sijala, ali perški kralji in vražniki so bolj ljubili temo kakor luč. Zato je sodba se zlila nad tem kraljestvom z ognjem in mečem po tistem ljudstvu, kteremu je bila previdnost Božja v tisti dobi sibo v roke dala. Zdajci po Mohamedovi smerti (632) bo mohamadani pod vodjem Kaled Irakom premagali in si podjarmili staro Babilonijo, s tem pa so peržanskemu kraljestvu konec pripravili. Izdegerd III
i'e zastonj na pomoč klical kineškega cesarja proti mo-lamedanskim Arabcem. Po zadnji bitvi je bežal k ne* kemu mlinu in ponudil je mlinarju vse svoje zaklade, ako ga skrije pred sovražnikom. Ko pa sta se še pogajala za plačo, priderejo mohamedanski jezdeci in po-tolčejo Izdegerd-a, ne vedoč, kdo da je (1. 651). Vsa Perzija je postala oddelek Kalifata in ljudstvo se je po-mohamedanilo, akoravno je sicer ohranilo svoje naroane lastnije. Pri vsih mnozih poskušnjah in vojskah se Perzija ni mogla več prav povzdigniti in svoje moči v novo vkoreniniti. Sedanji Nasser-Eddin je že dvakrat mnogo popotval po Evropi, bil je tudi na Dunaju, ne da bi dežela zato kaj znamenito napredvala. Slišati je bilo nedavno o veliki prijaznosti šahovega dvora do katoliškega ondotnega škofa, zdaj pa je zopet tiho.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Egiptovski katoličani in Rim.) Veliko nesrečo je naredila sedanja angleško-egiptovska vojska katoliškim misijonom v Egiptu ter daleč gori ob Nilu.
Smé se reči, da katoliški misijoni v unih krajih so bili cveteči; sedaj pa je velika nevarnost, da utegne zakaj časa vse se razdjati, kar se še ni. To skerbi tudi sv. Očeta Leona XIII, toraj budijo katoličane, da naj sti-skanim katoličanom po unih krajih hité na pomoč.
„Osservatore Romano" ima v tem oziru premislika vreden spis, ki bodi tukaj posnét. Pravi namreč:
Dogodbe v Egiptu, kakor je vsim znano, so napravile nezmérne razdjanja, zlasti evropejskim naselcem. Misijonom, raztresenim po unih okrajinah, so se zgodile grozne poškodovanja, ter verniki in zlasti misijonarji stegujejo roke k rimski Propagandi, da naj deli pomoč v njih nadlogi.
Kervavih solz vreden je njih stan. Menihi in redovnice, kterih edini cilj v Egiptu je bil: razširjati ker-šanstvo in omiko, zdaj na begu po Evropi išejo pribe-žališa, in mnogi, med njimi Italijani, so sprejeti v svoji domovini, čakajoči kake pomoči od svojih soderžavlja-nov, ktere so pač vredni zarad svojega terpljsnja in junaštva.
Množice sirót, ki so bile upanje keršanstva po unih okrajinah, so razkropljene; verniki domačini, zlasti kop-tovskega naroda, so ostali brez pomoči sredi prenapetih prebivavcev, v bojni nevarnosti.
Propaganda, ki je z maternim sercem zmeraj voljna pomagati nesrečnim, stori njim v prid, karkoli ji je moč. Ali okolišine časa, vedni pretresi, kterim je podveržena (lahonska nenasitost se namreč tudi v Propagando zaganja) in nezmožnost sedanja, razpolagati z enim oddelkom svojega premoženja tako, kakor drugekrati, vse to stavi naj tesnejši meje njeni velikoserčnosti.
Obrača se toraj do vsih kristjanov, naj bi z njenim prizadevanjem zedinili svojo darežljivo ljubezen v podporo vernikov, ki so prišli v take stiske. Kakoršen koli, tudi majhen dar, ki se izroči presijajnemu kardinalu predniku v Propagandi..., bode v polajšanje revežem, ki k nam roke stegujejo, in sušil bo mnoge solzé.
Temu pristavlja „Osservatore", da pomoč v ta namen so pričeli sv. Oče Leon XIII, ki so darovali 3000 lir, in nasledovala je Propaganda z 2000 lirami.
„Osservatore" je tem vabilom pridjal še posebno priporočilo, naj bi se Propagandi pomagalo, da kristjani v Egiptu podporo dobivajo.
Božja pot na Repentaborn. Božje pota so Slovencem zeló priljubljene. Priča je bil tudi 15. avgusta shod na Repentabor, od nekedaj zeló obiskovana božja pot, k Materi, ki je vernim pomočnica, tolažnica v dušnih in telesnih potrebah. Na tisoče romarjev je korakalo proti sveti veži, ki dela Čast celi fari s svojo opravo, serčnim pozdravom: „Cešena Marija, milosti polna, prosi za nas!" Od veselja se mora pravemu kristjanu serce topiti, ko opazuje tu, kako blag je ta slovenski narod, kterega še ni ostrupila sedanja lažiliberalnost, akoravno ga po več potih zalezuje. Ohranil je vero, dragoceni biser svojih pradedov, še neoskrunjeno. Tolažljive so besede svetega očeta, da je Slovan odmenjen za zvišene namene, in da na priprošnjo ss. slovanskih apostolov Cirila in Metoda prisveti lepša zarija slovanskemu narodu.
