dela malemu Robinzonu, predno k. obvladal snov in io podvrgel svoji volji. da je korakal uspešno proti svojemu dljn. često tudi v neprilog zunanjosti. Za učitelje ie imela razstava velik pomen. kajti značila je veliko korekturo v dosedanjem načinu naziranja <<lede ročnih vzgojnili del; dala ie možnost slediti vplivu uradnega načrta in je demonstrirala edino pravi nacin. kako je ročno delo vršiti v šoH. Škoda le. da te prednosti niso bile dvignjene z boli smotreno uredbo razstave in z izvršitvijo priinernih napisov tako kakor bi bile zaslužile. Mogoče bi bilo boljše grupirati predmete po tein, kako so nastajali. kakšni so bili nagibi, eventualno razločiti jih tudi po stopnji starosti učencev in kako so izrazili svcijo notranjost, kako so obvladali svojo nalogo. S tern bi razstava samo pridobila. a pridobili bi v pedagoškem pogledu tndi obiskovalci. glavno učitelii. katerim je mnogo podrobnosti in razlik preslo. Vendar je bila razstava tudi tako zasluzno .središče zanimanja pr,j obiskovalcih. S tega stališča jo ie mogoče proglasiti za boljšo kakor je bila razstava srednjih šol, kjer so bila sicei leDa dela iz slikarstva, risanja in deskriptive, vendar se pa razstava ni razločevala'v ničemur od razstav prirejenih v prešnjih letih. Narodno šolstvo je tu reprezentiralo kakor komponenta živeča. delujoča. Bib je evidentno, da se tu nekaj dela, da tu ne diha zastareli Herbartov duh zaprašenih šolskih Sob. ampak da vlada tu radostno ustvarjajoče delo delavnic humanitete. v katerih vrše učitelji vestno svoje poslanstvo vkljub poslabšanim eksistenčnim pogojem, ker vodi jih sila, da koristijo svojemu narodu v duhu prezidentovih idej — in da odvrnejo verzijo »prijateljev šole«, 5eš, da šdstvo ni produktivno in je dvomljive vrednosti. ERNEST ŠUŠTERŠIČ: Ročno fn vzgojno delo na dež. razstavi v Kromerižu. (Oonesek k uvedbi rokotvornega pouka v naših šolah.) (V »Češkem Učitelju« napisal J. Š.) (Dalje.) Problemi občega zemljepisa so bili pojasnjeni z modeli. ki so ponazorovali ploščenje zeineljskc krogle, jjlobus iz gline s pripadajočiini točkami, črtami in pasovi in s pripadajočo razliko osi od navpične smeri. Za lažje čitanje zemljevida in poznanje terena so bile modelirane oblike gora in celi plastični zemljevidi ter situacijski načrti domače občine in. okolicc. vcčinoma kolektivno delo učencev. Za računstvo so bila izgotovljena računala iz raznih snovi (kroglice iz i.line. iz ptičjih jagod in šipka) razne forme naštevank in uteži. Seveda tudi niso manjkala dela dopolnjujoča uspešen pouk merstva in narisovanja, n. pr. geometrična telesa. na katerih so bile zaznamovane izmeritve dolžine. višine, širine ter dzračunavanje ploščin in tdesnine; obsegi okroglih teles so bili tudi zaznamo- vani z barvastim bombažem. Nadalje vzorci kakor razne nastenske table z y[esli in izreki. nanašajočimi se na razne prilike (28. oktober. Masarvk 75 iet). nalepljeni izstrižki iz noviir, naloge za <izboljševanje sloga. okrašene z ilustracijami in sešite v lepih knjižicah. svojemu smotru odgovarjajoče in zvezane. cele spominske knjige. rodbinske in razredne kronike. dopolnjujoče učivo za domoznanstvo in za učni jezik. Kakor je videti. je bila zbirka zelo bogata. a treba ie še posebei poudariti. da so bila to res le dela učencev. Vsa razstavljena dela so nosila nevarljivo znamko otroškega ustvarjania, bodisi po zamisli ali izvršitvi,. tako da ste si predstavljali nad vsako izmed teh drobnarij malega stvaritelja ,in da čitate neodločnost in zadrego, katerq. ie povzročil mogoče neposlušni material med potekom