Celje - skladišče D-Per
214/1981
COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXXI. - ŠT. 11 - 15. JUNIJ
25. maj, dan mladosti, rojstni dan našega predsednika in maršala Tita. Praznujemo ga brez Tita, vendar s Titom v srcih.
Mladi v EMO smo pripravili proslavo v čast temu dnevu. Predstavili so se nam plesalci folklorne skupine France Prešeren, ansambel tehnične šole Tehnik in recitatorji — mladi iz naših sredin. Precej truda je bilo vloženega pri pripravi prireditve in zahvaljujem se članom komisije za kulturo
OB ROB PROSLAVI ZA DAN MLADOSTI
ZSMS v naši delovni organizaciji za trud. Prijetno presenečenje so bili recitatorji, ki so dokazali, da imamo v naših sredinah talente, le poiskati jih je treba. V proslavi je bilo čutiti del EMO in mislim, da bomo morali nadaljevati v tej smeri, da bodo postale proslave odraz našega kulturnega življenja. Upam, da so bili udeleženci proslave zadovoljni, kljub manjšim začetniškim napakam.
Zamislila pa bi se rada nad skromno udeležbo na proslavi. Dan mladosti praznujemo vsi Jugoslovani, saj je to 'Titov rojstni dan, pa vendar so bili obiskovalci naše prireditve le mladinci z redkimi izjemami. Nas res . tako malo zanima, ka-j delajo mladi v EMO, ali pa so nam še tako redke kulturne prireditve odveč. Jih mar ne potrebujemo? S svojo neudeležbo omalovažujemo delo ljudi, ki svoj prosti čas vlagajo v priprave proslav.
Ne nazadnje naj o-menim še razstavo, s katero se je predstavil naš sodelavec iz TOZD Emokontejner Franc Krajnc. Zanimive in lepe so njegove slike, narejene s tehniko žganja v les.
B. Z.
Naloge ZK pri uresničevanju planskih ciljev
Analiza uresničevanja srednjeročnih planskih nalog v minulem srednjeročnem segli na zunanjem tržišču obdobju potrjuje, da je bila naša programska opredelitev za to obdobje pravilna. Ta ob upoštevanju interne de-ugotovitev se še posebej nanaša na posanacijsko obdobje, ko smo po zelo težki gospo- vizne stimulacije izkazujejo darski situaciji, leta 1977 sprejeli sanacijski program in program razvojne sanacije, pozitiven devizni uspeh. Spopad z lastnimi slabostmi, zaostritev odgovornosti za neizpolnjevanje zastavljenih Uspehi na področju uskla-nalog, nekatere kadrovske spremembe, forsiranje dohodkovno interesantnih izdelkov jevanja cen so v minulem in programov, razvojna sanacija obstoječe proizvodnje z jasno opredeljeno prioriteto, letu očitni. Povišanje cen prvi poskusi širšega odpiranja in povezovanja z drugimi delovnimi organizacijami na naših izdelkov še vedno ne osnovi skupnih interesov, prizadevanja na vključevanju vseh proizvodov v izvoz, kompenzira izrazito po-kakor tudi prizadevanja na drugih področjih so neposredno vplivali na dosežene re- večanje cen reprodukcijskih zultate. Ze samo dejstvo, da je delovna organizacija kot celota zaključila zadnja tri materialov, energije in sto-leta brez izgube, potrjuje, da smo kljub objektivnim in subjektivnim težavam rela- ritev, saj smo kljub prese-tivno dobro gospodarili.	ženem celotnem prihodku
dosegli manjši dohodek. Ta
V minulem poslovnem le- re in zelo ostro konkuren- če srednjeročno obdobje.	učinek je še posebej izrazit
tu smo se soočali s precejš- co. Očitno je da po,manj-	Podobne ugotovitve velja- zaradi visokega deleža ma-
• njimi težavami v p oslova- kanje samokontrole in manj- jo tudi za področje izvoza, teriala v strukturi cene nanju, še posebej na področju ši vpliv kvalitete izdel- Visoka kvaliteta izdelkov, gih izdelkov. Trend poveča-preskrbe z repromateriali in kov na osebne dohodke po- spoštovanje dogovorjenih nja cen je prisoten tudi v področju uvoza. Obseg pro- gojuje porast slabe kvalite- dobavnih rokov sta osnov- tekočem letu in njegove ne-izvodnje se je kljub zmanj- te.	na elementa za nadaljnjo u- gativne učinke bomo še na-
dalje čutili. To pa tudi pomeni, da bomo morali doseči višji izkoristek materiala in manjšo, oziroma smotrnejšo porabo energije, saj je na tem področju še o-gromno notranjih rezerv.
Planirano akumulacijo (3,4'%.) za leto 1980 nismo dosegli (1,1 %), tako, da je Skoraj celotna akumulacija razporejena za pokrivanje odplačila sanacijskih kreditov. Izpad dohodka za 30 mio din in povečana masa OD za približno enak znesek predstavlja razliko v nedoseženi akumulaciji.
