MM!i^©IEHGLAS
Leto XLIV - št. 94 - CENA 25 SLT
Kranj, petek, 29. novembra 1991
MERKURJEVA pravljična dežela
Gorenjski sejem od 30. 11. do 4. 12.
Vabiva Janko in Metka
Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk za Gorenjski glas
Pri ekonomskih odločitvah je preveč politike
klan prodan za 31,8 milijona mark
Elan prodan Comelu
klan je kupilo podjetje Comel, ki so ga upniki ustanovili prav v ta namen, mane-yer slovenskih bank na dražbi ni uspel.
^odpisovanje zapisnika - Igor Triller, Darko Ostoja in Jože Križan (od leve proti desni). Foto: G. Šinik
jjtranj, 28. novembra - Na kranjskem sodišču je bil danes na tretji 'fazni dolžnik v stečaju prodan, končuje se torej stara in začenja Jjova zgodba Elana. V podjetju Comel d.o.o Begunje je trenutno do-bra polovica Elanovih upnikov, med njimi polovica slovenskih in Polovica hrvaških, pričakujejo, da se jim bodo v prihodnjih treh me-|*cih pridružili še drugi upniki, ki bodo po oceni predsednika upni-*kega odbora Maria Porobije v gotovini poplačani približno 18-od-*totno, kot delničarji pa 60-odstotno.
Na dražbi, ki jo je vodil ste-pjni upravitelj Elana Igor Tril-er, pod nadzorstvom stečajnega sodnika Vojka Pintarja, sta Izstopila dva dražitelja, ki sta 'Alicno ceno v višini 22,5 milijona mark "navila" na 31,8 mi-'Jona mark. Varščino v višini ^'25 milijona mark je do 25. f^vembra vplačala Gorenjska !*nka, na dražbi pa je Jože Sjristan >z Gorenjske banke zaspal še Ljubljansko banko iz Ljubljane in Stanovanjsko komunalno banko iz Ljubljane, !?ako do ene tretjine. Podjetje ^-°rnel je sodišču v depozit dobavilo zastavno pogodbo terja-
tev v zahtevani višini, na dražbi ga je zastopal Darko Ostoja.
Tri slovenske banke so imele medsebojne garancije, boniteto zanje je dala Banka Slovenija, Comel pa je imel garancijo Medžimurske banke iz Čakovca ter boniteto Narodne banke Hrvatske.
Dražitelj Jože Kristan je ugovarjal, da Comel ne izpolnjuje pogojev za nastop na dražbi, saj Medžimurska banka ne bi smela in mogla izdati garancije v višini izklicne cene, temveč po podatkih Banke Slo-
'^lario Porobija, predsednik upniškega odbora Elana, je de-|W, da je zadovoljen s tem, saj so upniki že od vsega začetka ,rdili, da je projekt revitalizacije in ohranitve Elana koristen za vse upnike. Dražba je pokazala, da izklicna cena ni bila r?alna, saj je tržna cena za skoraj 10 milijonov mark večja, kar pomeni, da se bo stečajna masa po treh mesecih povečala za 31,8 milijona mark, ko bodo poravnani stroški stečajnega Postopka, bo masa razdeljena upnikom. Ocenjuje, da bodo uPniki. ki se bodo odločili gotovino, poplačani 18-odstotno, delničarji pa 60-odstotno.
Darko Ostoja je dejal, da je v Comel zdaj vključenih dobra Polovica upnikov, med njimi je polovica slovenskih, pričakuje, da se bodo v treh mesecih vključili še preostali in jih bo do iz-,eka stečajnega postopka 80, morda celo 90 odstotkov. Nikakor ne pričakujejo razveljavitve dražbe, dodal je, da bo nemara tudi Gorenjska banka vstopila v Comel, saj je na dražbi Pokazala veliko zanimanja za Elan. Comel je bil pred pol leta Ustanovljen prav zaradi nakupa Elana, na dražbi je licitiral do višine, ki so jo ocenili kot realno vrednost Elana, ocenile Vse banke, ki so na dražbi "stale" za Comelom. Iz povsem Pragmatičnih razlogov je v.d. direktorja Sašo Vuga, član ste-QQjne ekipe Elana, tudi lastništvo Comela in dve leti starega ^onsaltinvesta je javnosti znano. Na naše vprašanje, kakšne "odo zdaj prve poteze Comela, je dejal, da bodo Elan preoblikovali v delniško družbo in upnikom v skladu z njihovimi ter-Jc,ivami, ki so jih cedirali, dali delnice. Deloma so jih pripra-v'jeni kupiti ameriški, italijanski in švicarski bančniki, s katerimi že potekajo intenzivni pogovori, niso bili pripravljeni kupiti celotnega Elana, zainteresirani pa so za delnice. Tako "odo finančno konstrukcijo zaprli, če vse delnice ne bodo prodane, jih bodo ponudili upnikom v sorazmerju z njihovo ude-*žbo. Povedal je še. da banka Les ni vključena v Comel, ker J> to preprečuje njej stečaj.
Jože Kristan nam je po končani dražbi sporočil, da bodo vložili zahtevo po izdaji začasne odredbe, s katero naj bi sodišče zadržalo izvršitev danes sprejetih sklepov ter sprožili zakonske postopke za zaščito svojih interesov. Izrazil je prepričanje, da je bila dražba nična, posebej so presenečeni, ker je stečajni sodnik razglasil svojo nepristojnost v današnjem postopku in da niso bili preverjeni strokovni argumenti glede pogojev za nastopanje Comela.
Igor Triller, stečajni upravitelj Elana, je dejal, da je pritožba možna na stečajni senat, ki lahko spremeni odločitev stečajnega upravitelja ali stečajnega sodnika, če seveda za to obstajajo zakonske osnove. Možna je v osmih dneh, ne zadrži pa izvršbe, kar pomeni, da lahko takoj podpišejo pogodbo o nakupu Elana. Na naše vprašanje, koliko so v tem trenutku vredne terjatve Elana, je dejal, da približno 120 milijonov mark, kar je 26 odstotkov vrednosti na dan uvedbe stečaja.
venije z 31. maja letos (ko je bila izključena iz monetarnega informacijskega sistema) le v višini 1,4 oziroma največ 2,4 milijona mark, zato je po njegovem takšna garancija nična. Poleg tega Medžimurska banka nima velikega pooblastila, Comel pa kot komisionar ne more sklepati poslov v tujini. Igor Triller, ki je dražbo vodil, je ugovore zavrnil, kar na dražbi lahko stori takoj.
Po več kot polurnem "uvodu" se je nato dražba začela, oba dražitelja sta izmenoma dvigovala ceno po 100 tisoč mark, dokler ni po dobri uri Triller, ki je moral kar 93-krat vprašati "kdo da več in koliko", trikrat udaril s kladivom, cena seje ustavila pri 31,8 milijona mark, zadnji dražitelj pa je bil Comel. Triller je natančno ob 11.45 razglasil, da je Elan v stečaju prodan.
Jože Kristan je odločitvi ugovarjal, dejal je, da gre za eklatantno kršenje pravnih norm in da podjetje Comel ter Medžimurska banka tega ne moreta plačati, zato je zahteval, naj se odločitev razveljavi in dolžnik v stečaju proda trem bankam po izklicni ceni. Triller je tudi ta ugovor zavrnil, Kristan se je obrnil še na stečajnega sodnika Pintarja, vendar je ta dejal, da je pristojnosti nima.
Kupna pogodba mora biti podpisana v osmih dneh, kupec pa mora kupnino plačati v treh mesecih, po podpisu pogodbe pa tečejo 9-odstotne letne obresti od neplačanega dela valutne vrednosti kupnine. • M. Volčjak
Predvsem brez panike
Da je vodstvo slovenske skupščine dobilo predlog predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta za glasovanje o zaupnici ali nezaupnici, ni nobena tragedija, saj je to povsem normalen del tehnologije vladanja v parlamentarnih demokracijah. To je poteza vladajočih ekip, ko začutijo, da se jim majejo tla pod nogami in si z negativnimi glasovi poslancev zagotovijo dostojno slovo, s pozitivnimi pa si utrdijo oblast in zaupanje, vsaj v parlamentu. Zato je vsaka panika ob slovenskem primeru odveč, neumestne pa so tudi grožnje, kakšna tragedija čaka Slovenijo, če vlada pade, pa opravičevanje in posipanje s pepelom pri tistih, ki so grajali vlado, že sedaj, ko natančno niti še ne vemo, ali bomo oziroma, kako bomo glasovali. Seveda s tem nočemo zmanjševati pomena zahtevanega glasovanja in
njegovega izida v skupščini, vendar ga je treba ocenjevati realno, vsak, ki pa v tem sodeluje ali bo sodeloval, pa naj bi tudi vedel, kako naprej v primeru pozitivnega ali negativnega izida glasovanja.
Ob vladi je tudi vodstvo slovenske skupščine v kočljivem položaju. Peterle je zahtevo, ki jo je posredoval predsedniku parlamenta dr. Bučarju, naslovil: Postavitev vprašanja zaupnice in predlog za sklic izredne seje skupščine Republike Slovenije. Torej, premier predlaga glasovanje o zaupnici in to na izredni skupni seji vseh zborov skupščine. Zaupnice ne veže samo na eno neuresničeno postavko iz svojega programa, ampak
na več programskih postavk (na nekaterih, na primer pri osamosvajanju je bila vlada uspešnejša in to priznava tudi opozicija), predlaga pa glasovanje na skupni seji, kjer računa na večino in to je del njegove računice obstanka. Kljub mnogim očitkom, da vlada ignorira parlament in se obnaša vzvišeno, da ne odgovarja (ali ne odgovarja zadovoljivo) na poslanska vprašanja in ni vedno pripravljena na dialog s parlamentom.
Scenariji so lahko tudi drugi. Nikjer namreč ni zapisano, v kolikšnem času mora predsednik parlamenta sklicati ta najvišji zbor. Predlog za glasovanje lahko tudi zavrne, če ugotovi, da je utemeljitev predloga nepopolna ali pomanjkljiva. Parlament vlado lahko tudi sam odpokliče, glasovanje pa se lahko opravi tudi na ločenih sejah zborov, kjer pa bi bil izhod težko predvidljiv, verjetno pa vlada ne bi prišla "skozi". Lahko pa se skupščina tudi odloči, da bo pač ta vlada vladala še do sprejema nove ustave, v najboljšem primeru do začetka prihodnjega leta.
Žogica je vržena, igra se začenja. Ce je že tako, potem naj se športno odigra do konca, brez nepotrebnih podaljškov in kazenskih strelov, če uporabim športni žargon. Občinstvo, v tem primeru državljani Slovenije, zanesljivo športno igro pričakuje, nikakor pa ne cirkusa. Ne gre nam tako dobro, da bi si kaj takega lahko privoščili Poskušajmo vzeti te stvari čim bolj normalno in realno. • J. Košnjek
Odpadki še vedno na Jesenicah
Jesenice, 28. novembra - Na tiskovni konferenci 15. novembra 1991 na Jesenicah je namestnik republiškega ministra za varstvo okolja mag. Mitja Bricelj zagotovil, da bodo prvi sodi s posebnimi odpadki zapustili dvorišče jeseniške železarne najkasneje v desetih dneh. Ta datum je že mimo, vendar dana obljuba še ni uresničena.
Kot nas je seznanil direktor železarne Boris Bregant, na Jesenicah pričakujejo v petek, 29. novembra, avstrijske špediterje. Ker bodo oni poskrbeli za prevoz tovora prek Avstrije, nameravajo sami vzeti vzorce odpadkov. To pa pomeni, da se utegne transport odpadkov z Jesenic ponovno zavleči za nekaj časa. Če tega problema ne bodo hitro rešili, bodo v železarni prisiljeni prestaviti vagone z odpadki na drugi konec tovarne, saj jih ovirajo pri vsakdanjem transportu materiala. Obenem direktor Bregant meni, da bi Jeseničani morali od vlade zahtevati za svojo potrpežljivost pri hranjenju odpadkov nekakšno nadomestilo, vendar ne samo v denarju. • S. Saje
Spominski dnevi ob 70-letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča
Vrnitev zavrženega pesnika
"Trohneče vence sem si strgal z glave..." Verzi Franceta Balantiča, pesnika rojenega v Kamniku, ki so bili dolga leta, tako kot on, pozabljeni, zamolčani, zavrženi. V teh dneh Kamničani in slovenska kulturna javnost svojemu pesniku vračajo, pravzaprav šele podeljujejo veljavo, ki mu gre.
Kamnik, 26. novembra - Skupščina občine Kranj in odbor za postavitev spomenika Francetu Balantiču bosta v teh dneh naredila korak, za katerega prof. France Pibernik, poznavalec pesnika in njegovega dela, še pred desetimi leti, ko je začel zahajati v Balantičevo družino, ni verjel, da bo kadarkoli storjen. Spominski dnevi, ki v Kamniku potekajo od četrtka in se bodo končali jutri, z odgrnitvijo spomenika posvečenega pesniku, so nedvomno razveselili tudi njegove domače. Pesnikova sestra je, kot je povedala na tiskovni konferenci, prepričana, da je "pri nas zelo narobe, ker se vse gleda skozi politiko, saj je bil France pesnik in še "da so Kamničani le spoznali njegovo vrednost".
Spominski dnevi so se začeli že včeraj zvečer z odprtjem razstave o življenju in delu Franceta Balantiča, predavanjem prof. Franceta Pi-bernika in recitalom Balantičevih pesmi, ki so jih predstavili kamniški gimnazijci.
Današnji večer bo posvečen knjižnim novitetam Mohorjeve družbe o Francetu Balantiču in zamolčani literaturi. Predstavljena bodo tri nova dela: Tini glas piščali - Ogenj, ki prečiščuje in antologija Jutro pozabljenih.
Jutrišnje svečanosti se bodo začele s spominsko mašo ob 15. uri, v Župnijski cerkvi v Kamniku, ki jo bo vodil metropolit dr. Alojzij Šuštar. Sledila bo slavnostna akademija ob 16. uri, v srednji šoli Rudolfa Maistra, uro kasneje pa bodo na Novem trgu v Kamniku odkrili spomenik Francetu Balantiču. Spomenik je delo kiparja Draga Tr-šarja in ni samo portret pesnika, ampak tudi poskus ponazoritve časa in usodnega trenutka, v katerem je France Balantič preminil. • M. Peternelj
Vlada drugače od Kranjca in Pleskoviča
Ljubljana, 28. novembra -Na današnji tiskovni konferenci po seji slovenske vlade je finančni minister Dušan Šešok pojasnil stališče vlade do informacij, ki po zaslugi dr. Pleskoviča in dr. Kranjca v mednarodni javnosti krožijo o Ljubljanski banki. V intervjuju za Reuter je Pleskovič govoril o zlomu bančnega sistema, kar naj bi slovenskim bančnim poslom napravilo na tujem precejšnjo poslovno škodo. Dr. Pleskovič je časnikarjem pojasnjeval, da je šlo za nesporazum in da je v intervjuju govoril o zlomu bančnega monopola. Vlada se je ogradila od izjav dr. Pleskoviča, pa tudi dr. Kranjca, ki je javnosti razlagal zaupne podatke o bančnem sistemu. Ko je vlada danes razpravljala o okoliščinah in posledicah omenjenih izjav, je sklenila, da v celoti stoji za Ljubljansko banko, delniško družbo. # D. Ž.
01
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 29. novembra 1991
Regionalizem je za Slovenijo realnost
Bomo morali po vsak žig v Ljubljano
Regionalizacija Slovenije je kot prostovoljna oblika lokalne samouprave zapisana v delovnem predlogu nove slovenske ustave, Stranka demokratične prenove pa meni, da bi morala ustava regije ali pokrajine predpisati.
Ljubljana, 26. novembra - Če pa bo v ustavi ostala sedanja kompromisna formulacija - Stranka demokratične prenove ne misli zaostrovati razprave, ker zna biti ponovno obtožena za zavlačevanje pri sprejemu ustave (Miran Potrč), oblikovanje pokrajin bo ostala bistvena naloga SDP, zato jc mogoče do pokrajin priti samo / glasovanjem za SDP (Franci Pivec), - potem bo treba to plat lokalne samouprave opredeliti v zakonih in že takoj na začetku določiti tudi vire financiranja. Regionalizem je za Slovenijo dejstvo in oblikovanje 12 pokrajin, ki so vsaka zase zaokrožena celota s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi in tudi gospodarskimi značilnostmi, je smiselno. Če ga ne bomo uradno priznali, ga bomo imeli v "ilegali" in to je hujša nevarnost za razbijanje države (na to se nasprotniki regionalizma v Sloveniji zgovarjajo), kot pa umestitev v ustavo in zakone. Vsaka lokalna skupnost, po novem bo to občina, se bo lahko po svoji volji odločala, v kateri regiji ji je mesto in prihodnost, nedvomno pa kaj dosti drugače od sedanje regionalizacije Slovenije ne bo. Če ne bo neke vmesne stopnje med centralno državo in občinami (bilo naj bi jih blizu 250), bo med centralo in občinami zijal nepremostljiv prepad, in če ne bo imela državna uprava izpostav na nižjih ravneh, bo treba po vse v Ljubljano. Kaj lahko pa se zgodi, da bo vsaka od teh občin želela postati neke vrste okraj. Zato je vsaj tristopenjska oblastna struktura nujna, če ne želimo Slovenije zaradi velikih apetitov po centralizaciji razbiti in vse njene dela stlačiti v isti kalup, centralni upravi pa prepustiti milostno razdeljevanje te ali one pristojnosti. Kot je dejal Franci Pivec: delitev oblasti pospešuje svobodo in povečuje možnosti stikov med ljudmi in oblastjo ter kontrolo nad oblastjo in umiritev raznih ekstremizmov že na lokalni ravni. • J. Košnjek
Še o (ne)imenovanju Franca Benedika za ravnatelja
Odločitev vlade nelegitimna
Škofja Loka, 28. novembra - Zavrnitev Franca Benedika za ravnatelja osnovne šole Cvetka Golarja na Trati je v škofjeloški občini dvignila precej prahu. Po javnem vprašanju, ki so ga na predsednika izvršnega sveta naslovili člani liberalno-demokratske stranke, je odločitev vlade na ponedeljkovi seji občinskega parlamenta kritiziral tudi odbornik Mišo Čeplak in jo označil za nelegitimno.