Bolj ko brezverstvo hoče v spone vkovati vsako keršansko mišljenje, bolj verno se derži verni Slovén preblažene svoje svete Matere, ter ji kliče z zaupanjem: „O Marija, vari nas! O Marija, vodi nas po pravi poti v sveti raj!"
Kakor mornarji, ki se ozirajo na zvezdo dánico, tako delamo tudi mi Slovenci, oziraje se na zgodnjo dánico Marijo. Ona bo nam sprosila, da ohranimo svojim potomcem predrage bisere, ki jih obsega glasilo: „Za vero, dom, cesarja!"	Osapski romar.
Oddani darovi in zbirke „Zgod. Danice". (Dalje.) 1) 18. sušca 1882 oddal pn. g. kan. P. Urhu 565 gld. 61 kr. raznih zbirk in za 88. mase č. g. misijonarja V. Laha v Bosni.
2)	31. susca č. g. mis. V. Laha po njegovi sestri 7 gl. 60 kr. za 88. maše.
3)	3. aprila. Pn. g. kan. A. Zamejcu kot udu stavbenega odbora za cerkev Jezusovega presv. Serca 140 gl. 71 kr.
4)	5. apr. Za pogorelce v Zaklancu po gosp. prof. J. Marnu oddal 30 gold., in 1. maja 6. g. župniku Fr. Dolinarju 1 gl. 50 kr.
5)	5. aprila. Preč. g. Jan. Gnjezdu nabirk za hišo katoliških rokodelcev 68 gl.
6)	3. maja. Pn. g. kan. dr. J. Gogalu 15 gl. 80 kr. za deško sirotišnico.
7)	15. maja. Poslal g. misijonarju V. Lahu v Du-bico veči del za ss. maše in nekaj milošinj 198 gl. 50 kr.
8)	22. maja oddal 1 gl. č. g. župniku Dernovšeku za cerkev v Želimljah.
9)	27. maja. V kn. škof. pisarno oddal: Za sv. Očeta papeža v raznem denaru 808 gl. 49 kr.; za Božji grob v Jeruzalemu 96 gl. 40 kr.; za afrikanski misi-jon 100 gl. 27 kr.
10)	7. jun. Za g03p. misijonarja V. Laha izročil njegovi sestri Mariji 15 vel. tolarjev (vmes 10 križav-cev) in 9 gl. druzega den.
11)	12. jun. Mons. dr. Iv. Černčiču zraven nekterih taks poslal 4 franke za cerkev 88. Cirila in Metoda in 23 frankov za cerkev Jezusovega presv. Serca v Rimu.
Za osmino angeljev varhov.
Pred kakimi petnajstimi leti, pripoveduje misijonar iz reda sv. Benedikta sem oskerboval malo sosesko v hribih Allegheny severne Amerike. Vsakih 14 dni jahal sem v saboto tje ter se v ponedeljek vernil. Neko nedeljo po popoldanski službi Božji, ko sem ravno hotel za drugi dan duhovne molitve pričeti, me začne nekaj vznemirjati in siliti domú. Kakor sem si prizadeval, da bi te misli izbil in zbrano molil, — vse je bilo zastonj. Zaprem brevir in grem na vert in iz verta nehoté v cerkev, bil sem pred oltarjem, da nisem vedel, kako sem semkaj prišel. Tu me zopet tako nekaj sili, naj se podam domu, da res nisem vedel, kaj storiti. „Cemu
S a zdaj domú?" se vprašam. „Morebiti je kaka sila oma", si odgovorim. „Kaj pa s sv. Rešnjim Telesom, ki je še tukaj ?" „Seboj vzemi." „Pa za jutri sem tukaj maso oznanil." „Saj je lepo vreme, jutri zjutraj pa nazaj prideš." Prestrašil skoraj sem se tega pogovora sam s seboj in ne vedil, kaj pomeni.
Pokleknem pred altar, da bi molil — pa kar glasno sam sebi rečem: „Vzemi Najsvetejše in hitro pojdi, mudi se."
Vstanem, ukažem konja obsediad, vzamem sv. Rešnje Telo in podam se proti domu. Ljudje se čudijo, da ravno danes — v nedeljo zvečer — domú grem. Že sem prišel nekoliko milj (angleških) daleč k nekemu razpotju, pa mi zopet na misel pride, kaj bodo pa domá višji rekli in me gotovo grajali, da tako brez vzroka s sv. Rešnjim Telesom okoli hodim, drugi dan imam pa vendar v tisti cerkvi maševati. Postojim in premišljujem, kaj storiti — kar zagledam jahača, ki kar more proti meni dirja in mi maha, naj ga počakam. Nič dobrega se ne nadjaje, ga čakam, in kako se začudim, ko me s solznimi očmi prosi, naj grem z njim previdit očeta, ki je na smertni postelji. Bil je že pri domačem go-apodu, pa so opoldne že od doma šli.