Višina osebnih dohodkov je v okvirih, ki jih dovoljuje republiški dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Povprečni o-sebni dohodek smo povečali za 25 %, toda ta je še vedno za 1.000,-din nižji od doseženega povprečnega osebnega dohodka v gospodar-
Pogled v TOZD orodjarna. Struženje elementov za orodja	stvu ,za leto 1980. Omenje-
na razlika in nenehna rast veljavitev na zunanjem tr- življenjskih stroškov nare-gu in sicer, ne samo z iz- kujej0 večja prizadevanja delfci, ki jih je ta že spre- za dosego boljših gospodai-jel, temveč tudi z ostalimi. Skih rezultatov in višjih o-V letu 1980 smo obdržali ni- sebnih dohodkov, vo izvoza iz leta 1979, kar Samoupravni sporazum o nas v nobenem primeru ne delitvi dohodka in osebnih sme zadovoljiti.	dohodkov opredeljujejo sku-
Izvoz so povečale TOZD pne osnove in merila. Kljub POSODA (129%, KOTLI temu pa so opazne razlike (1360 o) in TOBI (282 %), ob- v višini osebnih dohodkov čuten pa je padec izvoza med posameznimi TOZD, TOZD EMOKONTEJNER razlike, ki niso vedno re-(55%) v primerjavi z letom zultatd boljšega poslovanja. 1979. Cene, ki smo jih do- (Nadaljevanje na 2. strani)
šanemu številu proizvodnih delavcev in nespremenjenim programom povečal za 3 %. Povečana proizvodnja v tonah je v primerjavi z letom 1979 v TOZD POSODA in ODPRESKI (ind. 111), po vrednosti pa pri vseh višja z izjemo TOZD RADIATORJI (88%), KOTLI (86%) in ODPRESKI (98%) za isto proizvajalno obdobje. Kvaliteta izdelkov je v stalnem upadanju, kar je zaskrbljujoče glede na tržne razrne-
Značilnost zadnjih let minulega srednjeročnega obdobja je tudi v tem, da nismo imeli večjih težav s plas-manom naših izdelkov.
Zaloge gotovih izdelkov so v stalnem upadanju, desor.-tiranost se povečuje, kar vse skupaj ustvarja nežadovolj-stvo pri kupcih in njihovo preusmeritev na druge proizvajalce. navedena dejstva morajo dobiti prioriteto med opredeljenimi nalogami za tekoče leto in tudi za teko-

Naloge ZK pri uresničevanju planskih ciljev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Omenjene razlike in nizek nivo osebnih dohodkov povzročajo nezadovoljstva, ki se v zadnjih mesecih stopnjujejo.
Število opravljenih ur v strukturi izkoriščenosti delovnega časa je še vedno zelo nizko (72,6). Na. izkoriščenost delovnega časa i-majo še vedno močen vpliv izostanki z dela zaradi bolezni. Ti so sicer nekoliko manjši v primerjavi z letom 1979, predstavljajo pa 10 % skupnega števila ur. Pomanjkanje in fluktuacija proizvodnih delavcev in slaba organizacija dela močno vplivajo na število nadur. Teh je bilo 239.820 kar pomeni, da je 150 delavcev delalo celo leto v nadurah.
Primerjalni kazalci med našo delovno organizacijo in 25 sorodnimi ¡organizacijami v SRS nazorno opredeljujejo naše mesto in naše slabosti, Iz teh podatkov je razvidno, da je dohodek na delavca precej nižji (EMO 164.288 — primerjalna organizacija 187.243 din), enako tudi čisti dohodek na delavca (EMO 115.325 — o-stali 134.166 din) in akumulacija v primerjavi z dohodkom (EMO 6,2 — ostali 15,6), pri razporejenih sredstvih za OD in skupno porabo pa neprimerno manj (EMO 107.088	— ostali
110.623). Te, še vedno neugodne rezultate poslovanja obremenjujejo obveznosti iz dohodka, ki so za 4% višje (110.869.000 din) v primerjavi z letom 1979 in zelo močna režija.
Po podatkih, ki smo jih zbrali na zahtevo CK ZKS odpadejo od skupnega števila zaposlenih (3.639) 40 % na čisto in proizvodno režijo.
Iz ocenjevalnih podatkov je razvidno, da je v Težiji zaposlenih 1045 in v proizvodni 338 delavcev. Delavci v DSSS so že sprejeli sklep o 10 °/o zmanjšanju števila zaposlenih. Za pričakovati je, da bo tej sledila tudi akcija v proizvodnih TOZD, saj je v TOZD zaposlenih cca 70 % režije. Na področju svobodne menjave, interne in eksterne, je čutiti kvalitetne spremembe.
Delavci v proizvodnih TOZD zelo skrbno ocenjujejo predložene programe DSSS in TOZD skupnega pomena. Tekoče spremljanje sprejetih programov terja večjo angažiranost predlagateljev programov, predvsem pri kvaliteti in času izvajanja nalog.
Izrečene kritike na naš odnos do programov SIS težko sprejemamo saj so v večini
primerov neprincipielne in neutemeljene. Celotna razprava o programih SIS je potekala po dogovorjeni samoupravni poti in sicer na zborih delovnih ljudi ob zelo kvalitetni angažiranosti odborov za učinkovitejše gospodarjenje. Strokovne službe so pripravile izračune predvsem za tiste programe, ki ¡so s spremenjeno davčno osnovo ali povečano prispevno stopnjo dodatno Obremenili DO kot celoto. Te spremembe bi, po naših izračunih, dodatno obremenile DO za 4 stare milijarde. Jasno je, da take predloge nismo mogli sprejeti, saj so v nasprotju z zelo jasno o-predeljeno politiko ZKS, takšne dodatne obremenitve naša proizvodnja ne bi prenesla.
Planski cilji za leto 1981
Temeljne karakteristike gospodarskega plana za leto 1981 so:
—	¡porast produktivnosti za 5 %
—	višja prodaja za 44%
—	povečanje izvoza za 38 % in uvoza za 40 %
—	povečanje števila zaposlenih za 1,05%, kar je v skladu z občinsko resolucijo
—	¡povečanje osebnih dohodkov za 23% (¡povprečni planirani OD 9.105 din)
—	povečani stroški poslovanja za 50%
—	akumulacija v višini
154.000	. mio din, skladi
191.000	mio din ostanka za
razširjeno	reprodukcijo
80.000	mio din.
Jasno je, da tako ambicioznih planskih ciljev ni mogoče uresničiti brez polne angažiranosti slehernega delavca. Ob spremljanju izvajanja nalog je potrebno razmejiti kolektivno in osebno odgovornost, ,s poudarkom na osebni odgovornosti vodilnih in vodstvenih delavcev. To še posebej, ker se en del vodilnih delavcev neodgovorno Obnaša do lastnega dela in dela njemu delovno podrejenih. Med te sodijo tudi nekateri komunisti, zaton-je primerna naloga OOZK v TOZD — nenehno spremljanje odnosa komunista do dela in drugih aktivnosti.