Kot je dejal Mišo Čeplak, je izvršni svet s tem na kaj čuden način demonstriral svojo nadstrankarskost in kadrovsko politiko. Po novem šolskem zakonu seje imenovanje ravnateljev umaknilo iz parlamentarnih klopi, ravnatelje zdaj imenujejo sveti šol v soglasju z ustanoviteljem; po občinskem statutu je to izvršni svet. Franc Benedik se je prijavil za ravnatelja šole na Trati kot edini kandidat, za to mesto izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje, pozitivna so tudi strokovna mnenja o njegovem dosedanjem vzgojnem in izobraževalnem delu. Svet šole ga je potrdil.
Kateri argumenti so vodili izvršni svet, da je dal negativno mnenje za Franca Benedika, je vprašal Mišo Čeplak. Proti njemu je glasovalo šest članov, pet glasov ga je podprlo. Po občinskem statutu je potrebna večina glasov vseh članov. V izvršnem svetu je trinajst članov. Odločitev je torej nelegitimna!
Izvršni svet je že na naslednji seji, na kateri je zavrnil Franca Benedika, imenoval za vršilko dolžnosti ravnatelja predsednico sveta šole Maro Potokarjevo, sicer profesorico angleškega jezika. Hkrati koje prevzela to mesto, je nastopila delo nova učiteljica angleščine. Mišu Čeplaku je hkratnost nelogična, vprašal je, ali je izvršni svet že pred imenovanjem Potokarjeve dal šoli tiho soglasje /a iskanje nove učiteljice. Odgovore pričakuje od predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja in Boruta Bajžlja, ki je v vladi odgovoren za družbene dejavnosti.
Na ponedeljkovi seji parlamenta odgovora ni bilo. Nanj še vedno čakajo tudi v libcralno-demokratski stranki. • H. Jelovčan
Slovenski novinarji v Gozdu Martuljku
Kranj, 28. novembra - Danes so se v hotelu Špik v Gozdu Martuljku zbrali slovenski novinarji na tridnevih študijskih dneh. Poleg razprav o slovenskem novinarstvu nekoč in danes ter etiki, kodeksu, človekovih pravicah in novinarstvu, bo na teh dneh ustanovljena tudi novinarska zbornica, spregovorili pa bomo tudi o sindikalni organiziranosti in novinarski kolektivni pogodbi. Slovenskim novinarjem želimo na Gorenjskem prijetno bivanje in uspešno študijsko delo.
Uredništvo Gorenjskega glasa
Stranka demokratične prenove
Kriza se bo še poglabljala
Ljubljana, 25. novembra - Predsedstvo Stranke demokratične prenove je ugotovilo, da se bo gospodarska kriza še zaostrila. Sedanja vlada ji ne bo kos, zato je treba dobiti novo ekspertno vlado. Gospodarstvo se razkraja zaradi številnih napačnih vladnih odločitev. Tuji partnerji se bojijo tudi zato, ker se trgajo gospodarske vezi tudi doma. Na 8. oktober smo bili povsem nepripravljeni. Iskati bi morali nove trge in kapital za posodobitev proizvodnje in preprečevanje domačih monopolov. Za politično osamosvojitev plačujemo previsoko gospodarsko ceno. • J. Košnjek
Gorenjski GLAS in PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
KUPON ZA BREZPLAČNI VSTOP NA SEJEM V KRANJU, vrednost: 50 SLT
otroci do 15. leta - prost vstop
MIKLAVŽEVI NAKUPI
od 30.11. do 4.12. 91
NOVOLETNI SEJEM
od 13. do 22.12. 91
IZGORENJSKIHPARLAMENTOV
Škofjeloški parlament zavrnil rebalans proračuna
"Če kmetijstvo dobi, glasujem za"
Tako je po štetju glasov za predlog rebalansa občinskega proračuna dejal Milan Brence.
Škofja Loka, 28. novembra - V ponedeljek so se v Škofji Loki sestali na skupni seji odborniki vseh treh zborov občinske skupščine. Glavna tema debate je bil predlog izvršnega sveta o rebalansu občinskega proračuna. Kot je uvodoma dejal Milko Okorn, sekretar sekretariata za občo upravo in proračun, republiško finančno ministrstvo obljublja konec tega ali v začetku naslednjega meseca novo oceno javne porabe, torej nov denar in drugi rebalans. Prvi namreč z 10,7-odstotnim povečanjem občinske porabe zadošča le za uskladitev plač v družbenih dejavnostih za prvih osem mesecev in zgolj tolikšno pokritje materialnih stroškov, da lahko preživijo. Inflacija v kasnejših mesecih ni več pokrita.
Od marca sprejetega proraču-   zoni na posledice zmanjševanja
na, ki je znašal 387,3 milijona tolarjev, je proračun zdaj popravljen na 421,7 milijona tolarjev, kar je realno še vedno manj. Izvršni svet seje odločil za različno povečanje posameznim porabnikom, priškrnil je predvsem tam, kjer je bila poraba v prvih devetih mesecih nižja od planirane in pri programih, ki se zamikajo. Med drugim po 15. novembru proračun ne bo mogel več plačevati regresov za kmetijstvo. S tem se ni strinjal Matevž Debeljak (DPZ). ki je dejal, da sicer ne gre za velike denarje, a če se bo tako nadaljevalo, bo kmetijska proizvodnja padla. Pripomba je padla tudi na račun sklada stavbnih zemljišč. Če podjetja prispevka ne plačujejo, ga je treba izterjati, ne pa s povečanjem točke primanjkljaj prevaliti na plačnike.
Miro Duič (ZZD) je vprašal, ali obstaja ocena, kaj bo za proračun pomenilo pešanje gospodarstva in zamrznitev plač, kako uspešno se v občini pobirajo davki od drugih zavezancev in opozoril na nujnost pravične delitve denarja po posameznih dejavnostih, da jih letošnje osnove ne bodo pretirano teple v prihodnjem letu. Tone Mlakar (ZKS) je opo-
dotacij /a krajevne skupnosti, Marjan Luževič (DPZ, LDS) pa za najemnino športne dvorane na Podnu, ki jo dobivajo društva. Če denarja ne bo, bo šola začela dvorano tržiti, to pa pomeni, da bodo domači klubi ostali zunaj. Pavel Florjančič (ZZD) je svetoval izvršnemu svetu, naj se drugače loti dela. Z rebalansom proračuna se namreč pokrivajo le plače, za dejavnosti denarja skoraj ni, razvoj vitalnih dejavnosti je zavrt.
Še bolj konkreten je bil Andrej Novak (DPZ, LDS), ki je dejal, da je predlog rebalansa proračuna neuporaben. Vsebovati bi moral primerjavo med prihodki in odhodki po obdobjih, vpogled v terjatve in obveznosti ter poročilo o stanju na žiro računu proračuna. Ugotovil je, da je med prihodki (indeks 84) in odhodki (indeks 67) za devet mesecev bistven razkorak: kje je denar? Iz proračuna ni razvidno, kaj so za izvršni svet prioritete, cilji. Predsedniku izvršnega sveta je tudi očital, da se je na seji sveta zavzemal za renominacijo in ne za rebalans proračuna. Zahteval je tudi poročilo o delo občinske davčne uprave, pojasnilo, kako je z denarjem, ki ga občina dobiva iz
republike in dejal, da je proti sprejetju predlaganega rebalansa. Matej Demšar (ZKS) se ni strinjal, da mirujejo vse načrtovane investicije, ki še niso bile začete, konkretno dograditev šole v Poljanah, za katero se zavzemajo tri krajevne skupnosti, razmišljajo celo o uvedbi samoprispevka, v proračunu pa ni niti denarja za pripravo del. Mišo Čeplak (DPZ, SDP) je ugotovil, da ni programa dela in zato tudi proračun ne more biti dober. Vprašal je, kam bo šel denar od prodaje družbenih stanovanj.
Odborniki so na nekatera vprašanja sicer dobili odgovore, na večino najbolj bistvenih pa ne. Milko Okorn je med drugim dejal, da je bila škofjeloška davčna uprava ob kontroli dobro ocenjena, da denarja od prodanih stanovanj v proračun pred januarjem ne bo. potrdil, da razvojne usmeritve res ni, da gre le za preživetje dejavnosti in da bo proračunska poraba v prihodnjem letu zasnovana na septembrskih cenah. Septembra je dotacija iz republike v občinski proračun bistveno narasla zaradi uskladitve plač in lanskih poplav.
Vincencij Demšar, predsednik vlade, pa je zavrnil očitek Andreja Novaka; na seji vlade se ni zavzemal za renominacijo proračuna, ampak za to, da republika deli pravice občinam.po tem, kako uspešno pobirajo davke in gospodarijo z denarjem. Ker ni tako, je terjal oceno, koliko denarja bo do konca leta v proračunu in kako se bo razdelil.
Za predlog rebalansa proračuna je od 58 odbornikov po dv'3' k rat nem štetju glasov glasovalo 29 odbornikov, eden premalo, d8 bi bil sprejet. Za smeh je po gl?' sovanju poskrbel Milan Brenc« (DPZ). Dejal je, da je pripravljen glasovati za, če kmetijstvo dob' regrese.
Občina brez praznika
Strankarsko sestavljena komisija, ki jo je skupščina imenovala na prejšnji seji, da pripravi spremembo S. člena občinskega statuta, ki govori o prazniku občine Škofja Loka. je delo opravila. Odbornikom je enoglasno, s pridržkom člana SDP (če se ho strinjal tudi poslanski klub stranke) predlagala, naj bi občinski praznik, 9. januar, ukinili. Predlog komisije so, razen odbornike"' iz SDP, v ponedeljek potrdili tudi v parlamentu. Ob tem je Jože Taler (DPZ, Ruplovi demokrati) pohvalil komisijo, ki je delo hitro in strpno opravila. Dejal je, da ukinitev praznika ni negacija NOB. je pa najboljša rešitev gordi'jskega vozla, s katerim se je parlament brezplodno trudil vet kot leto dni.
Razen rebalansa proračuna je v ponedeljek doživel zavrnitev tudi predlog programa razvoja turizma v občini. Odborniki prl' čakujejo konkreten in ovrednoten program za naslednje leto na decembrsko skupščino. • H. Je* lovčan
Seja jeseniškega izvršnega sveta
Nemški učitelji na jeseniških šolah?
Jesenice, 28. novembra - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani razpravljali o predlogu sodelovanja z občino Beljak na Koroškem. O programu so se dogovorili na seji delovne skupine v začetku novembra. Kaj je s preventivnimi pregledi delavcev?
V okviru sodelovanja z občino Beljak naj bi v jeseniško občino povabili skupino 12-letnih koroških otrok, ki bi jih namestili pri družinah v Žirovnici. V šoli bi dnevno organizirali 2- do 3-urne tečaje slovenskega jezika. V to
obliko izobraževanja bi kot pomočnike pritegnili tudi sovrstnike, pri katerih bi stanovali belja-ški otroci. Del tega izobraževanja pa bi razvili tudi skozi druge ne-šolske oblike, kot so igre in izleti. Tečaj naj bi trajal sedem dni.
Nadaljevanje seje kranjskega DPZ
Brez kompromisov
Kranj, 27. novembra - Tudi na današnjem nadaljevanju zasedanja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kranj so se nadaljevala dolgotrajna strankarska prepričevanja, ki obrodijo zelo skromne sadove. Tudi tokrat ni bilo zadovoljivega soglasja o sestavi organov Radia Kranj, tako da se bo "ustanoviteljska agonija" te sicer odmevne institucije nadaljevala.
Edino popolno soglasje brez posebne razprave je bilo na današnjem nadaljevanju zasedanja DPZ občine Kranj doseženo ob že večkrat omenjeni skoraj nič več aktualni temi: socialnem programu. Neaktualni zato, ker se leto, za katerega je bil program sestavljen, izteka. Sicer pa je ta strankarski zbor skoraj pet ur porabil za prerekanja o kadrovskih zadevah, največ ob Radiu Kranj, ki tudi (po več kot letu in pol) ni dobil z zakonom predpisanih upravnih in programskih organov. Kljub veliki prožnosti in volji Liberalno demokratske stranke za kompromis (na zasedanju so v korist Liberalne stranke umaknili enega od svojih kandidatov) ni bilo potrebne večine, poskus glasovanja o prvotnem predlogu pa se je zaključil z protestnim odhodom (obstrukcijo!) večine odbornikov pozicije. Tudi tokrat se je postavilo vprašanje vloge in potrebnosti komisije za volitve, imenovanja in kadrovske ter administrativne zadeve, saj je očitno, da delegati v tej komisiji doseženih medstrankarskih sporazumov in kompromisov, ne upoštevajo. Po mnenju mnogih, je bila z neuspešnim glasovanjem o organih radia, dolgoročno zamujena priložnost za kompromis, nobene volje (ali argumentov) pa tudi ni bilo za to, da se potrdijo oz. ovržejo javno izrečene obtožbe o manipulacijah pri gradnji kranjske radijske postaje. Kot bistveno novost bi lahko ocenili le skoraj soglasno oceno, da skupščina (zaradi medzborovskih nesoglasij do nadaljnjega le DPZ) potrebuje poseben odbor za šolstvo, ki bo spremljal politiko na tem področju ter komisijo za kontrolo porabe občinskega proračuna.
Naj ob koncu tega poročila omenimo še pobudo oziroma, kot so se kasneje soglasno sporazumeli, zahtevo, da mora izvršni svet do naslednjega zasedanja pripraviti pregled stanja in problematike kranjskih kulturnih institucij. Zlasti pa jih zanima, kakšna bo usoda Prešernovega gledališča, kaj je bilo storjeno za možnost nadaljevanja njegove sezone in uvrstitev njegovega financiranja v nacionalni proigram. • Š. Ž.
Dogovarjajo se tudi, naj bi v letovišču V Novigradu - če se bodo politične razmere umirile - letovala skupina šolskih otrok iz Beljaka. V osnovnih šolah na Jesenicah naj bi poiskali interesente za šolanje učencev na šolah v Beljaku, ob tem pa bi morali poznati programe njihovih šol. Ker na Jesenicah ni zadosti učiteljev nemškega jezika, naj bi mogoče kandidate iskali med učitelji iz. Beljaka, ki naj bi na jeseniških šolah poučevali enkrat do dvakrat tedensko. V tečaje naj bi vključili učence 7. in 8. razredov. Razen tega predvidevajo še druge oblike šolskega sodelovanja, tako na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju.
Jeseniška občina že nekaj časa sodeluje tudi s sosednjo občino Šentjakob ter z italijanskim Trbižem. Te stike bodo še naprej
ohranili in obogatili.
Na seji so dali tudi soglasje /;l izstop zavoda osnovno zdravstvo Gorenjske iz skupnosti zdrav stvenih zavodov Gorenjske. M d drugim so bili pozorni na opoz0' rilo dr. Branislava Čeha in d.r' Alojza Novaka, ki pravita, da Je zaradi slabega finančnega stanj'1 podjetij v zadnjem času močijj upadlo število preventivo"1 zdravstvenih pregledov delavci' Zakonodaja o zdravstvenem vaf' stvu delavcev, ki velja v razviti? evropskih državah je ze lo strog.11 in tudi bivša Jugoslavija je podp1' sala mednarodne konvencije 0 aktivnem zdravstvenem varstvu delavcev. Spoštovati bi jih mora" tudi v Sloveniji. Izvršni svet W zato opozoril pristojne službe v firmah na spoštovanje predpisov-ki veljajo za zdravstveno varstvo delavcev. • D. Sedej
Odgovor radovljiškemu poslancu
Govorice o visokih plačah so neosnovane
Radovljica, 26. novembra - Demosov poslanec radovljiške občinske skupščine Zvone Prezelj je na septembrskem zasedanju dal pobudo izvršnemu svetu, da prouči razmere v zdravstvenih domovih v občin' in da odgovori na pripombe o dolgem čakalnem času, visokih plačah vodilnih, o kadrovski zasedbi...
Dr. Dušan Bavdek, v.d. direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske, odgovarja, da gre pri poslanski pobudi za neosnovane govorice, ki povzročajo slabo voljo in silijo zdravstvene delavce v položaj, ko se morajo za svoje plače stalno "opravičevati". Plače namreč niso visoke: direktor enote, ki vključuje vse tri zdravstvene domove v radovljiški občini, je z vsemi dodatki za štirideset let minulega dela prejel za avgust 17.300 tolarjev, za september pa nekaj več kot 22.000. Vodja zdravstvenega doma Radovljica, ki ima šestnajst let delovne dobe, je dobil za avgust 12.900 tolarjev, za september pa 16.500. Avgustovska plača odgovorne sestre z. dvaintridesetimi leti delovne dobe je bila 10.500 tolarjev, septembrska pa 12.900. Septembrske plače so bile nekoliko višje od avgustovskih zato, ker so vsebovale tudi dodatke, ki jih julija i'1 avgusta niso izplačali.
Kar zadeva očitke o dolgih čakalnih dobah, v Osnovnem zdravstvu Gorenjske odgovarjajo, da jih ni - ne v splošnih ambulantah in dispanzerjih in ne v patronažni in babiški službi, so \e vrste v čakalnicah. V vseh treh zdravstvenih domovih v občini Je zaposleno 151 delavcev, kar je precej manj kot pred časom in Pet manj, kot jih priznava financer. • C. Z.