Hitela sva, kar se je dalo. Dvanajst milj daleč je bilo, pa čudo, moja stara kljusa se je pomladila. Z nočjo pridem k umirajočemu. Sosedje so mi žalostno pravili, da je že mertev. Stopim k postelji in ga glasno pokličem. Kar pogleda, bil je pri zavednosti in hvali Boga, da mu je mašnika poslal. Pobožno prejme ss. zakramente in ko sem molil nad njim: „Proficiscere anima christiana — Pojdi, keršanska duša", je umeri. Ker se je stemnilo, ostanem v hiši, dokler bi luoe ne bilo, in stara žena mi je pripovedovala, da ona in vsa družina vsaki dan k časti Matere Božje in angeljev varhov moli za to milost, da bi brez ss. zakramentov ne umerli. Ne pristavim nič druzega, a Bog mi je priča, da resnico govorim. („Bened.-Stimmen.")
Ruskih knezov eden.
Junaštvo, ki se za dobro stvar vname — to je kaj vredno! — Nedavno je v Parizu umeri P. Gagarin. Bil je sin ruskega deržavnega svétnika kneza Sergija Gagarina, rojen 1. 1815 v Petrogradu.
Prav skerbno izrejen, z imenitnimi zmožnostmi obdarovan, je zgodaj stopil v deržavno službo in bil pristav (attaché) svojemu stricu, knezu Greg. Gagarinu, ki je bil poslanec na pervo v Rimu in pozneje v Monako vem. Po stričevi smerti 1. 1837 je bil Gagarin po-slanški tajnik na Dunaju in potlej v Parizu; tukaj je mnogo bival v hiši svoje sorodnice, gospé Sofije Sveči-nove. V tem času je bila notranja sila, ki ga je gnala v katoliško Cerkev, vedno bolj močna in jasna. L. 1842 je zapustil deržavno službo, je postal katoličan in naslednje leto je v St. Acheul u pri Amiens-u pristopil v Jezusovo družbo, ktere čast in lepota je bil do smerti.
Odkar se je bil spreobernil, mu je neprenehoma bil pred očmi imeniten, zvišen cilj, za kterega je delal neprenehoma in brez truda. In kteri je bil ta cilj? Zo-petno zedinjenje njegove domovine z materjo katoliško Cerkvijo, ktero je ljubil z vso gorečnostjo naj zvestej-šega sina.
Tega priče so mnogi spisi in bukve, ki kažejo njegov blagi namen, pa pojasnujejo tudi rusko versko, kulturno in nravno zgodovino. Take so n. pr. : „Bo li Rusija katoliška?" — „Staroverci (ruski razkolniki), ruska cerkev in papež." — „Katoliške gibanja v ruskem drui-binstvu." — „Prihodnost zedinjene gerške cerkve.4* Vse v francoskem jeziku, nekoliko tudi ponemčenega.
P. Gagarin je verh tega vstanovil izverstni katoliški časnik: „Bogoslovske, filozofiške in zgodovinske študije". Dopisoval je tudi v druge teologiške časnike izverstne obravnave. Okoli 1860. leta je bil šel v misi-jon v Sirijo, tam je veliko študiral o vzhodnjih cerkvah ter se je obogaten z neprecenljivimi skušnjami vernil na Francosko. Bil je morebiti edini jezuit, kteremu sedanji rudečkarski samosilniki niso poslali dekreta aa pregnanstvo, naj so že imeli ozir na njegovo starost, ali na njegovo rusko narodnost.
Razgled po svetu.
Nemško. Novic, kakoršni ste naslednji, prinese vsaka številka „Diilmskega Missionsblatta" več, ali manj:
Ko 16 ni j a. 14. avg. je v Holzheim u umeri defi-nitor in župnik P. H. Kazimir Engels. S to smertjo je župnija s 1000 dušami čisto osirotena. Od 813 župnij nadškofije Kolčnijske jih je dozdaj 256 osirotenih.
Poznansko. S smertjo duhovna Trapinski ga je župnija Stavo z 1200 dušami osirotena. Dozdaj je ▼
nadikofiji osirotenih 159 duhovnij z 260.000 dušami, tedaj več kot četerti del vse nadškodje. Izmed osirotenih duhovnij jih 125 s 152.000 dušami nima čisto nobenega dušnega pastirja.
Ako se pomisli, da tega so krive pruske zoper-cerkvene postave, se smé p rasa ti, če vzrokovavci tacega trenja katoliške Cerkve nimajo terdih kamnov namesto človeških sere v svojem truplu?