Planirano povečanje obsega proizvodnje se razlikuje med posameznimi TOZD, TOZD FRITE planira povečanje obsega proizvodnje za 10%, POSODA za 14%, KOTLI za 7%, TOBI 14%, ODPRESKI in KONTEJNER le za 1% lin RADIATORJI manjši obseg za 14%.
Planirano povečanje po vrednosti je v nesorazmerju s planiranim obsegom proizvodnje in pomeni dodatni pritisk na cene. Za tekoče
leto ¡planiramo dinarsko povečanje izvoza za 50 % z vključevanjem v izvoz izdelkov TOZD FRITE in O-RODJARNA oz. povečanim izvozom TOZD POSODA, KONTEJNER in TOBI.
Komunisti in Zveza komunistov morajo biti v ospredju bitke izpolnjevanja vseh planskih ciljev TOZD in delovne organizacije v letu 1981. Osnovne organizacije ZK morajo redno obravnavati izpolnjevanj e temeljnih nalog za realizacijo letošnjih planskih ciljev. Pri teh o-bravnavah morajo prednostno- ugotavljati vsebinske premike in odgovornost pri izpolnjevanju predvsem naslednjih nalog:
1.	Ali koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje in ¡stabilizacijo zagotavljajo učinkovito prisotnost samoupravnih organov, ter družbeno političnih organizacij. in vodilnih struktur pri angažiranju delavcev za bitko za stabilizacijo?
2.	Ali komunisti preko sindikata zagotavljajo obravnavo temeljnih gospodarskih problemov v posameznih TOZD in DSSS?
3.	Ali komunisti v ZSMS zagotavljajo večje uveljavljajo mladih in ZSMS pri razreševanju skupnih problemov?
4.	Ali strokovne službe v Skupnih službah in v TOZD zagotavljajo pravočasne in točne informacije za poslovne in samoupravne odločitve?
5.	Ali so prisotni subjektivni odpori posameznih struktur, ki zaradi lastnih interesov zavirajo hitreje in učinkoviteje uveljavljanje bitke za večjo produktivnost in stabilizacijo?
6.	Ali posamezne službe in posamezniki spoštujejo samoupravno sprejete organizacijske predpise s področja planiranja, proizvodnje, prodaje in poslovanja nasploh?
7.	Ali so v posameznih sredinah zadostni napori za zagotavljanje osnov za u-vedbo novega stimulativnega nagrajevanja po rezultatih dela vseh delavcev v proizvodnji in režiji?
8.	Ali so prisotni odpori v posameznih strukturah proti stabilizacijski akciji znižanja režije za 10 %?
9.	Ali so odgovorni vodilni in vodstveni delavci, ter družbeno politične organizacije in samoupravni organi dovolj zavzeti pri uveljavljanju tehničnih izboljšav in inovacij ?
10.	Ali so še vedno prisotni ¡pojavi nereagiranja odgovornih delavcev, družin samoupravnih organov na pojave malomarnega rav-
nanja in odtujevanja družbenega premoženja?
11.	Ali se ukrepe disciplinske komisije obravnava na zborih delavcev, ali se sprenevedamo pri uveljavljanju samoupravnega reda in discipline, kot izvirne o-snovne rešitve gospodarskih in drugih ¡problemov delovnega kolektiva?
Konferenca smatra, da so
na vseh področjih delovne naloge dovolj konkretno o-predeljene. S stalnim spremljanjem odgovorov na gornja in druga vprašanja morajo OOZK in konferenca spremljati, vrednotiti in u-gotavljati odgovornost in sankcionirati delo komunistov in drugih odgovornih delavcev pri izvajanju letošnjih planskih ciljev.
NAŠI REZULTATI I. ČETRTLETJA
Na ¡osnovi rezultatov poslovanja za I, četrtletje 1981 ugotavljamo, da smo sprejete naloge izvrševali kot sledi:
1. V letu 1981 smo planirali porast produktivnosti za 5 %. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje na delavca smo povečali v primerjavi s I. četrtletjem 1980 za 14 %. Bo posameznih TOZD znaša indeks povečanja količinske proizvodnje za:
TOZD Frite	100
TOZD Posoda	.104
TOZD Radiatorji	95
TOZD Kotli	111
TOZD TOBI	99
TOZD Emoikontejner	147
TOZD Odpreski	115
Na osnovi gornjih podatkov lahko zaključimo, da smo ta ailj za DO dosegli, niso pa tega dosegle vse TOZD.
2.	Dosežen izvoz je enak izvozu v I. četrtletju leta 1980 in za 19% nižji od planiranega.
3.	Uvoz je nižji za 14% v odnosu na I. četrtletje 1980 in za 46 % nižji od planiranega.
4.	Povečanje števila zaposlenih ¡smo planirali za 1,05% od stanja konec leta 1980, dejansko pa se je število zaposlenih znižalo za 2 % ali za 80 delavcev.
5.	Povprečni čisti mesečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 8.564¡din ali za 25% več kot v enakem obdobju lanskega leta, kar je za 6% nižje od poprečno planiranega čistega mesečnega osebnega dohodka v letu 1981, ki znaša 9.150 dan. Z ozirom na močno povečanje življenjskih stroškov smo v I. četrtletju povečali ¡osebne dohodke več kot smo 'z dinamiko plana ¡po četrtletju načrtovali, zato so sredstva za osebne dohodke razporejena iz čistega dohodka presežena za 5%.
6.	Stroški poslovanja so z-a 76 % višji kot v I. četrtletju 1980, proizvodnja po vrednosti pa za 69%, kar ¡pomerili, da z rastjo prodajnih cen ne dohajamo rasti stroškov. .
7.	Nedosežen finančni rezultat je posledica nedoseženega ¡plana celotnega prihodka (96%), in hitrej-. še rasti porabljenih ¡sredstev (98%). Dohodek je dosežen samo 93 %, ostanek za sklade je izračunan tako, da se od ostanka za sklade TOZD, ki so poslovali s pozitivnim rezultatom, odšteje dosežena izguba v. TOZD, ki so poslovale z izgubo, smo dosegli samo 18 % planiranega ostanka za sklade in 41 % v 1. četrtletju 1980 doseženega ostanka za sklade.