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI Gl AS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko V aljav«*., Odgovorna urednica: Leopold i na Bogataj Novinarji in uredniki: Danita Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volcjak, Cveto /aplotnik, D' q I .i /avrl-Zlebir. Andrej Zalftr, Štefan Zlfgl Oblikovanje: Igor Pokorn ' Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Drakslcr, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Šimk / Tisk: Podjetje P** , — TČR, Tisk časopisov in revi,. I juoljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja I. telefon: 211-800. 211-835,,telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefaxl (064) 2l5-.'<' , Mali oglasi: telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku; uradne ure: vsak dan 7. 13.30, ob sredah do 16.30 časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 2V^-' Naročnina: trimesečni obračun   naročniki imajo 20"'» popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). r^*j|*^?fN
Petek, 29. novembra 1991 NOVICEINDOGODKI 3. STRAN 'GLAS
Vladna zahteva še ni uslišana
Verjetno se bo vodstvo slovenske skupščine v ponedeljek odločalo, kdaj bo parlament glasoval o zaupnici ali Nezaupnici slovenski vladi.
Ljubljana, 27. novembra - Kot
■le bilo slišati v sredo, se bo predsedstvo slovenske skupščine v ponedeljek odločalo, kdaj bo glasovanje o zaupnici oziroma nezaupnici vladi, kar je zahtevala Peterletova ekipa sama. Obrazložitev zahteve je bila v začetku tedna pri predsedniku skupščine dr. Francetu Bučarju. Kot je več ali manj znano, vlada ugotavlja, da
Je bila na več področjih delovanja nemočna in tu omenja osamosvajanje, sprejemanje lastninske zakonodaje, gospodarsko politiko, pa poslanske interpelacije m zahteve po glasovanju o zaupnici. Glasovanje o zaupnici ni enostavna zadeva. Predvsem je Potrebna prepričljiva utemeljitev m postopek, o čem bo parlament sploh glasoval: ali o zaupnici ali nezaupnici. Pravni strokovnjaki bodo morali tudi ugotoviti, kako glasovati, ali na skupni seji vseh zborov ali na ločenih sejah zborov. Kaže. da bo vlada sama Predlagala glasovanje na skupni seji in sprejem odločitve z večino glasov. Slišati je bilo tudi že zahteve, da bi o zaupnici glasovali
javno, z javnim izrekanjem vsakega poslanca posebej. Več o tem bo znanega prihodnji teden. Vlada ugotav Ija. da je blokirana, da za svoje delo rabi podporo politične javnosti, predvsem pa parlamenta in naj se trdnost njenega položaja ugotovi, saj domači pritiski na vlado škodijo ugledu na tujem, in to pri tistih, od katerih je odvisno priznanje Slovenije, zato. kot je dejal Peterle, "polovi-ca Evrope pričakuje glasovanje."
Dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije je takoj po sestanku v Poljčah. kjer je bilo govora tudi o zaupnici ali nezaupnici vladi, za Gorenjski glas de-jal:
"Z glasovanjem o zaupnici bi morala vlada priti skozi, sicer je to relativno nevarna zadeva. Jaz računam, da ima vlada še vedno večinsko podporo v parlamentu. Če je pa nima. je prav. da se ji izreče nezaupnica. Upoštevanja vredna možnost, da se vlada odloči za glasovanje o zaupnici, je tudi usoda njenega koncepta lastninjenja podjetij. Lastninski
koncept je ena bistvenih sestavin Demosovega programa. Če tega ni mogoče uveljaviti, potem ta program ni izpolnjen in je treba preveriti, zakaj tega ni mogoče izpolniti."
Socialdemokratska unija Slovenije je v poslanici republiškim poslankam in poslancem med drugim zapisala, da vprašanje zaupnice slovenski vladi ni več vprašanje prestižnega tekmovanja med vladajočo koalicijo in opozicijo, temveč je postalo temeljno vprašanje preživetja in načina, kako se bo Slovenija razvijala. Za SDU je rešitev prehodna vlada z izrazitim gospodarskim interesom in dobrimi pogajalci.
Stranka demokratične prenove
marsikaj očita sedanji vladi in meni. da se kriza satna po sebi ne bo nikoli končala. Za odpravo krize potrebujemo kompetentno vlado, sposobno voditi makro ekonomsko politiko, zato predlagamo takojšnjo zamenjavo mandatarja in ministrov, ki vodijo gospodarske resorje. Ta stranka
Slovenska vlada pripravila osnutek proračuna
Proračunska vreča še ni zavezana
Ljubljana, 28. novembra - Slovenska vlada je na sejah ob koncu preteklega tedna, ne glede na sklep, da zahteva parlamentarno glasovanje o zaupnici, že obravnavala osnutek gospodarskega in socialnega programa ter proračuna za prihodnje leto, kar ni bila lahka naloga. Negotove razmere, v katerih se je Slovenija znašla ob vojni v Jugoslaviji in s tem Popolnoma neurejenih odnosih do njenih ostankov ter vprašljiv položaj v mednarodnih odnosih, so vlado prisilile k precej pesimističnim načrtovanjem, vreča javne porabe pa je zato veliko skromnejša, kot bi s! njeni porabniki želeli. Zlasti za obrambo naše mlade države kaže, da sredstev ne bo dovolj.
Na eni od tiskovnih konferenc o zadnjih sklepih Izvršnega sveta nam je minister za finance Dušan Šešok razložil, da bo po ocenah, na katerih temelji tudi osnutek proračuna, družbeni proizvod v Sloveniji v letu 1992 upadel za 6,5 odstotka in bo znašal približno 287 milijard tolarjev. Vlada se je odločila, da kot zgornjo možno mejo proračunske porabe določi 38 odstotkov družbenega proizvoda, kar je enak delež, kot je bil načrtovan za leto, ki se izteka. Tako naj bi znašal republiški proračun v prihodnjem letu 107 milijard tolarjev, 2a obremenitev družbenega pro-
izvoda v letošnjem letu pa je poudaril, da je ta upadla od prvotno načrtovanih 38 na 29 odstotkov. Zahteve posameznih ministrstev so bile znatno večje, vendar je proračun mogoče stvarno zbrati le v omenjenih mejah. Poudaril je, da so vsa ministrstva z možnimi sredstvi zelo nezadovoljna. Dosegli so'soglasje za vsa področja razen za obrambno, kjer ocenjujejo, da z dodeljenim deležem v letu 1992 ne bodo mogli zagotoviti načrtovanega usposabljanja 15.000 vojakov in zadovoljive obrambe Slovenije, zato naj bi o tem položaju v petek razpravljalo Predsedstvo Republike,
ki pa ima na izbiro le dve možnosti: ali povečati obremenitev družbenega proizvoda, ali pa zbrati za obrambo večja sredstva na račun drugih dejavnosti. Pri predlagani višini sredstev za obrambo je potrebno vedeti, da 10,6 milijarde tolarjev v ta namen predstavlja kar 3.7 odstotka družbenega proizvoda, kar ni daleč od tistih 4,5 odstotka, kolikor jih je bilo v preteklosti namenjenih za nekdanjo JLA. D Velikim zahtevam nekaterih področij je v obrazložitev potrebno navesti, da gre v nekaterih primerih - to še
zlasti velja za obrambo - za takoi-rnenovane zagonske stroške novo nastajajoče države, ko se posamezni sistemi šele izgrajujejo. Na drugi strani pa je potrebno povedati, da tudi navedene primerjave z lanskim letom niso povsem korektne: letos je bilo v proračunski porabi celotno zdravstvo, ki naj bi z novim letom prešlo v zavarovalniški sistem (torej izven proračuna), ni pa tudi do-
je za oblikovanje ekspertne vlade.
Liberalnodemokratska stranka
v izjavi za javnost poudarja, da je z delovanjem vlade že dolgo nezadovoljna. Njena neučinkovitost je še zlasti pogubna za slovensko gospodarstvo, slabša pa se tudi položaj jav nih služb. Vsemu temu se pridružujejo tudi zdrahe v Demosu, ki vlado onemogočajo v njenem delovanju. Če bo vlada padla, bo država Slovenija dobila priložnost, da jo na poli nadaljnjega uveljavljanja samostojnosti in mednarodne uveljavitve ter priznanja vodi verodostojna, racionalneje organizirana, strokovno sposobnejša in zato učinkovitejša vlada. Ker smo se za zahtevo po glasovanju odločili po tehtnem premisleku in povsem odgovorno, ne moremo pristati na ocene, da smo to naredili preuranjeno ali da smo komu ukradli idejo. Zaupanje je tako omajano, da je tudi vlada spoznala, da mora na glasovanje.
• J. Košnjek
končno znano, ali bomo za pokritje deviznih vlog občanov res potrebovali 15 milijard tolarjev javnega dolga. Pri zbiranju proračuna naj bi bili najpomembnejši viri prometni davki (35,5 mrd.). takse in carine (30,7 mrd) in dohodnina (10,5 mrd.), pri razdelitvi pa so se sredstva najbolj povečala za obrambo, notranje in zunanje ministrstvo. Če od celotnega zneska republiškega proračuna odštejemo sredstva namenjena občinam (tako imenovana proračunska izravnava) in javni dolg, znaša vrednost repu-biškega proračuna 87,5 milijarde tolarjev od tega bo za stimulacije v kmetijstvu - edini panogi, ki letos beleži rast - namenjenih 1,3 milijarde (letos 2,4), za ceste 11,4 milijarde, za intervencije v gospodarstvu 1.3 milijarde tolarjev, za brezposelne 8.7 milijarde ter za blagovne rezerve (ki so se v časih blokad in krize izkazale kot zelo dragocene) 1.7 milijarde tolarjev. Vsa ministrstva bodo morala v prihodnjih dneh pripraviti nove finančne načrte, saj so iz "proračuna preživetja", kot ga je tudi letos imenoval finančni minister, dobila znatno manj, kot so prvotno načrtovala in zahtevala. • S. Zargi
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
S fronte v diplomatsko zakulisje
Aretacijo vukovarskega poveljnika Mileta Dedakoviča - Jastreba in predsednika HSP Dobroslava Pa rage je mogoče gledati z dveh različnih zornih kotov. Kol prvo gre pri teh primerih za obračune na hrvaškem notranjepolitičnem prizorišču, ko Tudman v svoji nemoči išče vzroke za »padec hnaškega Stalingrada«, in namesto da bi jih pri tem najprej iskal kar pri sebi, odgovornost prenaša na opozicijo.
Očiten vojaški poraz njegove politike skuša spremeniti v zaroto proti legalni oblasti na Hrvaškem, saj naj bi po njegovih besedah znamenitega Jastreba v vukovarske obrambne vrste infiltriral kar zloglasni KOS. Gre torej za dokaj znano in v preteklosti tudi dovolj uspešno metodo »ustvarjanja sovražnika«, s čimer se pozornost javnosti preusmeri drugam. V zadnjem času je bilo Tuđmanu zelo neprijetno poslušati najrazličnejše očitke o tem, kako je Zagreb že vnaprej žrtvoval Vukovar. Koliko bo hnaški vodja uspešen v tej svoji taktiki, bo kmalu pokazal čas, vsekakor pa bo svoje ljudstvo vsak dan težje prepričeval o pravilnosti politike, če enostaven pogled na najnovejše hrvaške zemljevide pokaže, da se Hrvaška vztrajno manjša na račun Velike Srbije. Tudman je torej posegel po represiji (zadnjem možnem orožju), kar pa je zelo slabo za ugled vsake države, ki teži k demokraciji.
Z drugega zornega kota pa se nam omenjeni aretaciji kažeta kot izpolnjevanje pogojev, ki jih Evropa postavlja Hrvaški. Eden od glavnih je kontrola nad lastnim ozemljem in obrambnimi silami. Tu je več kot jasno, da o njej na Hrvaškem ni mogoče govoriti. Če je Tudman na primer lahko brzdal vojake iz sestave garde in z njimi spoštoval premirje, tega nikakor ni mogel storiti s Paragovo vojsko. V napetih mednacionalnih odnosih je dovolj najmanjša provokacija za propad vsakega premirja, pa čeprav je podprto z uglednimi domačimi in mednarodnimi podpisi.
Hrvaške interne prepire o pravilnosti vojaške strategije seveda s pridom izkorišča srbska stran, ki na zavzetem območju že vzpostavlja tudi svojo politično oblast, hkrati pa pritiska na Dubrovnik in agitira za njegovo osamosvojitev. Srbi ob tem odpirajo popolnoma novo fronto na jugu nekdanje Jugoslavije - v Makedoniji, saj v Beogradu že opozarjajo na to. da so Srbi v tej republiki »ogroženi«. Čeprav je prav vsem že dodobra znan scenarij osvajanja teritorija, ki izhaja iz tako imenovane »srbske ogroženosti«, je presenetljivo, da je še vedno izredno uspešen. Srbi so bili najprej ogroženi na Kosovu, pa na Hnaškem, v Bosni in Hercegovini in sploh povsod, kjer je le mogoče najti kakšnega od njihovih ljudi. Če pogledamo čisto realnost, potem lahko vidimo, da si v Jugoslaviji prav nihče v zadnjem času ni prisvojil toliko teritorija kot ravno Srbija. Logično vprašanje ob vsem tem je, kako to. da mednarodna javnost tega ne spregleda.
Odgovor nanj tiči v tem, da so srbski politiki izredno premeteni diplomati, saj očitno z velikim pridom izkoriščajo mednarodne zveze, predvsem pa dejstvo, da se je jugoslovanska zunanja politika vedno krojila v Beogradu. Ravno osebne zveze pa so tiste, ki danes močno vplivajo na potek dogodkov pri nas. Bilka na tem področju se praktično šele začenja. Tudi za Slovence. V času, ko za vse področje Jugoslavije veljajo sankcije mednarodne javnosti, so še kako pomembni vsi kanali (tudi najmanjši), skozi katere lahko prodre naš glas.
Prihajamo v čase najbolj potuhnjene in premetene diplomacije, ki bo skoraj v celoti potekala v zakulisju in bo torej javnosti v glavnem prikrita. Zaradi tega ni nepomembno, če se na primer izkušen slovenski diplomat Ignac Golob kot akreditirani dopisnik Neodvisnega Dnevnika sprehaja po hodnikih zgradbe Združenih narodov v ,\ew Yorku. \a ta način lahko v tem trenutku koristi veliko več, kot če bi imel formalni diplomatski status (v imenu Jugoslavije ali Slovenije), saj bi se ga morali v tem primeru vsi njegovi partnerji, v skladu z ukrepi, na veliko izogibati.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Prvo uradno srečanje SKD in SKZ-LS
Še naprej samostojno in s tesnim sodelovanjem
Lojze Peterle: Ali je smiselno, da dve tako sorodni stranki še naprej nastopata ločeno?
Ljubljana, 26. novembra - Čeprav so si Slovenski krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka zelo blizu (nekaj volilcev j« celo v obeh strankah), pa so se predstavniki strank šele v torek sešli n> prvem uradnem srečanju. Za to srečanje je bilo precejšnje zanimanje *e zato, ker je predsednik krščanskih demokratov hkrati tudi predsednik vlade in ker se je v javnosti dosti govorilo o tem, ali se bosta stranki 2>radi sorodnih izhodišč (krščanski etos) združili ali kako drugače povezali. Nekoliko presenetljivo je le to, da se torkovega sestanka ni udeležil predsednik kmečke zveze Ivan Oman.
Ko so govorili o odnosih med strankama in o medsebojni pod-P°ri pri konkretnem političnem delu, je predsednik poslanskega kluba SKZ-LS Marjan Podobnik povedal, da se je Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka na občnem zboru na Vrhniki odločila za samodejno pot kot desnosredinska stranka in za sodelovanje z drugimi strankami. Lojze Peterle je na to dejal, da krščanski demokrati "jem-'Jejo na znanje politično profilacijo SKZ-LS" in da članstvo, ki se strankarsko prekriva, še vedno pričakuje, da bi "stranki šli skupaj". Čeprav o tem ne v kmečki zvezi in ne pri krščanskih demokratih ni-srrto enotni, pa bo morala vsaka stran zase odgovoriti, ali je smiselno,
?a ob tako enotnih stališčih še naprej delujemo vsak zase," je dejal Lojze Peterle in poudaril, da so krščanski demokrati še naprej pripra-v'jeni sodelovati s SKZ-LS in da v njej vidijo tudi najbližjega koali-C|jskega partnerja. Ivan Pučnik (SKZ-LS) je dejal, da ni zadovoljen s sodelovanjem strank, še zlasti ne z mlačnim odnosom Slovenskih j rščanskih demokratov do kmečke zveze in do zakonov, za katere je ~e posebej zainteresirana. Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba slovenskih krščanskih demokratov, je odkrito priznal, da je bilo tež-*° pridobiti njihove poslance za model zadružništva, za kakršnega se J* Zavzemala kmečka zveza, in da imajo krščanski demokrati na gozdarski zakon podobne načelne pripombe kot kmečka zveza. Kar za-aeva nacionalno pokojnino, so se dogovorili, da bosta o tem vprašaju na skupnem sestanku razpravljali socialni komisiji obeh strank.
' tem, kako v novi slovenski ustavi opredeliti pravico do splava, so °"°ji menili, da je v ustavi ni treba omenjati in da naj bi to uredili z
fkonom; sicer pa je treba več narediti za ustvarjanje razmer, v kate-^'n splav ne bo več potreben. Ko so predstavniki kmečke zveze opo-
°rili na nenormalne razmere v bančništvu, predvsem na monopol
Ljubljanske banke, je Lojze Peterle dejal, da je slovenska država s 14 odstotki res največji delničar banke, da pa sicer nima toliko besede kot delnic. • C. Zaplotnik
Demokratska stranka Škofja Loka
Priprave na ustanovni sestanek
Škofja Loka, 19. novembra - V Škofji Loki se je sestal iniciativni odbor Demokratske stranke (Rupel - Bavčarjeve stranke) občine Škofja Loka z namenom konstituirati odbor in pripraviti ustanovni sestanek občinskega odbora Demokratske stranke. Ta bo že v začetku decembra, javnost pa bo o tem pravočasno obveščena. V sporočilu za javnost so člani iniciativnega odbora Blaž Kavčič, Jože Taler in Igor Furlan zapisali, da mora ta stranka začeti v tem okolju čim prej delovati. Reševanje aktualnih družbenogospodarskih problemov in oblikovanje strategije razvoja občine v okviru samostojne, suverene države Slovenije je mogoče utemeljevati le na pluralni parlamentarni demokraciji, nacionalni samozavesti in svobodnem posamezniku. Demokratska stranka bo zavzela aktiven odnos do vprašani, pomembnih za samostojno in suvereno Slovenijo, in do razvoja Škofje Loke kot okolja z edinstveno zgodovinsko, kulturno in gospodarsko identiteto, predvsem pa do naraščajoče brezposelnosti, do lastninjenja in nove slovenske ustave. Stranka se bo vsidrala kot močna sredinska stranka, vsebinska naslednica prvotne Slovenske demokratične zveze. • J. K.