Sficartko. Odpadnik nima mirú. Na Švicarskem se je pred nekaj leti posebno košatila kriva vera, ki so jo lažnjivo imenovali „starokatoličanstvo". Kjer koli daleč okrog je „duh časa", lažiliberalizem, kakega reveža sve-čeoiškega oblizal. vse je dobilo pribežališč in bogato hvalo na Juraskem v Švici. Pa kaj pomaga liberalska hvala, ker za odpadnika vendar le ni mirú? Živa priča je to le naznanilo iz Švice: Poslednje dni je osem i n-itirdeseti „starokatoliški deržavni župnik" Bernskim Jurašem peté pokazal. Zadevni gospod, po imeni Rieg, je v tiho polnočno dobo zapustil srenjo Rog^enburško, kjer je dozdaj pastiroval (?), in se je vernil v svojo domačijo na Badensko. O svojem Času je bil ta mož z velikim šumom na deržavne stroške vmeščen; zdaj je dognal do tega, da mu še noben starokatoličan vožnje ni hotel prevzeti, ter se ga je usmilil neki „ultramon-tanec" - iz strahu, da sicer bi bil morebiti prisiljen še ostati. Hudo skušana katoliška srenja Roggenburška se je zopet smela v svojo cerkev preseliti.
Framtsonska doslednost. Vojni minister francoski krevsá in tanca prav po frajmavrarsko. Dal je ukaz, da vojašina se v prihodnje ne bo vdeleževala cerkvenih obhodov in opravil, češ, vojak nima druge dolžnosti, razen domovino braniti!? Temu nasproti je pa privolil vojniško glasbo, ko se je pričenjala nova iramasonska beznica v Charlevillu! Eden francoskih listov pristavlja to le: Po francoskih loŽ&h so več del judje, toraj se je nadjati, da skoraj pride od ministerstva naredba, s ktero se vojaštvu naklada, da mora pričujoče biti le samo pri judovskih in svobodno zidarskih slovesnostih.
Rusko in mir. Velik šum so zagnali, ko so ruski nihilisti celó osmerim zalim konjem zavdali, ki so bili odločeni za cesarsko kronanje! Iz tega še bolj pojas-nujejo, v koliki nevarnosti je prestol, ki je pred malo časom veljal za naj terdnejšega v Evropi. Temu se ni čisto nič čuditi. Ako velike moči dopusté, da se glava miru na zemlji oropa, preganja, na vse načine terpinči: kako hočejo pričakovati, da bojo udje mir imeli? Papežu se mora mir poverniti, potlej bo kmali mir in obil-nost miru — „abundantia pacis".
ll Egipta p slednji čas ni posebnih novic. Angležem se je nekaj vstavilo, da ne grejo naprej. Tolovajski Beduini se na svojih naglih konjih bližajo, kjer je kako bojišče in išejo ranjene in mertve oropati.
Novo angleško naznanilo hoče vediti, da so Angleži zasačili dopisovanje med Arabi pašem in sultanom, iz kterega je neki očitno, da oba delata v polni edinosti.
Amerikanske novice. Glavnino ali glavni davek 50 centov (b.«-z<> okoli 1 gld.) n.ora plačati vsak vselec ali tujic, ki stopi na amerikansko zemljo. To je na novo poterjena postava. Amerikanci napredujejo, s 8V°j° „glavnino" so nekako jeli posnemati Turčina. Po-kvečeni in skaženi, slaboumni, hudodelniki in vsi taki, ki bi imeli deželi v nadlego ali škodo biti, niso v Ameriko dopušeni in ako bi se vmuznili. se morajo s pervo riliko nazaj poslati. — Kongresu (deržavnemu zboru), i je bil v pervi polovici mesca avgusta doveršen, očita ,,Columbia" nezmerno zadegovanje in pravi, da skor 79 milijonov več memo poprej je kongres dovolil za razne potrebe. — Nekaj prismojenega si je izmislila republika
Kanzas v svojem posebnem shodu, „kongresu" namreč svetovati, da naj se tudi ženstvu privoli pravica glasovanja.
Hudobije zoper varnost in življenje se v deržavi Illinois grozno množijo. En sam dan sta se zgodila dva umora in trije samomori. Masinist P. Tollner je ustrelil naj pred svojo mlado ženo, potlej pa sam sebe. Taka groza se godi, kjer vere ni! — Neki 191eten B. Hamilton, pisar pri banki Farmerjevi, je ukradel 3000 dolarjev in jo popihal. Ravno pri enacih opravilih se najmanj pečajo za Boga in zveličanje; zato se tako godi 1
Koze grozno razsajajo v Baltimoru. V Denville-u je Viktor Lefeure, silo bogat mož, umeri za azijansko kolero. V Texas-u po več mestih rogovili grozna žoltna merzlica.
N a s e 1 c e v je en sam dan prišlo v Novi Jork 1000.
Svarilna dogodba. Petnajstletna deklica v Green Bay-u, z imenom Verdoots, si je s tem smert nakopala, da je z gunce padla, si vrat zlomila in bila je kar precej mertva. — Otroci se velikrat gun ca j o z veliko prederznostjo in nesreča ee prav lahko zgodi. Varite se.