Zaključek:
Rezultati poslovanja za I. četrtletje 1981 kažejo, da \'seh planskih ciljev ¡nismo dosegli, finančni rezultat pa je izredno slab, kar zahteva takojšnje ukrepanje, ker je ¡stanje kritično, ki lahko že ob polletju povzroči izgubo za celotno DO.
Zato morajo TOZD skupaj s strokovnimi službami podrobno analizirati poslovanje v I. četrtletju in sprejeti takojšnje učinkovite ukrepe za izboljšanje stanja .
Hitro moramo ukrepati v vseh primerih, ko nam cene reprodukcijskemu materialu, energiji in ostali stroški poslovanja rastejo hitreje kot cene končnim izdelkom in ker obstaja zato resna nevarnost za izgubo v smislu rebalansa planov in uskladitve cen.
------------------------
Mladi EMA ob dnevu mladosti
Vsi mladi še posebej ljubimo mesec maj, saj je to naš mesec — mesec mladosti. V tem mesecu imamo tudi poseben dan, ki je posvečen ravno nam — 25. MAJ — DAN MLADOSTI, ki je vsako leto pomenil enkratno doživetje, saj je tedaj skupaj z našim ljubljenim tovarišem TITOM celotna jugoslovanska mladina praznovala njegov rojstni dan.
Regres za letni oddih v letu 1981
V planu sklada skupne porabe je določeno povprečno povečanje izplačila regresa za 15% v letu 1981 v primerjavi z letom 1980. Kriterije za izračun višine regresa, ki upoštevajo ekonomsko socialne razmere delavca so sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS v letu 1978, DS DO pa jih je na 17. redni seji 29. 3. 1978 potrdila. Na osnovi teh kriterijev se določajo po točkovnem sistemu razmerja v višini regresa glede na Mlada a kvalitetna vokalna instrumentalna skupina Teh-ekonomsko-socialni položaj delavca, višina pa se vsako leto določa z vrednostjo nik Tehniškega šolskega centra je poskrbela za glasbeni točke, ki se izračuna na osnovi sprejetega plana za regres v planu sklada skupne po-	del prireditve
Maj je bil vedno mesec, ko se je našemu glavnemu mestu bližala štafeta mladosti s pozdravi in najboljšimi željami za tovariša TITA od vseh mladih Jugoslovanov. Štafeta je na svoji dolgi poti obiskala vse večje kraje v naši domovini dn tako obenem opravljala poslanstvo utrjevala bratstvo in enotnost, ne le mladih, temveč vseh delovnih ljudi in občanov naše domovine, ki so v štafeti videli in še vidijo simbol našega neomajnega zaupanja in velike ljubezni do tovariša TITA.
Sedaj Dan mladosti 25. maj praznujemo brez našega dragega tovariša TITA, brez človeka, ki je imel rad
jugoslovansko mladino in ji je zaupal.
Prav to prijatelj stvo in zaupanje nalagata mladim še večjo odgovornost, da z dobrim delom, učenjem in poštenjem izpolnimo dolg do tovariša TITA.
V naši delovni organizaciji smo proslavili DAN MLADOSTI s prireditvijo o-ziroma kulturnim programom, ki ga je pripravila kulturna komisija pri koordinacijskem svetu ZSMS pod vodstvom prizadevne mladinke Andreje SEMOLIČ v jedilnici obrata družbene prebrane.
Predsednik koordinacijskega sveta ZSMS EMO tov. Viki KLENOVŠEK je v u-vodu spregovoril o nalogah
in vlogi mladine pri uresničevanju ciljev, katere smo si zastavili in katerih izpolnitev simo dolžni TITU, ter o aktivnostih in dejanjih s katerimi bomo dokazali, da besede »hoditi po Titovi poti« niso za nas le fraza, pač pa dejstvo in naj-višji cilj in naloga vsa/kega posameznika.
V nadaljevanju se nam je s plesi jugoslovanskih narodov predstavila folklorna skupina kulturno umetniškega društva France PREŠEREN.
Za prijetno presenečenje pa so poskrbeli Jeki Aleksander iz TOZD Orodjarna, Lah Milena iz TOZD Emo-kontejner, Mrdat Granica iz TOZD Posode, Jelen Milena in Semolič Andreja iz DSSS ki so se nam pod vodstvom mentorja tov. Srečka Cen-triha predstavili kot zelo u-spešna recitatorska skupina. Dokazali so, da je tudi v naši delovni sredini skrit marsikateri talent, ki pa ga velikokrat žal ne znamo poiskati, oziroma pridobiti za tovrstne dejavnosti.
Za glasbeni del programa pa je poskrbela vokalno-instrumeratalna skupina TEHNIK Tehničnega šolskega centra iz Celja.
Tako smo tudi mladi v naši delovni organizaciji dali svoj prispevek k praznovanju dneva mladosti im počastitvi spomina na tovariša TITA.
G. U.
Na prireditvi ob Dnevu mladosti se je zbralo precejšnje število mladih iz naše DO
S plesi jugoslovanskih narodov se je predstavila folklorna skupina KUD France Prešeren
Prijetno presenečenje prireditve je bil nastop recitacijske skupine EMO, katero so sestavljali Milena Lah, Granica Mrdat, Aleksander Jeki, Milena Jelen in Andreja Semolič
rabe DO EMO.
V letu 1980 smo izplačali vrednost točke 24. din, 15% povečanje določeno v planu za leto 1981 določa vrednost točke za leto 1981 23 din.