SDZ - Narodno demokratska stranka
Prevarano zdravstvo
Ljubljana, 25. novembra - Na seji na izvršilnem odboru stranke je bilo sproženih nekaj zanimivih pobud. Pripravili naj bi nov stanovanjski zakon, saj sedanji ni pravičen način privatizacije, saj so popusti preveliki. Dejali so tudi, daje vlada prevarala zdravstvo. Vlada je sprejela kolektivno pogodbo, denarja za plačilo po pogodbi pa ni bilo. Vlada je že dobila pisno zahtevo za obljubljeni denar. Plače so sedaj še nižje kot pred stavko in to zaradi inflacije. Ugotovili so, da vladi sedaj ni lahko, saj dobiva pod noge vsa mogoča polena.
Radovljiški krščanski demokratje
[ovor o Slovencu
Pog<
Radovljica, 29. novembra - Slovenski krščanski demokratje iz Radovljice organizirajo danes, 29. novembra, ob 19. uri v hotelu Grajski dvor v Radovljici pogovor o časopisu Slovenec. Pogovora se bodo udeležili tudi uredniki Slovenca. Vabljeni vsi, ki vas ta problematika zanima. • J. K.
Prenovitelji pri nadškofu
Za mir in socialno pravičnost
Ljubljana, 27. novembra - V sredo sta se v nadškofijskem ordina-riatu v Ljubljani srečali delegaciji nadškofije in Stranke demokratične prenove, ki sta jih vodila ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in dr. Ciril Ribičič. Obe strani sta predstavili svoje poglede na ključna družbena vprašanja sedanjega časa. Dialog je bil odprt in neposreden. Stične točke obeh strani so prizadevanja za mir, pomoč beguncem in socialna pravičnost v družbi. Srečanje je bilo ocenjeno kot koristno za medsebojno spoznavanje, krepitev strpnosti in zaupanja. Soglasno so sklenili, da bodo s podobnimi pogovori nadaljevali. • J. K.
Zeleni Slovenije
Bomo imeli dve zeleni stranki
Ljubljana, 24. novembra - Na seji predsedstva Zelenih Slovenije je zagrozila možnost razkola v stranki. Končno sodbo o tem naj bi dala skupščina stranke 14. decembra v Ilirski Bistrici. Na seji predsedstva so imeli na dnevnem redu osnutek statuta, ki ga je pripravilo vodstvo stranke, razen tega pa še osnutek, ki so ga pripravili Zeleni iz občine Ljubljana - Center. Ljubljančani očitajo republiškemu vodstvu prisvajanje politične moči, zato naj se stranka odreče oblasti. Če to ne bo sprejeto, bodo ustanovili svojo stranko Zelenih. Imenovali so komisijo, ki bo proučila zahteve in oba statuta ter ocenila, če je mogoče oba statuta združiti v enega. Glede slovenske vlade pa so bili za podporo, vendar so v njej potrebne spremembe, i
Socialdemokratska stranka Slovenije
Izginuli bencinski dinar
Koper, 24. novembra - V Kopru je bila konferenca Socialdemokratske stranke Slovenije, na kateri je dr. Jože Pučnik, predsednik stranke in Demosa dejal, da bodo socialdemokrati vztrajali v Demosu toliko časa, dokler bo imela koalicija večinsko podporo, sicer pa je dr. Pučnik izrazil upanje, da bo Peterletova vlada dobila podporo in da bodo vsaj za nekaj časa stabilizirane notranjepolitične razmere. Slovenski prometni minister Marjan Krajne, član te stranke, pa je na konferenci dejal, daje šlo ob uvedbi bencinskega dinarja za prevaro. Velik del tega je zginil v integralnem proračunu, potem pa smo morali najemati posojila po 17 ali celo 45-odstotni obrestni meri. Minister je dejal, da smo denar pošiljali v Beograd, vendar beograjska banka teh plačil ni odvajala v Združene države Amerike. • J. Košnjek
. immmoaLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 29. novembra 1991
Manjši prispevek za telefon
Žiri - Kranj, 28. novembra - Predstavniki vodstva krajevne skupnosti Žiri, gradbenega odbora za izgradnjo telefonije, odbora naročnikov in vodstva PIT podjetja Kranj so se v torek sestali v Kranju, da se dogovorijo, kako po nedavnem sestanku naročnikov za priključek in imenovanju odbora, ki bo pregledal dosedanji potek izgradnje telefonije, nadaljevati akcijo. Dogovorili so se, da se prispevek naročnikom zmanjša še za 50 DEM v tolarski protivrednosti. Tako bi tisti, ki bi morali v treh obrokih plačati v protivrednosti še 200 DEM, plačali zdaj 150 DEM, ostali pa namesto 400 DEM v protivrednosti 350 DEM. Plačilo še vedno velja v treh obrokih, z njihovim takojšnjim podpisom aneksa k pogodbi pa se PTT tudi obvezuje, da bodo s tem za naročnike telefona vse obveznosti poravnane in bodo morali kupiti le še telefonski aparat, ki bo kasneje tudi njihova last. Telefonska akcija pa bo končana najkasneje do 30. julija prihodnje leto. Vendar pa PTT to olajšavo naročnikom pri dodatnem prispevku pogojuje, če bodo tudi podjetja "posodila" načrtovani znesek, ki bi jim ga, kot je bilo že doslej opredeljeno, vračali s porabljenimi impulzi. Zato bo v prihodnjih dneh ponovni sestanek z vodstvi žirovskih podjetij. Karkoli bi se namreč pri naročnikih in v podjetjih zataknilo, in ne bi zbrali potrebnega denarja na tako dogovorjeni način, bi se akcija nadaljevala le, če bi razliko lahko pokrila krajevna skupnost. V krajevni skupnosti so nam tudi povedali, da so iz občinskega proračuna dobili načrtovana oziroma predvidena sredstva, svoj prispevek pa je dala tudi že Zavarovalnica Triglav. Pripravljajo pa tudi že sestanek z naročniki telefona. • A. Ž.
Miklavževi nakupi na sejmu
Kranj, 29. septembra - Jutri (v soboto), 30. novembra, se v hali A Gorenjskega sejma in v otvoritveni dvorani večnamenske hale začenjajo tretji Miklavževi nakupi. Trajali bodo do srede. 4. decembra, na njih pa prireditelji obljubljajo bogato izbiro igrač, vse vrste daril za najmlajše in starejše, blaga za široko potrošnjo, obrtniške i/delke, pohištvo, kopalniško opremo, avtomobile...
Med 92 razstavljala bo Merkur Kranj predstavil kopalniško opremo iz uvoza, v otvoritveni dvorani sejma pa Pravljično deželo z risankami in vsak dan prireditve za otroke ter obisk Miklavža ob 17. uri (v nedeljo pa ob 15. in 17. uri). V Merkurjevi Pravljični deželi obljubljajo tudi veliko izbiro uvoženih igrač. Živila Kranj se bodo predstavila s slaščicami iz Kranjskega kolačka, imeli pa bodo tudi darila za Miklavža, vsak dan pa bo Miklavž ob 18. uri (v nedeljo ob 16. uri) obiskal tudi njihov paviljon, pred tem pa bodo vrteli risanke. Za najmlajše bo v hali A dopoldne brezplačno vozila tudi vrtna železnica.
Različnih zanimivosti pa bo v prihodnjih dneh na letošnjih Miklavževih nakupih na Gorenjskem sejmu v Kranju še več. Ena takšnih je tudi, da bo vstop s kuponom, ki ga objavljamo tudi danes v Gorenjskem glasu, brezplačen. Brezplačen vstop bodo imeli tudi otroci, študentje in upokojenci. Sicer pa bo vstopnina 50 tolarjev. • A. Ž.
TEHNIČNA TRGOVINA
//Mm.
Kje parkirati težka tovorna vozila
V dolini in na gorskih višavah
IZKORISTITE MIKLAVŽEVO PONUDBO IN MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
HI-FI stolp Samsung s CD, gramofon samo 21.950,00
V1DEOREKORDER SHARP, 3 glave, LCD display
samo 30.950,00
VIDEOREKORDER PANASONIC, NV-J30   samo 44.950,00
televizorji ekran 51, 55 in 63 cm s teletekstom ali brez
del. čas od 10. - 12. ure od 15.30 - 19.30, sobota od 9. -12. ure
Vodopivčeva 17, Mohorjev klanec, Kranj, tel. 064/214-788
OBISK MIKLAVŽA NA GORENJSKEM SEJMU
Miklavž bo obdaroval otroke z darili, kupljenimi na sejmu
sobota, 30. 11., ob 18. uri nedelja, 1. 12., ob 16. uri ponedeljek, 2. 12., ob 18. uri torek, 3. 12., ob 18. uri sreda, 4. 12., ob 18. uri
Predstavlja se KRANJSKI KOLAČEK s svojimi slaščicami. Vsak dan pred prihodom Miklavža predvajanje risank.
Gostinska in trgovska ponudba na paviljonu ŽIVILA.
VELIKA PONUDBA DARIL ZA MIKLAVŽA
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
Vstopnine ni!
Zbor združenega dela Delovna vnema se je moral »popraviti« zagotavlja razvoj
Radovljica, 25. novembra - Zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnjem zasedanju zavrnili pobudo za spremembo namembnosti zemljišča na območju Cajhnove žage na Lancovem. Zbor združenega dela je s tem tudi »popravil« sklep, ki ga je sprejel na septembrski seji, ko je zaradi nesklepčnosti na skupnem zasedanju nadaljeval z ločeno sejo. Takrat je namreč sklenil, da sprejme amandma, ki bi zasebniku iz Lesc omogočil na Lancovem ureditev parkirišča za težke tovornjake oz. bi le legaliziral tisto, kar je že narejeno. Izvršni svet, ki se je s tem problemom ukvarjal že nekajkrat, je na eni od oktobrskih sej sklenil, da zasebniku dovoli začasno uporabo parkirnega prostora, da je začasnost omejena na dve leti po ureditvi ustreznega parkirišča v industrijski coni Lesce in da dovoljenje ne legalizira posega v kmetijsko zemljišče niti ne morebitnih novih posegov.
V radovljiški občini, predvsem pa v radovljiško-leškem koncu, se že nekaj časa ukvarjajo s problemom, kje urediti parkirišče za težka tovorna vozila. Ko so pred šestimi leti iskali lokacijo za blejske mehanične delavnice, so preverili tudi pet lokacij za parkirišče in ugotovili, da je edina primerna lokacija v poslovno-obrtni coni Lesce - Radovljica. Ostalo je le pri ugotovitvi in pri tem, da je občina pridobila zemljišče, medtem ko do urejanja parkirišča ni prišlo. In verjetno še nekaj časa ne bo! V občini so sicer že dali pobudo za spremembo zazidalnega načrta po-slovno-obrtne cone Lesce, vendar ga bo mogoče spremeniti šele tedaj, ko bodo zaradi gradnje drugega tira železniške proge in križanja železnice in ceste v Lescah sprejeli novo zasnovo prostorske in prometne ureditve.
Ker občina ni zagotovila parkirišča za težka tovorna vo žila, so nekateri zasebniki začeli sami reševati problem. Zasebnik iz Lesc je kupil nekaj več kot pol hektarja kmetijskega zemljišča šestega kakovostnega razreda na območju Cajhnove žage na Lancovem. Kmetijska zemljiška skupnost mu je dala pozitivno mnenje, posebna občinska komisija, ki si je
ogledala zemljišče, pa tudi zagotovilo, da bo na parceli lahko zgradil garažo in parkirišče. Zasebnik je naročil dokumentacijo za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja in si pridobil pozitivno soglasje krajevnih skupnosti Radovljica in Lancovo ter priporočilo Obrtnega združenja Radovljica. Do tu vse lepo in prav, potem pa se je zataknilo. Nova občinska komisija, ki si je ogledala lokacijo, je zavrnila možnost za ureditev parkirišča; odbor za prostor pa je ugotovil, da lokacija krajinsko in prometno ne ustreza. Ker je zasebnik v času, ko so na občini preverjali lokacijo in odločali o njej, že začel urejati parkirišče, je izvršni svet najprej sklenil, da dovoli začasno uporabo parkirišča, na zadnji oktobrski seji pa je še zahteval, da morajo biti vsi objekti montažni in da naj gradbena in urbanistična inšpekcija pregledata urejanje parkirišča in konstrukcijo gradnje.
Zgodbe o »spornem parkirišču« s tem verjetno še ni konec. A tudi, če bi je bilo, ostaja pred občino naloga, da uresniči sklep in da čimprej zagotovi primerno lokacijo za parkiranje težkih in hrupnih tovornjakov pa tudi avtobusov, ki sedaj parkirajo sredi Radovljice. • C. Zaplotnik
Namesto asfalta v novih ulicah
Pesek v oči gradbenemu odboru
Šenčur, 26. novembra - Odločitev prebivalcev novih šenčurskih naselij za asfaltiranje ulic bo morala počakati na uresničitev vsaj še do prihodnje pomladi. Vprašanje pa je, razmišlja predsednik gradbenega odbora v Sajovčevem naselju Sašo Zupan, ali bodo takrat ljudje sploh zmogli zbrati denar za vsak dan dražjo naložbo.
Osnovni sklep zbora krajanov Sajovčevega in Mačkovega naselja ter Pipanove ulice pred mesecem dni se je nanašal na takojšnje asfaltiranje ulic, pred katerim bi moral Sklad stavbnih zemljišč iz Kranja poskrbeti za utrditev podlage. Prav pri slednji nalogi se zapleta že ves čas, kar se gradbeni odbor ukvarja s pripravami na asfaltiranje.
»Že na junijskem zboru krajanov smo ugotovili,« razlaga predsednik gradbenega odbora Sašo Zupan, »da je vrsta neizpolnjenih nalog pri komunalni ureditvi naselij, med drugim tudi izravnava in utrditev ulic pred polaganjem asfalta. O tem smo se pozneje pogovarjali na več sestankih s predstavniki Stanovanjske zadruge, občine Kranj in Sklada stavbnih zemljišč. Predsednik sklada Tadej Mar-kič je na sestanku 7. oktobra 1991 pristal, da bo sklad naročnik priprave tampona na vseh
ulicah, zato smo 25. oktobra ponovno sklicali zbor krajanov in sprejeli odločitev za asfaltiranje. Zatem je sklad predlagal plačilo milijona tolarjev za tampon, drugo pa naj bi sofinancirali sami, kar je, milo rečeno, pesek v oči. Gradbeni odbor na to nikakor ne bo pristal, saj so krajani že plačali pripravo cest do asfalta v ceni komunalne ureditve. O nastalem problemu nameravamo skupaj z vodstvom KS Šenčur seznaniti predsednika kranjskega izvršnega sveta, na prihodnjem zboru krajanov pa bomo postavili javno vprašanje, zakaj še vedno ni uresničen sklep za dokončanje zazidalnega načrta Šenčur. Žal ta zaplet odmika uresničitev že dolgo potrebne ureditve ulic. Odbor je
pripravljen izpolniti svoje naloge, da bi do asfaltiranja prišlo vsaj spomladi, kar bo odvisno tudi od plačilnih sposobnosti stanovalcev.« # S. Saje
Miklavžev Sejem - Preddvor - V Kulturnem domu v Preddvoru bo od danes (29. novembra) do nedelje, 1. decembra, Miklavžev sejem. Po lanski uspeli prireditvi so se namreč organizatorji odločili, da bo prireditev vsako leto. Na sejmu se bodo od 11. do 19. ure predstavljali obrtniki in podjetja s pestro ponudbo tekstila in igrač. Letos so še posebno skrb namenili družabnosti. Organizacijo je prevzelo podjetje Vencelj in njegov vodja Miran Zadniicar. Obetajo zabavno otroško popoldne od 15. ure naprej, ki ga bo vodil igralec Kondi Pižorn. Vsako popoldne bo tudi odprt oder za otroke. Tako bodo danes učenci osnovne šole Matije Valjavca.uprizorili igrico, jutri bo otroška modna revija trgovine Pedenjped, v nedeljo pa nastop otroške plesne skupine iz Kranja. Vsak dan ob 16.30 bo Miklavž delil darila. Poleg stojnic na sejmu bosta tudi stojnici Rdečega križa Kranj in slovenske Karitas Kranj za sprejem oblačil in drugih daril za otroke na Hrvaškem in v begunstvu. • (dp)
Radovljica, 26. novembra - Več kot devetdesetletne tradicije, ki jo ima planinstvo v radovljiški občini, ne morejo pretrgati še tako težavne gospodarske razmere. Planinsko društvo Radovljica resda zmore le še naj-nujneša popravila svojih objektov, vendar po drugi strani članska dejavnost spet oživlja, ugotavlja predsednica Meta Rutar. Velik pomen za povezavo članstva pripisuje tudi novim društvenim prostorom.
Letos je vodstvo PD Radovlji- met. Tam so nam veliko škode na-ca poskrbelo le za najnujnejša redili neodgovorni gostje v zimski vzdrževalna dela, ki pa so za več sobi, ki niso zaprli vrat za sabo. kot 2000-člansko društvo vseeno Sneg je uničil vzmetnice, zato bo pomenila velik zalogaj. Posebno   tam poslej manj udobja.«
zahtevna je bila obnova dveh ste- _
brov pri tovorni žičnici iz Zadnjice na Kriške pode. Pri tamkajšnjem Pogačnikovem domu so tudi podrli neprimerno greznico, vendar bodo novo lahko zgradili šele prihodnje leto. Največ stroškov so imeli s prenovo vodovoda v Valvasorjevem domu pod Stolom, kjer jih v prihodnosti čaka še popravilo temeljev in postavitev prizidka za sanitarije in drvarnico.