Iz Edgerton-a naznanjajo, da tabakova setev na Viskonsinskem je letos zapoznjena in če nastane zgodnji mraz, utegne ves pridelek zgubljen biti. — Za marsikteri mlad gobček bi ne bila škoda.
Pazite Žagarji! Blizo Stevens Point-a je delavec Tomaž Dobbie padel žagi v zobe in bil je mertev v trenutku. Njegova žena, ko je to slišala, se je zmešala. — Bog nam daj vedno v gnadi živeti!
Tudi kosci ste v nevarnosti. V Hartland-u je mladi človek A. Bottcher hotel iti poskusit novo koso, spotaknil pa se je in se prekucnil tako nad koso, da si je 6st kose zasadil v persi. Še je vstal in taval v hišo, staršem pred očmi pa se je mertev zgrudil. — Mladi kmečki delavci in delavke se večkrat pri delu s kvan-tanjem pregreše: kazen je blizo, ne žalite Stvarnika!
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
11. kimovca. Ss. Prot in Hijacint. — 12. S. Pe-lagij m. — 13. S. Virgilij m. — 14. Povišanje sv. Križa. — 15. S. Nikodem m. — 16. S. Ljudmila. — 17. Šestnajsta nedelja po Bink. Sedem žalost Matere Božje.
Zahvale:
Št. 94. Prav zlo hude bolečine sem imela v glavi, mnogoverstne zdravila sem rabila, toda vse je bilo brez vspeha. V prevelikih bolečinah obernila sem se z molitvijo k Naši ljubi Gospej presv. Serca, s terdnim zaupanjem, da mi bode gotovo pomagala. Precej po rabi lurške vode in z obljubo, da hočem, ako mi bolečine odnehajo, to po „Danici" naznaniti, so mi bolečine takoj odjenjale. Toraj čast in hvala Naši ljubi Gospej presv. Serca.
V Ljubljani, 28. vel. serp. 1882.	L. Š.
Št. 95. Bil sem tako bolan, da nisem mogel več službe Božje opravljati; priporočim se prav zaupljivo v bratovsko molitev N. lj. G. in sv. Jožefu za ljubo zdravje, ako je Božja volja: in res, usmiljeni Bog je uslišal prošnjo udov in mojih prijatlov, ki so se zaupno z devetdnevnico zatekli k sv. Jožefu; torej Čast in hvala Bogu in Mariji, N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožetu za zopet dobljeno zdravje!	J. M., župnik.
Opomba. Že dostikrat je bilo opomnjeno, da vredništvo mora vediti polne imena, kdo kaj prosi ali se za kaj zahvali. Če tudi se v „Prošnje" v „Danici"
imena navadno ne devajo, je vendar za vredništvo potrebno jih vediti, ker to je vestna reč. Še posebno pa je pri „Zahvalah" to potrebno, zakaj? to vsak sam lahko ▼č. In če že kdo ne mara celega imena dati v „Danico" (kar je sicer naj veljavniše), mora saj kake čerke postaviti k „Zahvali", za vredništvo pa mora svoje ime zapisati, ker moramo vender le čisto zanesljive reči
Ijoročati. Se vč, da očitno v „Danico" vselej imena ce-oma ne kaže devati, ker maršikterikrat tega družbinske ali druge okolišine ne dopuste; vredništvo pa, ki mora za gotovost poslanih reči po vesti porok biti, si tacih reči, ako se mu s celim imenom ne pošljejo, ne upa sprejemati. Umni pošiljavci se podpisujejo v pismu do ▼redništva in pristavljajo: „Prosim, celega imena ne tiskati, ampak le čerke — te in te." (Ta opomba veljd tudi za zahvalo, ki je prišla s pošio „Rud—' .)
V molitev priporočeni:
Dva mladenča, pogreznjena v pregrehe, za spre-obernjenje, priporočena N. lj. G. presv. Serca in sv. Janezu evang. — Neka družina za dušno pomoč. — Že veliko let terpeča bolečine v glavi, prosim, da bi na prošnjo N. lj. Gospe in sv. Jožefa, ako je Bogu na čast m moji duši k zveličanju, zadobila le nekoliko polaj-šanja. — Ze sem bolana od lanske jeseni ter sem v tem času mnogotere zdravila rabila, pa nikakor se ne zboljša, temuč vedno slabše mi je. S terdnim zaupanjem se toraj izročim Bogu vsegamogočnemu in Mariji, sv. Jožefu in sv. Deodatu, ter hočem opravljati v ta namen devetdnevnice, in ako me Bog usliši, bodem zahvalo očitno naznanila po „Zg. Danici". — Po prošnji N. lj. Gospč in sv. Jožefa prosim pomoči za bolečine v rani in za oči, ker se mi mrena dela.
Opomini k modrosti.
(I« bukev Sirahovih, iz XXXIII. in XXXIV. pogl.)