Kriteriji in izračun višine regresa po kriterijih z vrednostjo točke 28 din:
a)	Kriteriji
1.	Delavci, ki so pridobili pravico do izrabe dopusta, dobijo ne glede na višino osebnega dohodka 50 točk.
2.	Delavcem, ki dobijo za po njih zavarovanih otrok otroške doklade pripada 10 točk.
3.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih 6. mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, pod povprečnim OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto, pripada 25 točk. (Povprečje OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto znaša 8.517 din). '
4.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oz. v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili OD, ki je manjši kot znašata dva povprečna OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto pripada 15 točk.
5.	Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih v kolikor so se-prvič zaposlili, povprečni OD, ki je višji od dveh povprečnih OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto ne pripadajo dodatne točke.
6.	Učencem poklicnih šol pripada 50 točk.
b)	Izračun višine regresa
1. Po prvem kriteriju dobijo vsi delavci, ki so pridobili pravico do dopusta 50 točk. Po prvih grobih o-cenah bo znašala vrednost za letošnje leto 28 din. Torej po tem kriteriju dobi vsaik delavec 1.400 din.
Ta znesek je tudi dokončno oblikovan regres za u-čence in vse tiste delavce, ki so imeli v preteklem letu povprečni OD nad 17.034 din. Povprečni OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto znaša 8.517 din (8.517 X 2 = 17.034 din).
2.	Delavci, ki dobivajo o-■ troske doklade dobijo dodatnih 10 točk (10 X 28 280 din) v takih primerih dobi delavec po 1. kriteriju 50 točk in drugem 10 točk (60 točk X 28 din 1.600 din).
3.	Delavci, ki dobijo o-rtoške doklade (10 točk) in
ki v preteklem letu niso presegali povprečnega OD v gospodarstvu SRS (8.517 din) dobijo dodatnih 25 točk (50 + 10 + 25	85	X 28	=
2.380 din). V tem primeru znaša regres 2.380 din. .
4.	Delavci, ki ne dobivajo otroških dokladov toda njihovi povprečni OD ne presega 8.517 din dobijo dodatnih 25 točk. (50 + 25 = 75 X 28 --- 2.100 din).
5.	Delavci, ki ne dobivajo otroških dokladov in povprečni OD ne presega 17.034 din dobijo dodatnih 15 točk (50 + 15 = 65 X 28 = 1.820 din).

!‘T*,>’*#**,**Jf*M*«M*fc
tmuMtmmmii&v,?. **wmmmttofm*"*
mtmm
WpiA*
Ww«w«v

Štab civilne zaščite proučuje situacijo. V ozadju opazovalci iz občinskih organov
Aktivirana je bila narodna in civilna zaščita. Poglavitno nalogo so imele enote civilne zaščite, in sicer enota za radiobiolo-škokemično zaščito, enota prve medicinske pomoči, e-nota za zveze in enota za vzdrževanje reda. Ostale e-note so bile v pripravljenosti.
Delavci iz ogroženega področja so takoj po znaku za alarm umaknili v zaklonišče. Okuženi so bili najprej dekontaminirani. Pri tem je dobro sodelovala splošna enota civilne zaščite TOZD Radiatorji.
Vaja je bila precej zahtevna in po ocenah opazovalcev je dobro uspela. Vsekakor pa je dosegla svoj namen, saj so se ob vaji izkristalizirale nedorečenosti in neusklajenosti, tako da bo sedaj mogoče usmeriti delo tudi v odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Specialna enota civilne zaščite pri ogledu okuženega področja
Man
Enota prve vanjnn
medirinske pomoči je takoj pričela z re.še-zastrupljencev iz ogroženega področja
Napad. Sovražnik je odvrgel bombo s plinom fosgenom
. ::
Evakuacija zastrupljenih delavcev Poškodovance so najprej v posebnem prostoru dekontaminirali
Ogroženo področje je potrebno zavarovati
Nudenje prve pomoči
NNNP 81 V DO EMO
Pregled naše usposobljenosti
V petek, 15. 5. je bil veden preizkus naše o-brambne sposobnosti, predpostavko, da je sovražnik pri napadu na naše področje odvrgel kemično sredstvo.

Nudenje prve pomoči je bilo uspešno
Težko zastrupljene je bilo potrebno takoj prepeljati v bolnišnico
Osnutek resolucije za tretji kongres samoupra vij alcev Jugoslavije
V	prilogi Delavske enotnosti z dne 21. 5. 1981 št. 5 je izšel osnutek resolucije za tretji kongres Samo-upravljalcev Jugoslavije, ki bo od 16. do 18. junija •letos. Z izidom osnutka resolucije je tudi uradno določen start za javno razpravo o predlaganih dokumentih. Javna razprava pa naj bi potekala v vseh sredinah, aktivnosti pa naj bi potekale od samega začetka kongresa. Osnovni namen osnutka resolucije je, da bi bil izhodišče, o-kvirna usmeritev za široko razpravo o vprašanjih, ki jih'bo obravnaval kongres, pri čemer pa je treba izhajati iz tega, da bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za dokončno oblikovanje predloga resolucije in sprejem le-tega na kongresu. Širina in kvaliteta javne razprave bosta zagotovila, da bodo na 3. kongresu izoblikovali jasna stališča o najpomembnejših vprašanjih samoupravnega razvoja združenega dela.
V	samem materialu resolucije je tematika razdelana po posameznih poglavjih, in sicer:
—	Resolucija o obvladovanju družbene reprodukcije
—	Poglavje o pridobivanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev s za osebne dohodke po rezultatih tekočega in minulega dela
ljene tako, da se bodo u-deleženci na podlagi lastne aktivnosti v pripravah na kongres in na podlagi organiziranosti ter uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v delegatskem sistemu podrobno in konkretno opredelili tako za nadaljnjo lastno aktivnost, kot do osnutka resolucije. Razprava o osnutku resolucije mora omogočiti, da bo upoštevaje dosedanji družbenoekonomski položaj delavcev izražena polna podpora sprejetim rešitvam za nadaljnji razvoj s amoupr a vi j an j a.