# »Tudi planinci
krepko občutimo denarno stisko, zato je izpolnitev večine načrtov odvisna predvsem od prostovoljnega dela. Vsega le ni moč opraviti brezplačno,« razmišlja Meta Rutar, predsednica PD Radovljica, pa razlaga naprej: »Nosače je kljub plačilu vse težje dobiti, zato smo morali zvoziti zalogo hrane k Roblekovemu domu na Begunjščici pred začetkom poletne sezone kar s helikopterjem. To je seveda zelo drago in lahko pobere ves zaslužek v postojankah. Če smo imeli letos dober obisk po domovih? Kar zadovoljni smo s sezono, saj se je veliko ljudi namesto na morje podalo v hribe. Posebno dober obisk je bil v Pogačnikovem domu, kjer je prizadevni gospodar Srečko Poljanec avgusta letos prenočil več gostov kot vsa leta poprej. Žal je naštel le 24 tujcev, čemur je bil primeren gostinski pro-
V
Ni bojazni za napredek
Delavnost radovljiških planincev se je letos poznala tudi % dolini, saj so društveni odseki prizadevno izpolnjevali svoje načrte. »Posebno smo zadovoljni,« pohvali sogovornica, »da je po večletnem premoru ponovno zaživel mladinski odsek, v katerem se zbirajo radovljiški in leski osnovnošolci. Vsak mesec jih je 30 in več odšlo na planinski izlet, poskrbeli pa so tudi za planinsko izobraževanje. Odsek za planinsko hojo in vodništvo je pripravil vrsto izletov po domačih in tujih gorah, za katere je bilo veliko zanimanja. Markacisti so letos obnovili pot čez Kriško steno, delovni pa so bili tudi gorski reševalci in alpinisti. Ker se mladi vse bolj zanimajo tudi za športno plezanje, nameravamo na prihodnjem občnem zboru imenovati odsek za to dejavnost. Za zbiranje članstva so bili doslej velika ovira društveni prostori, saj se v graščini pozimi sploh nismo mogli sestajati. Zato smo veseli, da so nas pod svojo streho sprejeli radovljiški gasilci v novem domu.«
Pa še to! Tam je planinska pisarna odprta vsako sredo med 16. in 18. uro, ko lahko vsak dobi želeno informacijo, plača članarino ali kupi katero od edicij Planin; ske založbe Slovenije. Druge dni se bodo v njej zbirali člani odsekov, kar bo še bolj utrdilo povezanost radovljiških planincev. • Stojan Saje
Da žep ne bo preveč bolel
Kadarkoli, če nam visi za vratom inflacija pa še toliko bolj, je najbolj boleč tisti udarec, ki nas zadene po žepu. Morda bi vprašanje, ki smo ga zastavili direktorju Zavarovalnice Triglav d. d. Ljubljana Območne enote Kranj Francu Lotriču, celo sodilo v našo rubriko Pritožno knjigo, prosim. Zakaj? Pred približno mesecem dni je namreč med svetovanjem voznikom v spremenjenih prometnih razmerah na cesti jeseni in pozimi Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj med drugim napovedala, da v zvezi z zavarovanjem oziroma obravnavanjem in hitrejšim reševanjem škod iz avtomobilskega zavarovanja pripravlja posebno akcijo. Kaj je zdaj s tem?
"Napovedane aktivnosti se lotevamo decembra in bo morda potekala tudi še januarja," odgovarja direktor Franc Lotrič. "Namen pa je, pomagati udeležencem v prometnih nesrečah, da bi čimprej dobili izplačano odškodnino. Gre za nesreče in odškodnine iz tako imenovanega obveznega (AO) zavarovanja.
Da v zavarovalnici lahko začnemo reševati škodo, kjer sta udeležena v nesreči dva voznika, moramo najprej imeti za to določene podatke oziroma informacije. V Zahodni Evropi na primer že desetletja uporabljajo za izmenjavo takšnih podatkov tako imenovano Evropsko poročilo oziroma Euroo-brazec, ki po večini daje dovolj podatkov, da se postopek v zavarovalnici lahko sklene in škoda povrne oškodovancu takoj. Tudi v naši hiši se že več kot deset let trudimo, da bi to postal naš vsakdan. Žal nam to še vedno slabo uspeva. Zato smo se odločili, da decembra na tem področju naredimo nekaj več, da bomo tovrstno reševanje škod lahko v prihodnje pospešili.
Čeprav zelo dobro sodelujemo pri nesrečah s policijo, nenazadnje tudi policisti nimajo samo tega dela, da potem nam čimprej posredujejo podatke o škodah. Res pa je tudi, da ne moremo pohiteti pri reševanju škode, če ima oškodovanec edini pojasnilo, da ima vse podatke o nesreči in njegovi škodi policija. Ta akcija, ki jo pripravljamo, pa naj bi pripomogla, da v primerih, ko gre za materialno škodo (brez telesnih poškodb), z izpolnjenim evropskim poročilom celoten postopek poenostavimo in s tem pospešimo tudi reševanje oziroma izplačilo odškodnin.
Zato naj bi vsak voznik imel v avtomobilu Evropsko poročilo. Že doslej se je dobilo na vseh poslovnih mestih oziroma pri sklenitvi zavarovanja. Objavili smo ga, kot vzorec, tudi že v Gorenjskem glasu. Zdaj pa v Območni enoti Kranj Zavarovalnice Triglav pripravljajo poseben letak, ki bo zavarovanca, da tako rečemo, vodil pri izpolnjevanju tega Evropskega poročila. Letake in poročila bodo v decembrski akciji imeli tudi policisti, pisali bomo obširno tudi v Gorenjskem glasu. Gilj pa je, kot rečeno, da bi ob materialni škodi, brez telesnih poškodb, oba voznika (udeleženca v nesreči) brez klicanja policije, izpolnila ta obrazec in na ta način omogočila, da oškodovanec hitro dobi povrnjeno škodo.
"Vemo namreč, da bomo v prihodnje, kot dobra zavarovalna hiša, merjeni po tem, kako hitro bomo reševali škode in s tem pomagali oškodovancem - našim zavarovancem." # A. 7-
Petek, 29. novembra 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN ©3)m®5S'J®lEIIGLAS
Nihaja novi pokojninski zakon
Ljudi naj bi dolgo ohranil aktivne - ženske do 58. moške do 63. leta
&o konca leta naj bi slovenski parlament sprejel novi pokojninski zakon, s 1. januarjem 1992 pa naj bi se že upokojevali po novem. _
I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA"
1*dovljica, 25. novembra - Zakon bo krojil usodo in socialni položaj Prejšnjega števila državljanov, ne le 425 tisoč današnjih upokojencev, ^ Pa zlasti tistih, ki bodo v naslednjih letih izpolnili pogoje za odhod P°koj. Zato ni vseeno, kakšen bo zakon, menijo socialisti, ki so v Rakijici priredili javno tribuno o jutrišnji pokojninski zakonodaji, k be-V*" Da JPHvan'l' svojo poslanko v parlamentu Darjo Lavtižar - Bebler in >nka Simnovca, direktorja gorenjske enote Skupnosti pokojninskega ln Invalidskega zavarovanja Slovenije.
Odhodi v pokoj so se zadnje   je je iz prve roke vedel veliko po-
to močno pospešili, deloma za "J''di bojazni pred novo zakono-QaJo. ki obeta manj ugodne pogoji Za upokojitev, deloma zaradi ^remen. ki jih prenaša aktivni prebivalstva, je dejala poslan-ka Darja Lavtižar - Bebler. V Složniji je zdaj že 425 tisoč upokojencev, do konca leta bo tudi 80 l!*>č brezposelnih, oboji pa sloni-•'?,ha prispevkih aktivne popula-ClJe. ki prejema vse nižje plače in Je njena socialna potrpežljivost 'aradi tega nenehno na preizkuš-•)'• Z materialne plati zakonodajalec presoja tudi rešitve v no-Vem pokojninskem zakonu, ki ne rrCdyideva širjenja pravic. Darja r*Vtižar - Bebler je nanizala nevere dobre in slabe plati pokoj-n|nskega osnutka, kot jih vidi nJena stranka. Po evropskem ^oru višja starostna meja za JPokojitev, poleg obveznega tudi ^°datno zavarovanje, možnost ^°kupa študijskih let in vojaške °.°e. upoštevanje delovne dobe Prisilno mobiliziranih v okupa-°rsko vojsko, so po njenem do-"re rešitve. Pač pa je socialistična S1.ranka kritična do nekaterih pri-M'Cgijcv, ki ostajajo nedotaknje-n' tudi v novem zakonu. Preteh-ati bi kazalo beneficirano delo-Vno dobo denimo v organih za n°tranje zadeve, kjer si je najbrž e zasluži prav vsak zaposleni, P;i pravico do posebnih pokojnin ?il Zaslužne državljane, v zavaro-V;,lno dobo bi se moralo upošte-)a'i tudi prestajanje kazni pri ne-[dunjih političnih zapornikih. ^°do sporna se zdi poslaniki ize-■JaČitev moške in ženske delovne ?0he. kjer bi ženskam pribitek ahko olajšalo le materinstvo.
O navalu na upokojevanje Pred sprejemom nove zakonoda-
edati tudi Vinko Šimnovec. Zaradi tega imajo tudi na kranjski enoti SPIZ veliko gnečo, povečujejo pa jo tudi tisti, ki prihajajo po vojaške pokojnine in slovenski državljani, ki bi morali dobivati pokojnine iz drugih republik, k vsemu pa še kupci družbenih stanovanj iz sklada SPIZ. Veliko ljudi prihaja tudi po informacije o novem zakonu. Tem povedo, da bo zakon sicer veljal od 1. januarja 1992, toda v prehodnem obdobju se bodo ljudje lahko odločali, ali se bodo upokojevali po starem ali po novem zakonu. Povedal je tudi. da bo poslovanje pokojninskega sklada v prihodnje slonelo na dveh finančnih virih, prispevkih kot do sedaj in dodatnem zavarovanju, ki se približuje kapitalskemu načinu tovrstnih skladov drugod v svetu. Neke vrste kapitalsko poslovanje teče že sedaj. Dokupi delovne dobe so pokojninskemu skladu prinesli precej denarja, ki SPIZ rešuje pred stalnimi finančnimi primanjkljaji zaradi oslabljenih prilivov iz prispevkov.
Na javni tribuni je bilo slišati veliko kritičnih besedi o zakonskem osnutku. Kako da povišuje starostno mejo za upokojitev ravno zdaj, ko je toliko brezposelnih in vse manj aktivnega prebivalstva? Zakon, ki želi ljudi čimdlje zadržati aktivne, je očitno narejen za prihodnost, ko bodo razmere drugačne. Razpravljala pogrešajo tudi finančnega ovrednotenja zakona. Ali ob dodatnem zavarovanju ljudje ne bodo špekulirali z minimalnim plačevanjem, zadnje leto pa bodo v interesu po višji pokojnini plačevali več? Ker bo ostalo v zakonu določilo o 10-letnem najugod-
Več kot 22 tisoč beguncev le moremo preživeti
1Se kaže, da ljudje na Hrvaškem vse manj zaupajo podpisanim premir-Pfc saj val beguncev s kriznih območij v Slovenijo ne usahne. Z Repu-'■'škega štaba za civilno zaščito so nam sporočili, da izjave predstavni H Urada Republike Hrvaške za begunce celo kažejo, da želijo v Slove-SjM kratkem usmeriti več tisoč beguncev. Toda več kot 22.000, kolikor imamo sedaj, v Sloveniji ni mogoče namestiti in skrbeti zanje.
Miran Bogataj, poveljnik Re-pHiškega štaba za civilno zašči-^° Piše. da se bo treba zaradi Rajanja hrvaških organov in
J'hovih predstavnikov ustrezno ionizirati, da bi preprečili sti-,'Jski priliv, zlasti  na mejnih
°ntrolnih točkah. Ne gre za ne-»pttoljubnost do ljudi v stiski. ernveč bi kazalo poprej izčrpati 0udi možnosti za namestitev in ^rbo beguncev na drugih območjih Hrvaške. Mišljene so zla->' niožnosti v Istri in hrvaškem
agorju. V primeru potreb, da se
rgtfnizirane skupine beguncev j^ePeljejo prek Slovenije v Istro ^'i druga varna območja na Hr-|,a^em. pa bo Slovenija pomagali"' 0 tem je obveščena ludi hrva-\ -stran.
^ Materialne možnosti za oskrbo juncev so že izčrpane, je na ti-^ 0vni konferenci prejšnji teden jjjjjjftl Miran Bogataj, saj je naša p UVi' v ta namen porabila že [jei milijonov nemških mark. Drav toliko bo potrebovala tudi v :r|nodnje. saj kaže, da bo vojna
Hrvaškem trajala vsaj še pol ''a. ker se nima kam. Ko bi
let
«: veČina beguncev pa se ne bo vsaj
^ J Pri oskrbi beguncev bolj požgala mednarodna skupnost, ^narodni Rdeči križ sicer ^Krbuje Slovenijo s paketi za ^u^ine. ki so sprejele begunce. yob|> jih okoli 1500 na mesec, j ^'zadevanju za internacionali-v^jj° problema beguncev s Hr-
e Pa zaenkrat ni uspehov, saj
Visoki komisariat za begunce pri združenih narodih čaka na mednarodno pri/nanje Slovenije. Tudi pri sosednjih državah, Avstriji in Italiji, je Slovenija zaprosila za pomoč v zvezi z. begunci. Medtem ko materialna pomoč prihaja iz več virov, pa je manj pripravljenosti za sprejem teh ljudi. Avstrija je sicer sprejela okoli tisoč beguncev, dogovarjali pa so se o treh tisočih. Od Italije ni pričakovati, da bi Sloveniji odvzela del tega bremena, saj begunce sprejema neposredno, zlasti tisti iz Dalmacije se večidel odpravljajo čez Jadran k sosedom. Sicer pa se je naša država z Italijo dogovarjala o sprejemu štiri tisoč Jjudi. Poleg premajhne mednarodne pomoči problem skrbi za begunce otežujejo tudi težave v komunikaciji s Hrvaško. Sem sodi denimo neplačevanje zdravstvene oskrbe beguncev, ki za Slovenijo predstavljajo visoke stroške.
O pripravljenosti Slovenije za pomoč beguncem pričajo tudi dogovori o nastanitvi v Istri, kjer je Slovenija beguncem odstopila velik del svojih počitniških zmogljivosti. Odprla je, denimo, nastanitveni center v borčevskem počitniškem domu v Banjolah za 400 oseb. Nastanitev v Istri beguncem močno olajšuje pogoje življenja, predvsem šolskim otrokom, ki na hrvaških tleh ohranijo pouk v maternem jeziku. • D. Z. Žlebir
nejšem obdobju za odmero pokojnine, to menda ne bo mogoče. Osnutek novega zakona je precej omejevalen. Jemlje, denimo, tudi možribst predčasne upokojitve, ki bo prišla v pošte v le pri tehnoloških presežkih in nekaj drugih izjemah. Kako bo z usklajevanjem pokojnin po novem? Obetajo da tako kot pred sedanjo »zamrznitvijo«, da se bodo tekoče povečevale (ali zmanjševale) z gibanji plač.
Nova zakonodaja bo veljala od 1. januarja 1992. Kdor bo 31. decembra 1991 izpolnil pogoje za upokojitev, tudi predčasno, se bo lahko tudi po novem letu še upokojil po starem. Sicer pa se bodo pogoji, ki prinašajo povečanje starostne dobe pri odhodu v pokoj, spreminjali postopno. Vsako leto se za 6 mesecev podaljša starostna meja, od leta 1997 naprej pa bo res znašala tri leta več, za moške 63, za ženske 57
let.
Franci Kudelja
iz Preddvora: »Šele na pol poti do pokoja sem, tako da o novem pokojninskem zakonu še ne razmišljam veli-
ko. Kdove kolikokrat se bo medtem še spremenila zakonodaja! Slišim, da bo zakon izenačil delovno dobo moških in žensk. Nisem za to. Ženske bi morale imeti še krajšo delovno dobo. Moški bi morali zaslužiti toliko, da bi ženske lahko ostale doma in se ukvarjale z gospodinjstvom.«
Marija Bohi-nec iz Preddvora: »Leto dni pred odhodom v pokoj sem brezposelna. Delala sem v Iskri PTS, ki je šla v likvidacijo. Po novem zakonu pojdem v pokoj leta 1993, oktobra. Zavod za zaposlovanje bi mi lahko dokupil manjkajoča leta. toda dokler imam pravico do nadomesti-
la, se to ne bo zgodilo. Povečevanje starostne dobe in celo izenačevanje delovne dobe moških in žensk se mi ne zdi pametno, vsaj ta čas ne, ko je toliko brezposelnosti.«
Janez Hašaj iz
Škofje Loke: »Po starem imam do pokoja še 10 let, če bo obveljal novi zakon, se mi bo delo podaljšalo za tri leta. Ne vem, če je pametno podaljševati zaposlitev starejšim, ko čaka na delo toliko mladih brezposelnih. O izenačitvi moške in ženske delovne dobe pa sodim, da razlika mora ostati. Ženske ste vendarle nežnejši spol, dodatno vas obremenjujeta delo doma in materinstvo."