11. kim. Dobremu je hudo nasprotno in smerii Življenje; tako tudi yravi6nemu možu grešnik.
12 Jarem in berzda vkleneta terd vrat, hlapca pa upogne vedno delo... pošlji ga v delo, da ne bo postopal; zakaj postopanja veliko hudega nauče
13.	Ako imaš zvestega hlapca, ti bodi tako ljub, kakor si sam sebi; ravnaj z njim, kakor z bratom...
14.	Sanje so njih veliko zmotile, in spodletelo jim je, kteri so, se na nje zanašali.
15.	Človek, ki je veliko skusil, bo veliko mislil; in kdor se je veliko naučil, pametno govori.
16.	Duh njih, ki se Boga boj4, bo obvarovan, in pred njegovim obličjem bo oblagodarjen.
17.	Zakaj njih upanje je v njih Zveličarji, in oči Božje gledajo na te, ki njega ljubijo.
Listek za raznoterosti.
!z Ljubljane. V ponedeljek ob 10 so milgsp. prost Jož. Zupan poslancem dež. zbora opravili slovesno sv. mašo in po 11 se je zasedanje pričelo s slavoklici pre-svitlemu cesarju. Deželni predsednik g. Vinkler je naznanil, da posebnih vladnih predlogov to pot ne bo. Poslanci so pokazali sožaljenje za velikoletnega umerlega poslanca dr. Jan. vit. Bleiweis Tersteniškega, in ranjc. sin dr. Karol vit. Bleivveis Tersteniški, voljen namesto očeta, je storil obljubo. Zbor se je razveselil naznanila deželnega glavarja, da cesar pridejo prihodnje leto k obhajanju 6001etnice v Ljubljano.
Za pomoč is dijaike kuhinje je že do zdaj prosilo na novo blizo 40 mladenčev, da molčimo o lanskih! So pa zgoli taki, kterih bi biezo nobeden naših prijatlov ne mogel čisto odvreči. Hvala Bogu! letos je dobra letina v deželi: terdno upajmo, da blaga naša domovina tudi naših šolskih junakov ne bo pustila preveč stradati.
Y Alojzijevisče so sprejeti naslednji mladenči: Za
3.	gimnaz. razred: Ant. Flere s Homca; Al. Hofler iz Lubljane; Jož. Gabrovsek iz Planine pri Rak.; Fr. Gre-goriu iz Studa pri Mengšu; Ant. Medved iz Kamnika; Juri Podlipnik s Kranjske gore; Mart Poljak iz Ljubljane; Al. Všeničnik iz Poljan; Ant. Vilman s Koroške Bele; Vikt. Zabukovšek iz K< staujevice; Jan. Zupan iz Krope. Za 4. gimn. razr.: Rud. Gre^orič iz Audriza pri Gradcu; Fr. Pešec z Iga; Karol Šturm z Metlike. Za 5. gimn. razred: Jan. Ivanetič iz Metlike.
Sprejemanje dečkov v pevsko šolo pri oo. frančiškanih v Ljubljani se prične 12. septembra ob desetih zjutraj. Pogoji se povedo v dan sprejema.
SV. DetinstVi' . V poduk malim ic ndraše-nim. 1**2 pri Blazniku. Tega delca je zdaj tretji zvezek prišel na svitlo. Obseg je: Je-li sv. Detinstvo Jezusovo lepo in dobro opravilo? — Misijonske naznanila L—IV. — Pravila lepega obnašanja za pridne ctroke, kaj jim je storiti: 1. Zjutraj; 2. v cerkvi; 3. v šoli; *
4.	doma; 5. na poti; 6. opoldan in zvečer. -— Alojzije-vanje ali nauk o šestnedeljskem A!« jzijevem < pravilu. — Sveti angeli svare pred grehom (dogodbica). — Perva laž (pesmica). — Sv. Alojzij (nova pesem ter piiporo-čevanje k sv. Alojziju, z napevom od č. P. Angelika Hribarja).
Deležniki knjižico dobivajo brezplačno. Drugi za malo soldkov v katoliški bukvami. Že \c obsega vidijo blagi čitatelji, da je malo delce z 32 str. vredno, da se prav močno razširi, zlasti med otročiče in mladino.
i'!ato mašo bode mali Smarirj obhajal pri sv. Jožefu v Celji preč. g. Vinko Ž i te k, — čč. oo. Laza-risti pa ravno ta dan 301etnico svojega prihoda k sv. Jožefu.