V akcijskem programu je poudarjeno, naj delavski sveti v DO, organi samoupravnih interesnih skupnosti na razširjenih sejah ob udeležbi članov organov družbenopolitičnih organizacij in delegatov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, razpravljajo o osnutku resolucije, se opredelijo do stališč, izoblikujejo svoje predloge ter se dogovorijo o organiziranju razprav na zborih delavcev, na katerih naj sprejmejo predlagana stališča in predloge k resoluciji.
Zavedajoč se, da je dokument — resolucija izredno pomembno gradivo in da je čas za javno razpravo zelo kratek, moramo z vsemi napori doseči,
da bo vsak delavec — sa-moupravljalec vsaj v osnovi seznanjen z materialom in da bo vsaj v osnovi prispeval k čim aktivnejši razpravi v svoji sredini.
Poglavitna naloga vseh organizatorjev razprave pa je, da poskrbimo, da bodo izvoljeni delegati za 3. kongres obveščeni o te-
lil. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
V	J
meljnih opredelitvah in predlogih iz javne razprave. Povsod, kjer je to mogoče, pa naj se delegati vključujejo v razprave tudi kot njihovi nosilci.
Slavko Adamič
A' .V A’ P
Enota za zveze je vzpostavila stalno zvezo med štabom CZ in ogroženim področjem
Zbor pripadnikov civilne zaščite po opravljeni preizkušnji
—	Samoupravno združevanje, povezovanje in planiranje
—	Delegatsko odločanje in podružbljanje politike
—	Poglavitne naloge pri nadaljnjem materialnem in socialnem razvoju in program gospodarske stabilizacije
Skladno s sprejetimi načeli priprav na 3. kongres stopamo z obravnavo resolucije, ki je objavljen v najpomembnejšo fazo. Obravnava mora biti zastavljena tako, da bo pripomogla k hitrejšemu napredku pri razvijanju samoupravnih odnosov.
Koordinacijski odbor Slovenije za pripravo na 3. kongres Samoupravljalcev Jugoslavije poziva h konkretni in zagreti razpravi vse organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in. skupnosti na vseh ravneh. V akcijskem načrtu poudarja, naj bodo te razprave priprav-
Novo vodstvo OO ZSMS Emokontejner
V petek, dne 29. maja so se mladinci in mladinke TOZD Emokontejner zbrali na volilno programski konferenci.
Spregovorili so o svojih aktivnostih v preteklem obdobju in se kritično dotaknili nekaterih aktualnih vsakodnevnih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
Izvolili so novo vodstvo v. sestavi:
Mitič Nenad — predsednik,
Smerkolj Franc — sekretar,
Lončar Veronika — blagajnik,
Šket Branko — referent za SLO in DS,
Lah Majda — referent za kulturo,
Cocej Peter — referent za šport in rekreacijo, Kneževič Boško- — referent za idejno politično delo.
Za delo v prihodnjem obdobju so sprejeli tudi nov program aktivnosti.
e

Razstava gradiva o Titu
V vitrinah v avii obrata družbene prehrane so bile v okviru praznovanja dneva mladosti razstavljene knjige, revije, časopisi in drugo gradivo o tovarišu TITU.
m rmMm.
me**® :nm
mm muME imm vi mnfm tl m ImMhK m immfm m §np mm m&mam, m m m m$m& rou $mi s^i
■ ■:
mr,
rm

JOTLKVHAS-NE M-K> fA K\S*LI!!
REŠITEV KRIŽANKE št. 3 (skandinavske) Vodoravno: OSTRIGAR, ŠTREKELJ, PRIPRAVA, EMONA, EV, ANTILI, BOČ, ODTENEK, ALE, RJ, LAT, KRAK, OGENJ, TLA, ALKA, OO, ZATREP, GRM, ARITMIJA, AKT, VASCO, LORI, KA, ETRU-REC, RL, KARNISA.
Navpično: OAZA, KR, ORGLAR, AL, ADJEKTIV, NT, NARTA, OŠPETELJ, EMS, STRMINA, PICEK, TRIOLET.
Prvenstvo DO v kegljanju
Odbor kegljaške sekcije pri športnem društvu DO EMO je organiziral prvenstvo DO v kegljanju — ekipno.
Prijavilo se je 16 e-kip iz vseh tozdov, tekmovanje je potekalo na kegljišču Ingrada 16. 5. 1981. Vsaka ekipa je morala nastopiti s šestimi igralci po 100 lučajev.
Grajo si zaslužijo športni animatorji določenih tozdov, ker niso sodelovali na tekmovanju s svojimi ekipami, ki so jih predhodno prijavili. To so ekipe: tozd Orodjarna, Odpreski, Radiator II, Radiator I, kjer je tekmoval samo 1 tekmovalec.
Rezultati ekip
1. Vzdrževanje II 2.152, 2. DSSS 1-2.073 3. Posoda III 2.057, 4. kotli II 1.714, 5. Vzdrževanje I 1.676, 6. Zava-rivač — Vranje 1.602 in
7.	Kontejner I 1.487.
To so ekipe s popolno postavo. S štirimi igralci so tekmovale ekipe:
8.	Kotli 1.138, 9. DSSS II 1.117, s tremi igralci e-kipa: 10. Posoda II, 11. Posoda I z dvema igralcema.
Najboljše rezultate v posameznih ekipah so dosegli naslednji tekmovalci:
1. Brglez Slavko — Vzdrževanje II 409, 2. Grilanc Anton — DSSS I 418, 3. Vanovšek Viktor — Posoda III. 408,
4. Vanček Ivan — kotli II 311, 5. Frnak Hinko —■ 324, 6. Jankovič I-— Vzdrževanje I 324,
6.	Jankovič Ivan — Zavarivač Vranje 409,
7.	Grajžl Ivan —
Kontejner I 413,	8.
Jelen Janez — Kotli-I 314, 9. Šprajc Janko — DSSS II 289.
Vabimo vse športnike in kegljače naše DO na odprto prvenstvo posamezno, ki bo v jesenskem turnusu na kegljišču Golovec.
Naše pokroviteljstvo nad mladinskim pevskim zborom
Ponosni smo na to prireditev, toda še vedno nismo napravili vsega, da bi te nastope obiskalo še večje število naših občanov.