Kristina Mali
iz Kranja: »Že zdaj je kar dolga aktivna doba, 30 let za ženske in 35 let za moške bi bilo ravno prav. Podaljševati starostno mejo ravno v obdobju najhujše nezaposlenosti je napačno in do mladih nepravično. Tudi za tiste, ki študirajo, je pot do pokoja dolga in gredo precej stari v pokoj. Meni manjka še veliko do pokoja. 13 let, če bi se hotela upokojiti predčasno. Tega po novem menda ne bo več.«
Jelka Dežman iz Radovljice: »Nimam več dosti do upokojitve, dve leti in pol. Medtem se bodo pogoji za upokojitev vsaj zame poslabšali in bom pokoj dočakala kasneje. Ne vem, zakaj naj bi šle ženske v pokoj z enako delovno dobo kot moški. Raje naj bi mislili na to. da bi ženske bolj ostajale doma.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik
SVET BREZ BLEŠČIC
Ko človek pomisli tudi na gladovno stavko
Dvanajst let je bilo Branetu, ko se je zgodila nesreča. Po strahotni neumnosti, toda bila je nesreča. Med počitnicami je šel delat v LTH. kjer sta delala tudi oče in mati. Da bo morda za nove hlače na koncu, za kakšen dinar žepnine, so upali. Čistil je sem in tja po delavnici, hodil po malico za delavce, poprijel tu in lam. Tisti ponedeljek 1966. leta je Brane prišel v delavnico spet z oprano obleko. Rezkalni stroj so mu ukazali očistiti. Moral je na kolena, in potem ko je delo opravil, je šel v lakirnico, da si je z bencinom očistil madeže s kolen. Potem so zunaj malicali. Nekdo je zavohal bencin. Brane je povedal, da si je hlače malo prej očistil. Čakaj, pravi oni, bom poskusil, če bo kaj gorelo... Bolj za šalo kot zares je prižgal vžigalico. V trenutku je zagorelo. Brane je bil živa baklja. Od strahu in opeklin je tekel... Ko so ga pogasili, so bile noge ena sama opeklina. Brane pa je ostal invalid za vse življenje.
Po osnovni šoli se je s petnajstim letom zaposlil v LTH pri hladilnih skrinjah vse do leta 1989. ko so ga invalidsko,upokojili. Posledice opeklin so bile namreč vsako leto hujše, vse težje je hodil, vsako leto je moral na operacije.
Od zavarovalnice je tedaj, po nesreči, dobil 250.000 dinarjev, ker je bil zavarovan kot šolar. Toda ostala je še obveznost tovarne. Te odškodnine ne Brane ne njegovi starši niso nikoli prejeli, čeprav je v aktih delavskega sveta tovarne iz leta 1968 zapisano, da naj bi dobil v enkratnem znesku 7 milijonov dinarjev odškodnine. Nobenih dokumentov pa "ne najdejo", ki bi pričali, kdo je prevzel to odškodnino, za katero
bi takrat lahko kupil šestnajst fi-čov ali hišo in pol.
Koje 1989 šel z izjemno nizkimi dohodki v pokoj - delal bi še, Če bi mu tovarna uredila prevoz na delo, a mu ga ni - se je šele prav zavedel svoje nesreče: z zdravjem bo vedno slabše, dohodek pa bo realno vse bolj padal. Takrat je vložil tožbo proti LTH. Toda sodni mlini meljejo počasi, leta minevajo, Braneta pa muči vse hujši občutek, da so ga umazano ogoljufali. Kdo je prevzel tisti denar? Ga je pobasal eden, sta si ga razdelila dva, so bili trije... Zamegli se mu pred očmi, ko pogleda na svoj listek z invalidsko pokojnino. Za oktober je dobil vsega 3.105 SLT. Da bi segel v višji razred, mu ugotavljajo malo premajhno invalidnost. Od povsod dobiva le negativne odgovore. On pa tuhta in ne more iz začaranega kroga. Zadnjič je zagrozil z gladovno stavko, a ga je njegova zdravnica prepričala, da je to misel opustil, ker bi si zdravje le še bolj načel. Toda s tem denarjem ne more ne živeti, ne umreti. Še bolj kot ta miloščina pa ga boli zavest, da so ga ogoljufali. Res je bil še otrok in je bil zaposlen le med počitnicami, toda bil je tam. delal je, za nesrečo ni bil kriv sam. Zdaj naj vse posledice nosi le sam? Zakaj le? Z gladovno stavko je hotel hitreje pognati sodne mline, hotel, da ni se zganili v LTH, kjer vsi stari delavci poznajo njegov primer in njegove tegobe. Toda, v tej tovarni je vse kot zakleto, razmišlja.
Morda bo tale naš zapis koga odgovornega v tovarni le zbudil. Gospodje, 3.105 SLT res ni znesek, zaradi katerega bi od veselja skočil do stropa, posebno ne, če so noge bolne, iz dneva v dan sla-botnejše... • D. Dolenc
Določitev osnovnega osebnega dohodka v pogodbi o zaposlitvi
Vprašanje: Direktor podjetja je v predlogih pogodb o zaposlitvi določil vsem delavcem osnovne osebne dohodke, znižane za 20 % - glede na izhodiščne oziroma osnovne OD, določene s podjetniško kolektivno pogodbo za posamezne tarifne razrede. V pogodbah tudi ni navedeno, v kateri podrazred znotraj tarifnega razreda je razvrščeno posamezno delovno mesto. Ali lahko podpis takih pogodb zavrnemo? Ogovor: Po določbah 6. člena Splošne kolektivne pogodbe mora biti V pogodbi o zaposlitvi obvezno določen osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka. Pod pojmom "osebni dohodek" je mišljen osnovni osebni dohodke, ki je s podjetniško kolektivno pogodbo delavcu zagotovljen za poln delovni čas, predvideno (normalno) delovne rezultate in normalno (ne težje) delovne pogoje. Ta del osebnega dohodka ne more biti nižji od osnovnega oziroma izhodiščnega OD. ki je določen za tarifni razred (znotraj lega pa za eventualni podrazred), v katerega je razvrščeno delovno mesto, na katero je delavec razporejen. Tako določeni osnovni OD tudi ne more biti nižji od izhodiščnega OD, določenega za posamezni tarifni razred v panožni kolektivni pogodbi; poleg tega pa je delavcu v primeru, če je njegov osnovni OD po razvrstitvi v tarifni razred nižji od osnovnega OD, ki ga je prejemal pred tem, zagotovljen enak OD kot pred razvrstitvijo vse dotlej, dokler ni izenačen z osnovnim OD po kolektivni pogodbi.
V konkretnem primeru je torej direktor ravnal v nasprotju z navedenimi določili. Možnost največ 20 %-nega znižanja osnovnih OD je sicer s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo predvidena za primer, ko bi izplačilo osnovnih osebnih dohodkov, določenih s podjetniško kolektivno pogodbo ogrozilo poslovanje oziroma obstoj podjetja. Odločitev o tem pa mora sprejeti poslovodni organ s soglasjem organa upravljanja, Če so za to izpolnjeni predpisani kriteriji, vendar ta ukrep lahko velja največ 6 mesecev. Ker gre za odločitev, ki je izjemnega značaja, ne more vplivati na določitev osnovnega OD v pogodbi o zaposlitvi, ki ima trajni značaj. Podpis pogodb, ki tega ne upoštevajo, morate zavrniti ter zahtevati, da se ustrezno popravijo. To lahko v vašem imenu stori tudi sindikat podjetja.
Na vprašanje, ali mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen tudi t. i. plačilni razred (oz. tarifni podrazred), je odgovor pritrdilen.
Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Breda Milic, dipl. iur.
Po tednu otroka
V imenu otrok hvala za lepa doživetja
Kranj, novembra - Ves mesec oktober so v Kranju potekale prireditve ob tednu (mesecu) otroka. Občinska zveza društev prijateljev mladine jih je izpeljala ob pomoči Vzgojno varstvene organizacije Kranj in njenih enot, osnovnih šol, Zveze telesnokuUurnih organizacij, Zveze organizacij za tehnično kulturo. Zveze kulturnih organizacij, Kino podjetja, Prešernovega gledališča, Gorenjskega muzeja, Zavoda za šolstvo v Kranju, sekretariata za družbene dejavnosti občine Kranj, izvršnega sveta in predsedstva kranjske skupščine, Gorenjske banke, Občinskega sveta za preventivo in vzgojo
V cestnem prometu, trgovinskih podjetij v Kranju in društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih.
Na srečanja so povabili tudi otroke s Hrvaške, ki pri nas bivajo kot begunci. Poleg številnih prireditev je bilo uspešno tudi srečanje otrok prometnikov, odmeven pa je bil tudi drugi otroški parlament, ko so bili otroci gostje predsednika izvršnega sveta Vladimir-ja Mohoriča. Poslanci, ki jih je izvolil ta parlament, pa bodo prihodnji mesec sodelovali v slovenski skupščini, ko bo otroke sprejel predsednik dr. France Bučar.
Organizator letošnjega tedna otroka se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, kratkohlačnike pa spet vabi na teden otroka v letu 1992. • D. Ž.
Kdo zadržuje izplačilo vojaških pokojnin
Radovljica, novembra - Vojaške pokojnine, ki so v pristojnosti Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, že dva meseca zamujajo. Na občinskem odboru ZZB NOB v Radovljici so se sešli na posvet nekateri vojaški upokojenci, ki so zaradi omenjenih razmer v težkem gmotnem položaju. Z odločbo SPIZ Slovenije so sicer dobili zagotovilo o izplačilu akontacije, začenši s 1. novembrom, od septembrske osnove, kar pa je glede na rast življenjskih stroškov bolj pičla tolažba. V izpisku Poštne hranilnice je resda naznačeno skoraj 40-odstotno povečanje pokojnine za mesec oktober, tega denarja pa od nikoder. Na sestanku so menili, da je Zavod zagotovo nakazal pokojnine Poštni hranilnici, ki je razposlala izpiske, kaže pa da denar nekdo neupravičeno zadržuje.
Prikrajšani in ogorčeni vojaški upokojenci so se na sestanku dogovorili, da bo občinski borčevski odbor iz Radovljice poslal republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije pismeno obrazložitev in zahtevo po posredovanju pri pristojnih republiških organih za odpravo težav z nakazili pokojnine. • (JR)
Slepi za vrstnike na Hrvaškem
Škofja Loka, 26. novembra - Danes je izpred Srednje šole za osebe z motnjami vida. Centra slepih v Škofji Loki odpeljal obložen kombi pomoči vrstnikom na Hrvaškem. Brezplačni prevoz je darilo podjetja termičnih izolacij Termo Škofja Loka. Akcijo so izvedli učenci in delavci šole na pobudo mentorja prostočasovne dejavnosti Življenja široka cesta. Lastne prispevke so obogatili z večjo količino Braillovega pisalnega papirja, zvezki za slabovidne in tolarsko protivrednostjo dveh odpovedanih delavskih malic. Skupno so v centru izvedli nabiralno akcijo, v kateri so zbrali prehrambene izdelke, odeje, perilo, obleke in denar. Za zbrani denar so kupili hrano, ki jo vrstniki na Hrvaškem najbolj potrebujejo. V Bregani sta predstavnika delavcev in učencev izročila zbrano pomoč predstavnikom zagrebškega zavoda za osebe z motnjami vida. • J. Svoljšak
Blejski dnevi o predšolski vzgoji
Bled, 28. novembra - V Festivalni dvorani na Bledu so se končali Blejski dnevi, ki jih je Skupnost vzgojno-varstvenih zavodov Slovenije pripravila za vodstvene ljudi v vzgojno-varstvenih organizacijah, pedagoške vodje in svetovalne delavce.
V treh dneh se je na posvetovanju, ki naj bi postalo tradicionalno, zvrstilo več zanimivih tem s področja predšolske vzgoje, začenši z izhodišči novega zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in nacionalnim programom na tem področju. Razpravljali so tudi o pravicah otrok, razvojnih nalogah, predstavili vzgojno-izo-braževalni program diplomiranega vzgojitelja predšolskih otrok, tehtali novo vlogo vrtca in obravnavali še vrsto drugih tem. Pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom »Predšolska vzgoja - kam«, za katero so sodelovali ugledni strokovnjaki s tega področja, povabili pa so tudi ministra dr. Petra Venclja in dr. Katjo Boh ter dr. Srečka Zakrajška. • D. Ž.
(&mSW&WlGLA&  6. STRAN
AKTUALNO
Petek, 29. novembra 1991
TBtiCUJ
d.o.o.
Preddvor 62 tel. 064/45-052 fax. 064/45-645
MIKLAVŽEV SEP
od petka, 29. 11., do ponedeljka, 1. 12., od 11. do 19. ure
Vsako popoldne IGRICA in OBISK SV. MIKLAVŽA s spremstvom ter obdaritev otrok.
V soboto otroška modna revija PEDENJPED.
V nedeljo otroška plesna skupina iz Kranja.
);GLAS
TELEFONIJA
JE LAHKO
EN PROBLEM
MANJ
Na pisalni mizi imate telefon, morda računalnik z modemom, v bližini fax. VaSc podjetje ima 4 do 24 PTT linij in 4 do 220 internih telefonskih priključkov. Toda nič ne deluje tako, kot bi moralo.
Telefonskega omrežja ne morete zamenjati. Lahko pa si zagotovite novo telefonsko centralo. Tako, ki bo svoje delo zmogla z lahkoto, že jutri,
brez velikih priprav in montažnih posegov, za dostopno ceno.
Pokličite nas. Teling je podjetje iz grupacije Iskra Telekom, z več destletno tradicijo v
telekomunikacijah, z znanjem in izkušnjami, ki jih ni mogoče z ničemer nadomestiti. Naše prednosti so:
• popolnoma obvladamo izdelek • imamo stalno zalogo nadomestnih delov • v svetu in doma smo prodali že milijon telefonskih priključkov.
Za del kupnine vam ponujamo leasing.
Naš naslov je:
TELING, Prodaja Ljubljana, 61000 Ljubljana, Trg republike 3, Fax (061)219-634, Telefon (061)212-879.
TELING
Novo ime s tradicijo
*   u 4</W< ISKRATELEKOM
Podpredsednik slovenske vlade dr. ANDREJ OCVIRK
Pri ekonomskih odločitvah je preveč politike
Če bomo prihodnje leto živeli tako kot letos, bomo lahko zadovoljni.
Ljubljana, 25. novembra - Leto se izteka in sprašujemo se, kako bomo živeli prihodnje leto, v razprave te dni prihaja program gospodarske in socialne politike republike Slovenije v prihodnjem letu. S podpredsednikom slovenske vlade dr. Andrejem Ocvirkom smo se pogovarjali v odmoru med ponedeljkovo sejo vlade, ki je razpravljala tudi o tem dokumentu.
"Predsednik Kučan na obisku v Kranju dejal, da ste super direktor slovenskega gospodarstva, kako se počutite na tem položaju?"
"Zelo slabo. Če bi že bil direktor, bi moral imeti tudi določene pravice za ekonomsko vodenje, pri nas pa se jih veliko vključuje v ekonomsko politiko in zgodi se, da dobro zastavljena stvar postane popolnoma neekonomska in nekonsistentna, ko se razprede po vseh resorjih, po vseh političnih strukturah." "Slovenska vlada navzven ne deluje enotno, pri prejšnjih smo bili navajeni, da so vsi nastopali približno enako, za to vlado pa to ni značilno?"
"To je točno. Lahko tudi rečem, da je preveč političnega strukturiranja pri ekonomskih odločitvah. Ce vzamemo samo zakon o lastninjenju, veste, da sem se od njega precej distanciral prav zaradi tega."
"Koliko časa bomo po vaši oceni potrebovali za lastninsko reformo, če pustimo vsebino ob strani?"
"Še veliko, saj vemo, da ni še vse zajeto, izven je bančni sistem, zavarovalništvo, javni gospodarski sektor. Problem pa je v tem, da jo je težko izvajati v tako slabih gospodarskih časih, vprašanje je, ali v tem času lahko najdemo prave lastnike."
"Ključno vprašanje ekonomske in socialne politike v prihodnjem letu je sanacija bank, kaj pripravljate?"
"Zakon o sanaciji bank, pri Banki Slovenije smo oblikovali svet za sanacijo bank. Sicer pa moramo govoriti o sanaciji gospodarstva, saj je precejšen del njegovih problemov nakopičen v bančnem sistemu. Prva stvar, ki bo rešena, so devizne vloge varčevalcev, država Slovenija bo prevzela dolg Narodne banke Jugoslavije do bank, kar bo seveda tudi korak k povrnitvi zaupanja v naše banke.
Banke trdijo, da imajo 40 do 60 odstotkov aktive, ki jim ne prinaša obresti, pokrivati jih morajo drugi, to bo potrebno prenesti na institucijo, ki bo prevzela sanacijo bank, da bi postale čiste in poslo-valne normalno. Bistvena stvar so seveda sredstva, da bomo lahko servisirali dolg podjetij do bank." "Koliko časa bo čiščenje trajalo?"
"Ključno je vprašanje, kdo bo ta dolg pokril, moramo ga prevzeti v proračun republike Slovenije in če ga prevzamemo, so problematični izvori za pokrivanje teh dolgov. Brez intenzivnega vključevanja tujega kapitala ga bo težko pokriti."
"Stečaji so zaustavljeni, kaj se bo dogajalo na tem področju?"
"Niso zaustavljeni, v proceduri je nov zakon o stečajih, ki naj bi dal večjo besedo upnikom, za vzor je bil glede tega vzet ameriški zakon. Dogovoriti se bodo morali, kaj storiti, kako zagotoviti nadaljnjo delovanje firme, na
Zahodu imajo pri tem največ besede upniki, pri nas razne institucije in sodišča, če dajemo za stečajne upravitelje advokate, potem res le razprodajo, kar je še preostalo." "Kakšno bo sodelovanje z drugimi republikami?"
"Vemo, da se zdaj krha in obseg poslovanja se zmanjšuje, predvsem zaradi restriktivnih ukrepov tudi drugih republik. S Hrvaško smo sprejeli plačilni sporazum, ker pogojev za trgovinskega še ni, pripravljamo ga. V plačilnem sporazumu smo med pogoje za poslovanje podjetij vključili tudi možnost, da dosedanji pozitivni saldo menjave med Slovenijo in Hrvaško v višini 6 milijard dinarjev izkoristijo za formiranje firm za joint inventure. Vendar ugotavljamo, da Hrvaška to preprečuje in da zahteva devizno vlaganje naših firm. Razumemo, da veliko proizvodov, zlasti prehrambenih, ne morejo izvažati v Slovenijo, vendar hkrati ugotavljamo, da, kjer je možno, definirajo kontingente in jih nato ne odobravajo. Naša podjetja kljub temu izvažajo na Hrvaško in upajo, da bodo stvari pozitivno rešene, bojimo pa se, da se Hrvaška administrativno, se pravi politično zelo zapira in da bo to težko rešiti.