Bohinjska Bistrica, 30. avg. 1882. (Poterdilo.) Prejel 6em spet po „Danici*1 nabranih 143 gld. 20 kr. Vsem preblagim dobrotnikom naj iskrenejši zahvalo cele fare, in obilno plačilo pri Bogu! Obžalujem, da se je stvar tako zavlekla, da pozidovanja cerkve letos še nič pričeti nismo mogli, kar se bo pa prihodnje leto gotovo zgodilo. Priporočam se Vaši in vseh dobrotnikov daljni blagoserčni usmiljenosti. Z odličnim spoštovanjem
J. Mesar, župnik.
t Prijatlom. Prežalo3tnega serca naznanjamo, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo, našo ljubljeno mater, staro mater, tasco in svakiojo Marijo To man, rojeno RabiČ, vdovo fužinskega posestnika, po dolgi bolezni, prevideno s ss zakramenti za umirajoče, danes ob 3 43 zjutraj v 58. letu njene starosti k sebi poklicati. Pokopana je bila 28. avgusta ob 9 dopoldne pri sv. Frančišku v Železnikih. Nepozabljivo ranjco priporočamo vsim sorodnikom in znancem v blagi spomin in molitev.
Železnike, dne 26. avgusta 1882.
Žalujoči ostali.
Goriško. Birmanje. Goriški preč. gosp. nadškof bodo birmovaii: 11. kim. v Flumičelu, 12. v Ogleju. 13. v Čerainjanu, 14. v Rudi, 24. v Teržiču (ilonlal-cone), 26. pri sv. Petru ob Soči.
Č. g. Jož. Golob je s Temnice prestavljen v Št. Daniel. Umeri je 24. u. m. č. g. Jan. Bertin, v pok. v Frati. — Razpisan je beneiicijat v Pervačini do 16. septembra, enako farni beneiicijat v Viškem.
Zagreb. Kardinal nadškof je daroval 100 gld. za zidanje cerkve v Berčki, in pristopil je kot nd k Avstrijskemu katoliškemu društvu za Bosno in Ercegovino s letnim pomočkom 50 gl.
? Sarajevo, kakor naznanjajo, je bil velik ogenj, in tudi nekterim katoličanom so hiše pogorele.
K 7001etolci tf. Frančiška Seraf. Mesca oktobra se bo obhajala sedma stoletnica rojstva sv. Frančiška Asiškega. Postavili bodo njemu na čast spominke v Asisu in v Napolju. V Asisu bodo postavili na tergu marmornato statvo svetnikovo, ktero sta silno hvalila dva gospoda, ki sta jo vidila, ktero je izdelal sloveči kipar Janez Dupree v Florenciji, to je, tisti mojster, ki je izdelal sioveče kipe: „Kajn in Abelj", „Saffo", „Zmagoslavje križa" in „Pieta ' (žalostna Mati Božja s Kristusom s križa snetim). V Napolju pa bodo tudi odkrili prelep marmorni spominek sv. Frančiška, ki ga je izdelal sloveči umetnik napolitanske šole vitez Stanislav Lista. Na tem spominku stoji sv. Frančišk s razpetimi povzdig-njenimi rokami ter blagoslovlja tri tretjerednike frančiškanske, ki so trije izmed najslavniših velikih mož italijanskih : Dante, Dzotto in Krištof Kolumb, pervi je bil naj bolj sloveči pesnik italijanski, drugi sloveči kipar, stav bar in slikar, in tretji pervi morski brodar. — V večnem spominu bode pravični, pravi Sira h. Te besede smemo po pravici obračati na sv. Frančiška, k te reg a častč keršanski narodi, in to po pravici, on je bil tisti svetnik, ki je imel tako gorečo Ijubeaen do Boga v Bereu, da mu je Jezus vtisnil znamnja svojih rän v njegove ude. Sv. Frančišk je bil naj veči posnemovalec Jezusovega uboštva, in dasiravno je uboštvo predpisal in vtisnil svojemu redu, se je le-ta red naj bolj po vsem sveta razširil in se še vedno širi. Da bi se zdaj tolikanj ▼eč in bolj goreče molilo, se bode po vsih cerkvah čč. očetov frančiškanov in kapucinov obhajala slovesna tri-dnevnica 2., 3. in 4. oktobra t, 1., in bodo verni krist-
1'ani zamogli zadobiti po tih cerkvah ravno tiste odpustke, takorsni so podeljeni za tridnevnice v Asisu. Gotovo se bo pobožno slovensko ljudstvo obilno vdeleževai > teh tridnevnih odpustkov; naj bi se jih mnogo tud privabilo v 3. red.
Liberalni klerikalizem, kaj je to? Koliko je vreden „klerikalni liberalizem'1, je prav čversto povedala brošura „Kulturkämpfer", ki pravi, „dass der Gedanke einer „ciericaMiberalen" Coalition ein geradezu wahnsinniges Project ist. Die Ultramontanen sollten einen Bund schlie8sen mit ihrem bittersten Gegner, der unter der Maske der „Toleranz" und „Humanität" für seine Ideen auch in katolischen Gegenden erfolgreiche Propaganda macht? Das hiesse, einen Selbstmord begehen, die Thore den Feinden öffnen."