Mladi pevci na poti v emajlirnico
G. R.
V dneh od 27. do 31. maja 1981 je Celje praznovalo in ponovno pozdravilo številne mlade pevce iz cele Evrope. Tradicionalni Mladinski pevski festival V
žil zgodovino in program podjetja. Njihov predstavnik se je zahvalil za topel sprejem ter nam izročil spominsko plaketo njihovega rodnega mesta. Pode-
lili smo vsakemu članu zbora naš komplet značk ter jih v sejni sobi jedilnice pogostili z okrepčilno pijačo. V znak zahvale so nam zapeli dve pesmi, ki so nas prijetno navdušile. V soboto so imeli zbori tekmovalni nastop obveznega programa. V Narodnem domu sta naša predstavnika podelila temu zboru spominsko plaketo in pokal v okviru festivala.
Najbolj je ljubitelje zborovskega petja navdušil nedeljski nastop v mestnem parku, kjer so zapeli vsi zbori.
Celju je postal tako rekoč naš ponos in obveza, zato ni naključje, da smo bili tudi mi pokrovitelj zahod-nonemškemu deškemu zboru »LIMBERGER DOM-SINKNABEN« iz Hade-
marja.
Goste smo sprejeli v petek, 29. maja ob 13. uri, kjer so si na kratko ogledali emajlirnico. Poleg predstavnikov sindikata je goste v imenu vodstva podjetja pozdravil in jim zaželel dobrodošlico ter prijetno bivanje v našem mestu — Drago Mravlak, ki jim je na kratko razlo-
Po ogledu smo jih pogostili
DISCIPLINSKI
UKREPI V MESECU APRILU
IN MAJU
APRIL
Kralj Štefan — opomin, Kojanovič Ranko — opo-' min, Bednjanič Jože —- prenehanje delovnega razmerja, odločeno za čas 4 mesece, Jazbinšek Vera — opomin, Adamovič Milan — prenehanje delovnega razmerja, Borenovič Mirko — javni opomin, Panič Obrad — javni opomin, Zdolšek Marjan —- javni opomin, Maček Franc, Agatanovič Mirka, Stiplov-šek Jožica, Krulc Majda, Kunštek Srečko, Hodžič Mirsad — vsi prenehanje delovnega razmerja.
MAJ
Pii it er Slavko — javni opomin, Kamenšek Blanka •— opomin, Krajnc Milan — prenehanje delovnega razmerja odloženo za čas 12 mesecev, Krejan Vinko
—	javni opomin, Hrovatič Branko — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mesecev, Apat Iztok — opomin, Lipar Vojko ;— 'prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 6 mesecev, Lešaj Luš — javni opomin, Krejič Vitomir — opomin, Pilko Marija — opomin, Selčan Erna — javni opomin, Ha-ranbašič Husein — javni opomin, Plavčak Jože — opomin, Jezovšek Anton — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 12 mesecev, Novak Stanko — javni opornim, Žvegler Zvone — javni opomin, Jakob Alojz — javni opomin, Radojkovič Toplica — opomin, Klokočovnik Jakob — javni opomin, Grešak Franc — prenehanje delovnega razmerja, Pevec Ivan — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 12 mesecev, Zoničič Stanka — opomin, Lovrek Branko — javni opomin, Horvat Franc — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 6. mesecev, Žnider Vlado — javni opomin, Jurše Alojz —- javni opomin, Gajič Nedeljko — javni opomin, Duronič Milovan — opomin, Baumgartner Mirko — opomin.
KADROVSKE VESTI OD 1. 5. 1981 DO 31. 5. 1981
Sprejeti na delo
NIKOLIČ Milom ir, TOZD Kontejner, MILOŠIČ Vinko; PALISLAMOVIC Huise, JURŠIC Aco, GROBELNIK Matjaž, TACER Franc, vsi TOZD Posoda in BELA Franc TOZD Kotli.
Iz DO so odšli
PRISL AN Marija, SELES Karl, MITROVIČ Boško, LESKOVŠEK Adolf, RAMOVIC Iso, SAVIČ Milorad, vsi TOZD Kontejner, VARGA Milica, REXHEPI Sadri iz TOZD Odpreski, KRAJNC Liljana, IBRAKOVIČ Fatima, LEDNIK Ivanka, MITROVIČ Milica, MARKOVIČ Radisav, PAVLOVIČ Dragan, MUSTAJBA-ŠIC Izudin, ROMIH Srečko, ZELEN Niko, ZUPANC Vinko, BLASUTTO Dušan, vsi TOZD Posoda, ŠALE-KAR Dragica, MARTIČ Branko, KIKER Rudi, iz DSSS, BUH Avguštin, MUJEZINOVIC Jasmin, VELlC Faj-ko, TOZD Orodjarna, KOREZ Albert, MAClNKOVlC Rajko, DJORDJEVIČ Zoran, VESIC Zlatan, IGNJA-TIC Nedeljko, vsi iz TOZD Frite, KLINC Miran iz TOZD Vzdrževanje, PAVLOVIČ Ivica iz TOZD Kotli
—	servis in GAJŠEK Branko TOZD Kotli.
Upokojil se je
PRISTOVNIK Marjan TOZD Vzdrževanje.
Poročili so se
ŠKET Vida — CURK, BRUMEC Stanislava — BE-DENIK, FILKOVIC Helena — KOROŠEC, ARZENŠEK Helena — TOJNKO, vse TOZD Posoda.
Premeščeni iz TOZD v TOZD
MANDIČ Bojin iz Posode v Frite in KOSTANŠEK Anton iz Posode v DSSS.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega očeta
ALOJZA BOŽOCNIKA
upokojenca EMO, se lepo zahvaljujemo za številno spremstvo ob njegovi zadnji poti, ter za darovane vence.
Lepa hvala godhi na pihala EMO.