Z Bosno, posebej z nekaterimi predeli, stvari normalno funkcionirajo, dogovorili smo se s TAS-om in sodelo-venje teče. Plačilnega sporazuma pa nismo mogli sprejeti, vendar po konceptu hrvaškega podjetja lahko odpirajo račune, torej nimamo sporazuma de jure, imamo pa ga de facto.
Podobno je z Makedonijo, kjer so osnovni problem transportne poti. Zelo so zainteresirani za sodelovanje, tudi mi smo, ker se je popolnoma sesedlo tržišče prehrambenih artiklov, zato iščemo možnost morske povezave, čez Albanijo, vendar se tudi tu stvari nekako ustavljajo.
Za Srbijo pa vemo, daje za nekatero blago iz Slovenije in Hrvaške uvedla posebni prometni davek v višini 20 odstotkov."
"Dosti direktorjev mi pravi, da računajo še na živahno trgovanje s Srbijo, celo bolj kot s Hrvaško?"
"Prepričan sem, da bomo s Srbijo še sodelovali, že večkrat sem to rekel. Vendar zdaj išče osnovno politično platformo, na razgovoru z izvršnim svetom je bilo poudarjeno, da je brez usklajene politične platforme dogovarjanje na gospodarskem področju blokirano."
"Kaj se bo zgodilo z ukrepi EGS?"
"Veliko političnih osebnosti obljublja priznanje in kooperativne odnose s Slovenijo, vendar pri tem navadno ne slišimo še tistih nekaj če-jev, ki jih povedo poleg. Mislim, da je ključno delovanje na političnem področju, da se politika odloči in vzame Slovenijo kot kooperativno
republiko, kajti v nasprotnem primeru se bo zrušil edini večji trg, ki ga slovensko gospodarstvo še ima." "Trenutno manjka tolarjev, kako bo država vplivala na denarno politiko?"
"Država ima vpliv nanjo, saj se na koncu politike usklajujejo v parlamentu, monetarna in fiskalna politika sta ključni stvari države. Z zelo restriktivno monetarno politiko se v tej fazi popolnoma strinjamo, saj je nujna za zmanjšanje inflacije, usmeritev gospodarstva v izvoz, uravnoteženje povpraševanja, ko smo prišli iz faze presežkov kapitala v bančnem sistemu."
"So bili ti presežki namenski?"
"Bili so tudi namenski, vemo, da se je iz primarne emisije financiral izvoz, kmetijstvo in da po spremembi zakonodaje teh možnosti ni več, financirati jih je treba iz realnih virov, torej iz prihodkov države."
"Kakšni bodo davki, višji, enaki, manjši?"
"Prometni davki so v proceduri, nižji so za približno 5 odstotkov. S tem pa vsi niso zadovoljni, drugi pa spet iščejo, kako bi iz prihodkov financirali več. Davki se lahko znižujejo takrat, ko bruto družbeni proizvod raste, ko pada, težko, lahko se le na račun javne porabe in intervencij v gospodarstvo, ki se prav tako financirajo iz prihodkov države."
"Plače ste delno zamrznili, kaj pa cene?"
"Vemo, da je to ukrep, ki je bil v Jugoslaviji že mnogokrat preizkušen in ni dal pozitivnih rezultatov, vemo, da smo bili v Sloveniji vedno proti takšnim ukrepom, da smo jih vedno skušali odpraviti. Zato se za zamrznitev
težko odločamo, čeprav menimo, da je marsikatera podražitev ekonomsko neupravičena, da je rezultat monopolnega položaja in prenašanja stroškov na segmente, ki so tržno neelastični. Ukrepati bo možno na osnovi zakona o monopolih, pri prehrambenih izdelkih bomo postavili
razmerja med proizvodno in prodajno ceno, tako kot med pšenico in kruhom tudi za meso, vendar se trgovina ifl kmetijstvo še nista uskladila, kakšna naj bodo ta razmerja-"
"Kakšna so izhodišča za prorđ' čun?"
"Izhodišča so znana, sprejeli smo scenarije makroekonomskega razvoja, kot realnega smo vzeli tistega, ki računa na 6,5-odstotni padec družbenega proizvoda v naslednjem letu in ob tem pred; viden obseg javne porabe, k' je v tem kontekstu nominalno za 30 odstotkov višji, kot je bil renominiran proračun v letošnjem letu. To se pravi-da je ta proračun skrajno restriktiven, daleč od tega, da bi lahko zadovoljili vse p0' trebe po pokrivanju vseh družbenih sektorjev in intervencije v gospodarstvu, vendar moramo v skladu z ma; kroekonomsko politiko ostati v realnih okvirih."
"Ključnega pomena bo obseg brezposelnosti?"
"Vemo, da je tudi po izkušnjah drugih držav kritična meja 12 do 13- odstotna brezposelnost, v proračunu smp predvideli sredstva za pokrivanje tolikšnega obsega brezposelnosti, mislimo, da Čez ta odstotek ne bi šli. Tudi v dav-čnem sistemu bomo predvideli možnosti za spodbujanj^ zaposlovanja, ne pa za odpuščanje delavcev, prav tako za prvo zaposlitev, da ne t>° več tako kot zdaj, ko nihče ne skrbi za povečanje obsega zaposlovanja in proizvodnje, za povečanje števila proizvodnih programov." "Bomo prihodnje leto živeli bolje, slabše ali tako kot letos?
Zaenkrat po vseh podatkih, ki jih imamo, ne morern? trditi, da bi prihodnje leto žj; veli bolje, če bomo obdržal' bostoječo raven, bomo lahko zadovoljni. Ključna bo zaustavitev  padca industrijski proizvodnje in s tem tud' družbenega  proizvoda, ka pomeni odpiranje novih trgov. Zdaj je tega še malo, de' nimo, češki, madžarski trg, glavnem se srečujemo še blokadami." ® M. Volčjak
petek, 29. novembra 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN
GLAS
Vita Mavric, šansonjerka
PESEM JE - ŠANSON
Kranj - Dvorana Prešernovega gledališča je bila v sredo /večer obupno prazna, tako da bi /. odra zagotovo pregnala vsakega začetnika.
Ni pa tej praznini gledališča - kdo ne mara topline, ostrine, mehke žalosti šansona? - podlegla Vita Mavric - Ruic; odpela je svoj program, razmeram prilagojeno inačico tretjega samostojnega koncerta, pela je za vsakega od dvajsetih poslušalcev posebej in za vse skupaj. Prišla je na oder, kot bi stopila iz Colettinega romana, odložila pokrivalo in plašč, da bi pela o vojakovi ženi, v noč zaljubljenemu dnevu, o dekletu v dežju... /godi se, da uveljavljeni pevec poje prazni dvorani, toda svet se ne podre zaradi tega. Naslednji teden v rojstnem Celju, kjer redno poje na prireditvah, v gledališču in galerijah, se bo na koncertu v celjski Glasbeni šoli gotovo trlo zvestih poslušalcev. Verjamem, da bo tako tudi na njenem prihodnjem koncertu v Kranju, kadar že bo.
Na pogovor pred kranjskim koncertom je prihitela v nekakšni naglici, rdeči kodrasti lasje s° ji plapolali, sesedla se je na Pol, pa ni mogla obmirovati. skoraj me je zaskrbelo, ali bova načrtovani pogovor sploh lahko izpeljali. Do večernega koncerta je bilo le še nekaj ur, opravkov pa še cela vrsta, eden Pomembnejši od drugega. Vita Mavric je namreč vse v eni osebi, pevka šansonov, sama svoj menedžerka, organizatorica Prireditev, scenografka in kar je še potrebnih opravkov na odru in morda še kaj. Pravzaprav mi je bila takšna še bolj »8eČ - ob njej namreč človek Pomisli, da se umiri šele na odru, v temini prostora, medtem ko močna luč osvetljuje Pevkin obraz, ona pa s petjem Ponuja svoje srce občinstvu.
Kot pevka je začela v musi-calu v Mestnem gledališču ljubljanskem, marsikdo se bo sPomnil naslova U slovenač-kim gorama avtorja Urbana kodra. Tako je prišla v svet glasbe in petja - in ostala. Prvi solistični koncert je bil v Cankarjevem domu, sledila je kasneje televizijska oddaja Pesem Je ženska, pa izid kasete z enakim naslovom, potem pa nastopi in še nastopi in letos marca drugi samostojni koncert v ^ ankarjevem domu.
Ste vse v eni osebi, pevka in organizatorica koncertov. Kako to Zmorete?
"Ne gre lahko, tudi ne vedno povsem gladko, toda uporna
sem in ne dovolim, da me problemi podrejo. Se posebej zdaj ne. Živim v Zagrebu, mož je igralec, možnosti za nastopanje na hrvaških odrih pa skoraj nobenih. Najhuje je, če ni dela, že zaradi vojne so ljudje mračni, zaskrbljeni, strah razjeda vse, če pa še dela ni, potem so stvari še toliko slabše. Zato se trudim še toliko bolj, da nastopam na slovenski pevski sceni."
Vaš začetek je bil na gledališkem odru, resda v musicalu, je
DEVETNAJSTO PEVSKO SREČANJE
Konec minulega tedna, v soboto, je bilo v Prosek - Kontovelu pri Trstu spet srečanje štirih pevskih zborov: moškega zboia Vasilij Mirk iz Prošeka pod vodstvom Mirana Žitka, mešanega pevskega zbora Svoboda Stražišče pod vodstvom Brede Prašnikar, mešanega pevskega zbora Železna Kapla pod vodstvom Boža Hartmana in mešanega pevskega zbora Bratov Milavec i/. Brežic, ki ga vodita zakonca Križanič.
Na tem tradicionalnem pevskem srečanju, ki se je obdržalo dve desetletji, so zbori pokazali visoko raven pevske kulture. Vsak zbor je nastopil s tremi ali štirimi pesmimi, ob koncu pa so zapeli še združeni moški pevski zbori.
Te vrste pevska srečanja pa zdaj še pridobivajo na pomenu, saj je kranjska ZKO po dolgotrajnih poskusih uspela pri mednarodni komisiji Alpe Jadran prireditev uvrstiti pod okrilje te skupnosti. Pri celotnem projektu, v katerem sodeluje kar enajst zborov in trije pihalni orkestri (iz Kranja štirje zbori in pihalni orkester), naj bi letos pomagali s sofinanciranjem tudi Občina Kranj in republika Slovenija. Prav na tem zadnjem pevskem srečanju pa je bilo slišati tudi zamisel, naj bi na ta srečanja povabili tudi pevski zbor porabskih Slovencev na Madžarskem, da bi tako na kulturnem področju povezali sicer zgodovinsko razdeljeni slovenski narod.© Miha Plajbes
bilo to odločilno za vašo nadaljnjo pevsko pot?
"Najbrž. Hotela sem postati celo igralka. Toda, kot se reče -dovolj je en igralec v družini; moj brat je režiser, mož igralec, sama pa prav tako nastopam na gledaliških odrih. Toda vsak pevski nastop je tudi gledališki nastop, pri petju šansonov pa še posebej. Mojster takšnega nastopa je bil nedavno preminuli Yves Montand, njegova smrt me je presunila."
Glasbo za šansone, ki jih pojete, vam piše Urban Koder? Ali izbirate sami tudi verze?
"V mojem pevskem programu so res največkrat šansoni, ki jih je Urban Koder napisal na besedilo slovenskih pesnikov. To je zdaj že kar obsežen opus, res pa je, da izbiram besedila največkrat pri F;.rvinu Fritzu, Janezu Menartu in Milanu Jesihu. Njihove verze, uglasbene, pojejo tudi drugi slovenski šansonjerji - Jerca Mrzel na primer. Posegam pa
seveda tudi po drugih besedilih, pojem na primer Brechtove songe, pesmi na Heinejeva in VVedekindova besedila in podobno. Brecht mi je sploh zelo blizu in po novem letu pripravljam večer njegovih songov."
Francoski šanson je nekaj posebnega, toda tudi slovenske šansone se v primerjavi z njimi slišijo zanimivo, tudi kar nekaj dobrih pevcev te zvrsti imamo. Se strinjate s tem?
"Celo prireditev v Rogaški Slatini imamo o šansonu - enkrat na leto, žal. Letos je tudi ni bilo. Res pa je, da imamo kar nekaj zelo dobrih šanso-njerjev, všeč so mi Iztok Mlakar, tudi Zoran Predin in Vlado Kreslin sta zame šansonjer-ja, šansone poje tudi Svetlana Makarovič. Cela skupina pevcev,- menedžerja, ki bi znal utirati s takim pevskim materialom pot šansoni pri nas, pa od nikoder. Tako pa pevci sami odpiramo vrata, ki se za nami spet zapirajo, stvari pa ne gredo tako, kot bi radi. Se spominjate Ježka? Pel je šansone. V njegov spomin pripravljam januarja v mariborskem gledališču večer njegovih songov."
In tretji samostojni koncert? "Izvajam ga. Pa kaseto bo treba spet posneti, morda še ploščo. In vse to umestiti med nastope na vseh koncih Slovenije. Sredi decembra pojem v kafe galeriji Matjaž v okviru zimskih prireditev v stari Ljubljani, pripravljam nastop na odru novogoriškega gledališča. Nenehno je treba misliti na prihodnje nastope in ne žalovati za priložnostmi, kot je recimo koncert v zagrebški dvorani Li-sinski, kjer zdaj ni pogojev. Če človek nenehno dela, nastopa, lahko odrine ves strah in slabo počutje, ki pritiskajo na ljudi. Ko pojem, mislim, da delam nekaj dobrega, odvračam ljudi vsaj za kratek čas od televizijskih slik o vojni in mrtvih, dajem jim občutek, da so še drugačne stvari na svetu, lepše. In če to občutijo, sem dobro pela." # Lea Mencinger, foto: Jure Cigler
Razstava v Kosovi graščini
REVIJA MASKA
Končno seje izpolnila dolgoletna želja gledaliških privržencev po pravi, sodobni, kritiški reviji. V ponedeljek 25. novembra, Je bila na tiskovni konferenci predstavljena nova gledališka revi-m Maska. Ime revije ni podedovano, kot mnogi napačno razu-ifejtt, od Božičevih "Mask", temveč je nadaljevanje vsebinskega koncepta gledališke revije Maska, ki jo je leta 1921 izdal Ijubljan-ski pododbor /druženja gledaliških igralcev SHS v času Kongresa jfeLjubljani. V tistih časih je bil namen revije jasen, kajti svetu je SlfO nujno povedati, da Slovenci imamo svoje nacionalno gledaoče in umetnost. Po stopinjah svojih predhodnikov stopajo tudi njive "Maske"; vsebinsko lovijo kvaliteto evropskih gledaliških revij s kritikami gledaliških opernih, lutkovnih predstav doma in y ,uJini, problemskim sklopom gledališke teorije kot prevodi ali k°t nova razmišljanja o razvoju teatra.
Ministrstvo za kulturo in ZKO, glavna financerja projekta, sta nedvomno zadela v črno, saj je z. revijo bralcu ponujeno aktualno čtivo in omogočen vpogled v teatrski utrip Evrope.
Revija "Maska", sta povedali urednici Maja Breznik in Ire-n.a Staudohar, je dvomesečnik, ki bo zadnjo letno številko pripravila v angleščini in razposlala na osrednjeevropske kulturne in 8'edališke centre.
Rečemo lahko, da je čas zaveznik uredništva, zakaj izgled er vsebina revije, ki sta dobro zasnovana bosta po izdaji naslednjih številk nedvomno še pridobila na kvaliteti. Upajmo, da bo nViJa v trenutku kulturne suše obstala, kar je predvsem odvisno
Od
sprejema bralstva.
Tomaž Kukovica
JESENIŠKA LITERATURA
Jesenice - V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi, ki sta jo pripravila Tone Konobelj
in Zdenka Torkar • Tahir iz Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, predstavlja pa poskus pregleda tiskane besede avtorjev, ki so pisali o jeseniški občini oziroma so bili kot ustvarjalci rojeni na prostoru od Rateč do Vrbe in Rodin.
Razstava je nastajala skoraj celo leto, sega pa v čas od sedemnajstega stoletja pa do danes. Zaradi izredno velikega števila avtorjev, več kot stodvajset, vseh ni bilo mogoče enakovredno predstaviti. Iz sedemnajstega stoletja je treba omeniti na primer Ivana Petermana, kije kot škofovski fizik napisal Razpravo o kugi in Medicinske posvete. V osemnajstem stoletju je družina Janša iz Brez.nice zaslovela s tremi brati, ki so pisali, čebelarili, slikali in predavali na dunajski akademiji. Devetnajsto stoletje je dalo dr. Franceta Prešerna iz Vrbe in učenjaka Matijo Čopa iz Žirovnice. V istem stoletju je zlagal zborovske skladbe Anton Razinger iz Planice, Janez Matic je bil znan kot prvi slovenski esperantist, pesnik Jožef Zemlja pa je objavljal v Kranjski Čbelici...
V dvajsetem stoletju, v času hitrega razvoja šolstva, znanosti in tiska, je pisala in še piše vrsta znanih in manj znanih domačinov: zdravnik - stomatolog dr. France Čelesnik in biolog Janez Gregori iz Podkorena, triglavski župnik Jakob Aljaž, pisec planinskih vodnikov Stanko Klinar, književnik Mirko Kunčič in arheolog Drago Svoljšak z Mojstrane, pesnik Valentin Cundrič, planinski fotograf in pisec Jaka Čop, fotograf Slavko Smolej, pisatelji Ladislav Crnologar, Marko Hudnik, Miha Mazzini, Edo Torkar, Cvetko Zagorski in Pavle Zidar, zgodovinar dr. Marko Potočnik, zgodovinopisec dr. Aleksander Rjazancev, pa umetnostni zgodovinar Zoran Kržišnik iz Žirovnice, Fran S. Finžgar in Janez Jalen, pisec Jože Vidic iz Sela in še mnogi drugi.