Kako sovražnik «v. Cerk?e spoštuje očeta in mater? To je pojasnil pariški „Univers" z dopisom iz Niče, ki dela velik šum po Francoskem. Popisuje namreč „civilni" ali pasji pogreb, ki ga je francoski eks diktator in minister Gambetta nedavno napravil svoji lastni materi. Dopisnik mnoge dobro v tej reči zvedene in zanesljive osebe jemlje na pričo, da mati tega, Cerkvi tako sovražnega deržavnika, to je, Gambetta, je bila vse skozi pobožna gospA, ki je hodila vsak dan k sv. maši in po večkrat v letu k spovedi in sv. Obhajilu. Ker je čutila, da se ji smert bliža, je svoji keršenici večkrat zater je vala, da berž ko zboli, naj pokliče maš-nika. Skor neposredoma pred svojim odhodom v Pariz je bila še pri spovedi. Kljubu temu jo je njen sin Gambetta dal pokopati brez mašnika, brez kacega verskega znamnja in to še tudi naravnost zoper voljo svojega enako cerkveno-mislečega starega očeta, kteri prav zarad
te brezverske ostudnosti še k pogrebu svoje žene nI hotel iti. — Naj bi mati tej nečloveški pošasti sprosila pri Bogu spoznanje in spreobernjenje.
Duhovske spremembe.
¥ Ljubljanski škofiji: Č. g. Matija Erjavec, kurat v Sturi ji, je dobil duhovni,-. Vipavo, in č. g. Fr. Grozni k, ekspozit v Begunjah, ie p »stal beneficijat v Šent Vidu pri Zatičini.
V okrajioi sv. vn čč. oo. Frančiškanov: Vsled shoda na Tersatu 23. u»g. 1882 so se zgodile po večem naslednje spremembe: V Novomestu je postal gvardijan č. o. Bernard Vovk, c. kr. gimn. profesor; v Paznu Ö. o. Julij Brnner; v Jaški č. o. Hugon Novljan. Vikarji so pos* a Tersatu preč. o. Feliks Podbregar; v Novomi. hu č. o. Ign. Stavdaher; v Samobom m. č. o. Samvei Aimov«c; v K ar lovcu m. č. o. Grat Pfeifer; č. g. Krizolog Groznik; v Jaški m. č. o. Solan Nadrah. V Ljubljano pride č. o. Bogomir Hlebec, na Tersat 6. o. Amand Maver. Iz Nazareta na Tersat je prišel č. o. Teofil Respet za vodnika bbr. laikov in predsednika reda.
Dobrotni darovi.
Za siudentovsko lcuninjo: „Ker Daničino razumel sem pisanje: Skerbim za dijaške kuh'nje blagostanje" 12 gl. *) — Častiti kurat Al. Puc 5 gold. — C. g. J. Z. R. 5 gh — C. g. Ant. Koblar, škof! tajnik in kapi., 2 gl. — C. g. J. Jakelj 1 gl. — „Beatus, qui intelligit super egenum et pauperem: in die mala liberabit eum Dominus. (P. s. 40.)" J. P. 5 gl. — Pn. g. kan. dr. A. Cebašek 5 gld. — Neimen. 5 gld. — L. D. 40 kr. — Neimenovana 20 kr.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Č. g. Jož. Lukanec, duh. past na Suhoriji, 8 gl. — Neimenovana 1 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Jo-hana Blatnik nabrala 20 gl.; Marija Kernič 1 gl.; Marija Bolta 1 gl.; po preč. g. dekanu A. Urbas-u.
Za opravo ubožnih farnih cerkev naSe škofije: Is Osilnice 5 gold. 50 kr. — Po preč. g. proštu P. Urhit 29 gl. 20 kr. — Ana Florijančič 50 kr. — Mina Skvarča
1	gl. — Marjeta Skvarča 1 gl.
Za sv. Očeta: Iz Doba po č. g. župniku Albrehta 5 gl. — E. P. in N. B. 1 gl. - Gospodičina Nep. Jeraj
2	gl. — Neimenovana 50 kr. — Druga 60 kr.
Za sv. Detinstvo: Č. g. žup. na Mirni Fr. Jarc 12 gL
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Cerkvi Suhorija in Ostrožnoberdo ste dali za tabernakelj in ubožne cerkve v Bulgariji kanonske table in cčl zaboj raznih paramentov.
Za misijone na Jutrovem: Iz Mavčič po č. g. župniku: 3 albe, 1 roket in 4 mašne plajše, vse še dobro za cerkveno rabo. — Č. g. Fr. Jarc, župnik na Mirni, 5 gl.
Za bratovsino Nase ljube Gospe presv. ¡Serca: V zahvalo za doseženo ljubo zdravje 1 gl. — Iz hvaležnosti za dobljeno zdravje 20 kr.
*) Bistri duh in naglo umovanje,
Hvala vsa in častno Ti priznanje!	Vr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. B —n v B.: Oddano. — G. Jož. G. v V—čah: Vse dobite brez pomude po katol. bukv., razun p. S. J., ki gotovo pride od g J. V., če še ni. — G. A. A—c v Posredi: Poslalo Vam bode omenjene štev. založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikori nasledniki v Ljubljani