Zahvaljujemo se vam
sin Marjan Peterle in hčerka Vera
Trim dan DS skupnih služb
Vabimo vse člane DS skupne službe, da se udeležijo »TRIM DNEVA«, ki bo v soboto, 27. junija 1981 v Črešnjicah pri Frankolovem, ker zaradi novih okoliščin TRIM DNEVA ne moremo prirediti na Gričku.
Program:
Ob 9. uri — igre z žogo (odbojka, nogomet), streljanje, pikado, vlečenje vrvi.
Ob 12. uri — piknik v naravi s kulturnozabavnim in rekreativnim programom s šaljivimi igrami (jedila na žaru, skeč, šaljive igre, ples).
Ob 17. uri — zaključek TRIM DNEVA.
Namen prireditve je zbližati delavce, zaposlene v DSSS ter jim nuditi športno, kulturno in zabavno prireditev v prijetnem okolju v naravi.
Prijave za udeležbo za TRIM DAN zbirajo športni animatorji po samoupravnih delovnih skupinah do petka, 19. 6. 1981 do 10. ure.
Pri prijavi udeleženec plača 50 din kot lastno u-deležbo, ki bo namenjena skupaj s sredstvi OOS za organizacijo TRIM DNEVA. Vsak član DSSS lahko prijavi tudi svoje družinske člane, za katere velja enak prispevek.
Pri prijavi navedite način .prevoza, ker bo ob 8. uri izpred EMO peljal avtobus,
Za vse ostale informacije se obračajte na vaše športne animatorje v samoupravni delovni skupini.
UDELEŽITE SE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU.
Odbor za rekreacijo
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema:	Jože
Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
£**«2¡fite*
Zabeležila dežurna kamera
V zaslužen pokoj je odšla poenterka iz emajlir-nice TOZD Posoda tovarišica Elza Jesenšek, od katere so se pošlo vil,i njeni sodelavci in ji pripravili tudi skromno zakusko.
Po 35 letih trdega dela, od tega 32 let v naši delovni organizaciji je odšla v pokoj kontrolorka iz skladišča gotove posode Arniča Apat. Ob slovesu je bilo prijetno v krogu svojih mlajših sodelavcev.
Celjska industrija im razvoj sta se predstavila v mesecu maju na posebni razstavi proizvodnih dosežkov občine Celje. Na njej je sodelovala tudi naša delovna organizacija in to na lepem in vzorno prirejenem razstavnem prostoru. Organizator pa nam je ob koncu podelil tudi posebno priznanje.
RAZSTAVA PROIZVODNIH DOSEŽKOV
CELJE 81
19, - 26. maja 1981
s; <
I
ijvršnt svet SO Celje

*
PODELJUJE
imcilji
PRIZNANJE
ZA SODELOVANJE
■	U. .... . ;	.X
i'	M«	• *#&*** «*$£&**
£*+uí¡j!¿héC'
Naš humor
Prepirata se skupinovodja in delavec.
—	Samo derite se name, brunda delavec.
—	To mi gre pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven!
Skupinovodja odvrne:
—	Seveda, ko pa tudi ni nič vmes, kar bi moglo zadržati!
—	Tovariš direktor, vaša žena vam želi poslatf poljub.
—	Sprejmite ga tovarišica, mi ga boste izročili pozneje!
Čistilka Mica vpraša kolegico:
—	V sejni sobi je čisto tiho, ali nimajo sestanka?
—	O ja, imajo ga, odvrne kolegica, — ampak sedaj je menda diskusija.
Modre in manj modre
Nič, kar ni mojega, mi ni tuje.
UT RO H JE NfíSE N RJ V EC J E BOGRTSTVO - KO HORROTE
' VZGOJITELJICI KR TER I STR RRZSTRVO OTROŠKIH IZDELKOV, ID POBRISRLI ŠE PRRH Z VETER TEGR HI STORIL,..
tet*«®*	BISTREJSE gčauc ¿n v&e KRLNEJSE 'VOcči
MSI IZDELKI SO IZ PRP/RJR -DR NE S NRJBOLJ RRZŠ/RJEN MRTERSRL I ,
2SÜ M &■
* POSTR L R BOM SLRVNA I6RÑIKR (NI DVOMR)
PO STRL BOM SLAVKI BOKSAR (N! KRJ)
POSTRLR BOM SLAVNA PEVKR (BREZ DVOMR
^	f POSTR L BOM SLRVN/ REŽISER
_______^___________J^TRKO, TRKO)
MLR D! N R POTREBUJE ZRBRVE^J. VSE MR N J JE DISKO - GOSTILN
SODEC PO UČNI SROVI SE BO OTROK RRZVIL V 6ENUR ...
Nekateri so pošteni samo zaradi koristi.
Odprl je trgovino z obljubami.
Napredoval je hitreje od vseh. Ploskal je z dlanmi in podplati.
Nam vsem se obeta lepša bodočnost. V ležečem položaju. Pes, ki laje, ne ugrize, človek pa velikokrat.
Iskreno darilo je tisto, za katero ne pričakujemo povračila.
—	Vaš sin dela vedno ta-tako zaspan vtis.
—	Nič čudnega, tovariš mojster. To je talent, ki v njem spi.
-------- -HMA, KONČNO ZAVZEMAM tun jaz
Slikar vpraša svoj mo-	visoka stališča !
del:
—	Ste že kdaj sedeli?
—	Že, enkrat šest mesecev ...
—	Včeraj mi je žena dala zaušnico.
—	To je pa res grozno!
—- Res grozno, sploh, če
pomislim, da sem jo za to isto roko zaprosil pred tremi leti.
—	Dovolj mi je že* vsega, vsako sredo prihajaš domov pijan. To se mora spremeniti!
—	Prav, kako bi ti bil všeč petek?
Zdravnik vpraša pacienta'
—	Kako ste zadovoljni s slušnim aparatom?
Pacient odvrne:
—	Odlično, že trikrat sem spremenil oporoko!
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v -pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Posoda —- obrat emaj-lirnica, oddelek varilni in lužilniica, za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na ¡prebite dneve v njihovi sredini.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.
Stanko Vengust