Razstava je razdeljena na dva dela, v prvem so skozi članke in knjižna dela različnih avtorjev predstavljeni kraji jeseniške občine, v drugem delu pa so predstavljeni pisci in literarni ustvarjalci s svojimi objavljenimi deli. Razstava prav gotovo ni mogla zajeti vseh avtorjev, nekateri so predstavljeni tudi preskromno; celoviteje in obširneje pa bo tolikšno gradivo mogoče objaviti in predstaviti le v knjižni izdaji.• Zdenka Torkar - Tahir
KULTURNI KOMENTAR
LEA MENCINGER
IDENTIFIKACIJA
Potem ko je odločitev Prešernovega gledališča, da prekine zaradi pomanjkanja denarja priprave na četrto premiera v sezoni (krstno uprizoritev v okviru tedna slovenske drame), dosegla razmeroma glasen odmev nesamo v kranjski pač pa tudi slovenski javnosti, je problem majhnega gledališča dobil drugačne razsežnosti.
Gledališče, čeprav majhno poklicno gledališče, kot je kranjsko, je vendarle tako umeščeno v kulturni prostor, daje njegove težave oziroma posledice težav treba razumeti tudi kot preskus identitete mesta s svojim gledališčem. Ne nazadnje gre pri položaju, ko kranjsko gledališče deluje kol poklicno gledališče, ob tem pa edino med slovenskimi ni financirano tako kot druga, za občutek diskriminacije. Ustanovitelj gledališča, občina, pa je pri vsem omejevanju proračuna in s tem tudi denarja za gledališče, postavljena v neenak položaj z drugimi občinami. Po eni strani namreč Kranj preko republiškega proračuna pomaga živeti in ustvarjati drugim slovenskim gledališčem, svojega, kranjskega, pa zaradi republiško odmerjenih proračunskih meril "ne sme". Tudi tako bi lahko razumeli proračunsko logiko, ki sicer klesti proračune tudi vseh ostalih slovenskih občin, vendar zaradi tega le-te še niso prisiljene zapirati finančnih virov za svoja gledališča. Po tej logiki bi slovenska gledališča lahko delili na enakopravna in na druga, ki so malo manj enakopravna, čeprav so vsa naša. Vir financiranja je te čase očitno postal merilo za enakopravnost, za obstoj in za ustvarjalnost. To pa so vsekakor merila vzela iz ropotarnice razmišljanj, za katere bi verjeli, da ne obstaja več.
Zadnje, kar bi mesto in kulturna javnost pričakovalo od gledališča, je pač to, da bi se komaj ponovno oživljeni poklicni teater zaradi vseh teh razlogov spet pustil "umreti". O tem sicer nihče ne govori glasno, vendar pa bi bilo vsako pristajanje na položaj, ko bo možno postaviti na oder le tri, dve, eno in nazadnje nobeno predstavo, že tudi ponovno pisanje osmrtnice kranjskega teatra. Da pa vsi v Kranju ne mislijo tako o svojem gledališču, kažejo tudi koraki, kijih napoveduje kranjsko županstvo, pa tudi lista podpisov gledaliških ljubiteljev v avli gledališča v podporo odločitvam gledališče družine. Vse to verjetno še ni dovolj velika infuzija, da bi bolnik preživel. Sploh pa ne gre za bolezen, pač pa za bitko za dokončno in celovito priznanje gledališča z vsem, kar sodi zraven.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja Izidor Jalovec.
V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Zmagoslavje ljubezni Pierra de Marivauxa, v izvedbi PGD Nova Gorica za abonma petek I in izven. Jutri bodo primorski gledališčniki predstavo ponovili za abonma sobota I in izven.
V gradu Kieselstein, v modri dvoranici bo danes, v petek, ob 19.30 Boštjan Soklič predstavil svojo pesniško zbirko Otroški bog.
JESENICE - V Gledališču Tone Cufar bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo M. Držiča Tripče de utolče - za abonma in izven. Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v soboto, ob isti uri in v nedeljo, ob 19.30. Izkupiček nedeljske ponovitve je v celoti namenjen akciji zbiranja sredstev za Petro.
V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. RADOVLJICA - V galeriji Kamen je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo mladi gorenjski fotografi pod skupnim naslovom Pokrajina 91.
SKOPJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja danes, v petek, ob 18. uri odpirajo prodajno razstavo likovnih del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava keramik Keramoslike Jožeta Straška. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom bo možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. Prostor pedagoške delavnice v stolpu je ogrevan, za najavljene obiske predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah - ob istem času, kot so odprte stalne zbirke.
TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, akvarele in olja Iz sveta živali avtorja Jurija Mikuletiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o delu in življenju pesnika Franceta Balantiča.
MEDVODE - V atriju BC LOKA Medvode bo jutri, v soboto, 30. novembra, ob 19.30 koncert Slovenskega okteta.
FRANKFURT PO FRANKFURTU
Ljubljana - Kljub vsem težavam, ki so grozile zaustaviti že tradicionalno razstavo in prodajo knjig tujih založnikov s frank-furtskega knjižnega sejma, prireditev vendarle bo. Organizator knjigarna Mladinska knjiga pripravlja v Cankarjevem domu v dneh od 4. do II. decembra prodajno razstavo okoli 5000 knjig z različnih področij. Številka je sicer nekoliko nižja od pričakovane, saj si nekateri tuji založniki pomišljajo pošiljati svoje knjige v Slovenijo, ki jo imajo še vedno za rizično področje.
Na letošnji razstavi bodo v ospredju knjige s področja ekonomije, sicer pa bodo knjige še z osemnajstih drugih področij. Poseben poudarek bodo letos namenili knjigam o me-nedžmentu, saj bo ob tej priložnosti še posebna razstava, ki jo v sodelovanju z British Councilom iz Zagreba pripravlja Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju. Del razstavljenih knjig na razstavi Frankfurt po Frankfurtu bodo odkupile tudi knjižnice, za kar so knjižnicam že zagotovili potrebna sredstva.
STROJNO VEZENJE APLIKACIJ
OLGA BREZAR. Britof 1 12 A, tel.: Oo4/24l-o94
OTŠS§Sa£M'!GLAS 8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 29. novembra 1991
Prejeli smo
Nevarne igre
Slovensko državo smo lahko stvarno gradili samo na tem, da je bilo naše gospodarstvo ne gletje na balast družbene lastnine in iz nje izvirajočih institucij vendarle najbolj produktivno gospodarstvo v bivšem socialističnem svetu. Makedonija se lahko tisočkrat razglasi za suvereno republiko, pa ji njeno materialno stanje tega dejansko ne omogoča. Tudi Litva, Latvija in Estonija so tako in toliko odvisne ter vpete v sovjetsko gospodarstvo, da jim tudi mednarodno priznanje ne daje take teže, kot jo lahko danes s svojo ekonomijo in stvarno gospodarsko močjo pokaže suverena, a še nepriznana slovenska država. Ljubljanska banka, ne glede na številne pomanjkljivosti in težke terjatvene hipoteke, je edina banka na ozemlju bivše Jugoslavije, kije še do včeraj uživala veliko zaupanje mednarodnega poslovnega finančnega sveta. Toda zaradi neodgovornih in nedoraslih posameznikov, ki pa imajo žal visoke funkcije in močno podporo v vrhu slovenske oblasti, je ta pozicija morda za dalj časa izgubljena.
Mislim na izjave Peterletovega svetovalca dr. Borisa Pleskoviča in tudi viceguvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca, ki sta preko Reuterja tujim bankam in njihovim kreditno zavarovalnim družbam (Hermes v Nemčiji, S.A.C.E. v Italiji, Coface v Franciji itd.) prikazala črno sliko slovenskega bančništva. Če so Kranjčeve izjave Reuterju milo rečeno neprimerne, ker bi lahko vsaj poudaril velik ugled Ljubljanske banke v svetu in kot vicegu-verner centralne banke skušal bolj celovito osvetliti stanje slovenskih bank, pa bodo Pleskovičeva stališča povzročile milijonsko dolarsko škodo naši že tako ali tako hudo opešani ekonomiji. Pleskovičeva izjava o razbitju Ljubljanske banke je že povzročila pravi vihar v mednarodnem bančnem svetu, saj so Ljubljansko banko njeni partnerji in korespondenti že zasuli z vznemirljivimi vprašanji. V normalnem svetu se namreč izjave predsednikovih najožjih sodelavcev jemljejo smrtno resno.
Po agresiji jugo armade na Slovenijo smo z velikimi diplomatskimi napori ponovno uspeli pridobiti z vojno izgubljeno zaupanje najpomembnejših držav sveta za odpiranje kreditnih linij ter drugih bonitet, ki so življenjskega pomena za nemajhen slovenski konvertibilni izvoz. Toda samo z enim Reuterjevim sporočilom je to postavljeno na kocko. Vznemirljiva vprašanja slovenskim bančnikom iz Švice, Anglije, Nemčije, Francije in ZDA, ki so direktna posledica Pleskovičeve razbijaške grožnje in črne slike slovenskega bančništva, ki sta jo uspela skupaj z dr. Kranjcem pričarati svetovni javnosti, se ponovno odpira nevarnost zaprtja ali oteženja teh ugodnosti.
Morda se bo komu zdelo, da so taki postopki dr. Pleskoviča samo naključni in nezavedni ter posledica njegove nepoznavanja delovanja ter reagiranja finančnega sveta na take neodgovornosti. Toda, ker je očitno spodletela Pleskovič - Peterletova lastninska zakonodaja, bi z razbitjem in prevzetjem Ljubljanske banke sedanja politična elita preko ovinka vendarle dobila oblast nad gospodarstvom. In zopet smo v začaranem krogu trajnega pehanja za politično oblast in to ne glede na gospodarsko škodo, ki jo taka revolucionarna logika prinaša. Ker pa za Pleskovičem trdno stoji sam predsednik vlade in ker s pomočjo njegove avtoritete sam dr. Pleskovič predstavlja tako rekoč tiho in paralelno gospodarsko oblast v Sloveniji, postaja vse bolj jasno, da je vlada v gospodarskem oziru grobar naše materialne substance in se zato z njeno nezaupnico, ne glede na mednarodne posledice, ne bi smelo več čakati. Brez ekonomske suverenosti bo namreč politična samostojnost in mednarodno priznanje samo oblika brez vsebine.
Igor Omerza
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Cenena razprodaja družbenih podjetij
Ljubljana, 27. novembra - V primeru, da bo v Sloveniji sprejet vladni ali Ribnikarjev koncept privatizacije, se bo verjetno zgodilo, da bodo dobra družbena podjetja pokupili tujci, ostala pa bodo zapisana propadu, je med drugim dejal prof. Gojko Stanič na torkovi predstavitvi aktivnosti stranke Neodvisnih pri sprejemanju lastninske zakonodaje.
Sicer pa so na tiskovni konferenci predstavili projekt privatizacije v sevniški Jutranjki, kjer je pred kratkim 11 delavcev vložilo zahtevek za registracijo nove delniške družbe Jutro, v katero bodo vsi zaposleni v Jutranjki vlagali kapital, da bi tako obvarovali vsaj del podjetja, ki bi bil po predlogu vladnega zakona podržavljen. V zvezi z ustanovitvijo novega podjetja pa so se že pojavile obtožbe, ki jih je izrekel predsednik zakonodajno pravne skupščinske komisije Anton Tomažič, češ da gre v tem primeru za divjo privatizacijo in da si je 11 ustanoviteljev prisvojilo 20 odstotkov družbenega kapitala Jutranjke. Direktor Jutranjke Drago Milinovič (ki je tudi eden od ustanoviteljev podjetja Jutro) in prof. Gojko Stanič sta take trditve odločno zavrnila z argumentom, da takšna transakcija kapitala tudi v pravnem smislu ne bi bil možna. Po njunem mnenju gre izključno za zaščito zaposlenih, ki so v podjetje vlagali vse od ustanovitve leta 1962 ter nekdanjih delavcev in upokojencev, ki bodo po dokončni registraciji podjetja Jutro tudi postali delničarji. Za takšen korak se je večina zaposlenih odločila, ker po nobeni različici predlagane lastninske zakonodaje ne bodo mogli postati lastniki podjetja, saj vsako nadaljnje vlaganje pomeni samo še večjo vrednost podjetja, ki ga bo potrebno odkupiti. Obtožbe Antona Tomažiča so tako povsem neutemeljene, zato ga bodo ustanovitelji Jutra tožili.
Ali so ustanovitelji tega podjetja res povsem v skladu z obstoječo zakonodajo začeli s privatizacijo Jutranjke oziroma ali gre za divjo privatizacijo bo verjetno jasno ob začetku stalnega poslovanja novega podjetja, dejstvo pa je, da bodo s postopnim prevzemanjem Jutranjkinih poslov sedanje podjetje namenili počasnemu umiranju.
Privatizacijo pripravlja Staničeva skupina tudi v kranjskem Iko-su, čeprav gre v tem primeru za podjetje, ki je v velikih težavah, saj je izgubilo tri četrtine trga, saj je poslovalo pretežno z republikami nekdanje Jugoslavije. Sicer pa je 100 delavcev vložilo nezaupnico direktorju podjetja. Kako bo potekalo reševanje Iko-sa, Gojko Stanič zaradi "poslovnih interesov" podjetja, ni želel govoriti. • M. Gregorič
Gospodarska zbornica o blokadah in ekonomski politiki v prihodnjem letu
Neobhoden bo socialni dogovor
Gospodarske razmere se dramatično poslabšujejo, tudi kratkoročne napovedi so slabe.
Franc Grašič, direktor trži-škega Peka, je dejal, da se čevljarska industrija z dodatnimi carinami pri izvozu v EGS srečuje že od 24. aprila. Tržno ceno bi moralo imeti tudi 30 odstotkov deviz, ki jih izvoznikom pobere država, saj je z oktobrom razlika že tolikšna, da predstavlja znesek bruto plač.
Ljubljana, 27. novembra - Upravni odbor Gospodarske zbornice je kar v enem zamahu obravnaval vladni program gospodarske in socialne politike v prihodnjem letu, gospodarske odnose s tujino in z drugimi republikami ter gospodarske sankcije EGS, kar je nekoliko zastrlo pisano problematiko in privedla predvsem do poudarka, da za prihodnje leto nujno potrebujemo nacionalni socialni sporazum države, podjetij in delavcev, saj se bomo le tako osredotočili na vprašanje: kaj bomo delali.
Gospodarske razmere se dramatično poslabšujejo, tudi kratkoročne napovedi so slabe, kar lahko privede do močnih socialnih pritiskov, ki v končni posledici lahko načnejo graditev samostojne in neodvisne Slovenije, je uvodoma dejal predsednik zbornice Feri Horvat in predstavil stališča in predloge k vladnemu programu ekonomske in socialne politike v prihodnjem letu. V zbornici ocenjujejo, da prihodnje leto družbeni proizvod ne bi smel več pasti, kar seveda ni v soglasju z vladnim predlogom, ki računa na 6,5-odstotni padec. Seje se je udeležil tudi podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk, ki je dejal, da se kriza poglablja, zato se še vedno ubadamo z vprašanjem, kako preživeti. Ekonomsko politiko je pač potrebno graditi na realnih osnovah tudi zaradi načrtovanja javne porabe.
Družbeni proizvod je v zadnjih petih letih padel za skoraj četrtino, zato bi padec morali ustaviti in ga prihodnje leto zadržati na letošnji ravni, če bi nato rastel 3 odstotke letno, bi raven leta 1986 dosegli leta, 2000. K sreči v Evropi napovedujejo konjunkturo, zadnji govore o kar 5-odstotni rasti,
možnosti za naše gospodarstvo torej so. Odločilni pogoji za dosego tega cilja je radikalno povečanje izvoza, zadržanje čim večjega dela plačilno sposobnega trga v drugih republikah bivše Jugoslavije in spodbujanje domače, še posebej investicijske porabe.
Vzporedno bi morali graditi ekonomski sistem, kar pomeni, da bi morali izpeljati lastninsko preobrazbo, sprejeti zakone o kapitalskih družbah, o ekonomskih odnosih s tujino, antimonopolno zakonodajo, predpise za varstvo konkurence in zaščito potrošnikov, prilagoditi fiskalni sistem ter obračunski sistem in revizijo poslovanja. Čimprej bi morali oblikovati tudi razvojno usmeritev in strategijo, saj manjka samo
Andrej Aplenc, direktor Slovenskih železarn, je dejal, da iz svojih 25-letnih amriških izkušenj lahko trdi, da nobena tovarna in industrija nima prihodnosti, če ni soglasja med vodstvom in delavci. Sindikalistom na Jesenicah in na Ravnah je že povedal, da kolektivne pogodbe ne bodo izpolnjevali, ker je ne morejo, če tega ne bodo razumeli, bosta železarni bankrotirali. Zamrznil je tudi vse direktorske plače, zato so že nižje kot drugod. Opozoril je, da bi morali tudi pri nas prepovedati izvoz starega železa, takšno prepoved ima tudi EGS in Avstrija. Lani je bilo v Italijo izvoženih 73 tisoč ton starega železa, kar predstavlja 12 odstotkov vložka Slovenskih železarn.
še leto do "skupnega evropskega trga".
Izvoz je moč radikalno povečati s politiko ravnovesnega tečaja, z izvoznemu gospodarstvu naklonjeno kreditno politiko poslovnih bank, z morebitnim proračunskim regresiranjem obrestnih mer za izvozne kredite, z ustanovitvijo institucije za zavarovanje izvoznih poslov, s konstituiranjem dejanskih možnosti za vnovčenje izvoznih pogodb, s tržno ceno vseh deviznih prilovov, torej tudi za državo, in z uveljavitvijo obveznega izvoza kot pogoja za določen uvoz. Uvoz je moč umiriti s tečajno politiko in s politiko dajatev ter tako doseči presežek v blagovni menjavi s tujino.
Povrniti je potrebno devizno varčevanje in se zato najprej iskreno opravičiti vsem dosedanjem varčevalcem ter jim denar v celoti vrniti in to v konvertibilni valuti, najkasneje v petih letih, že zdaj pa omogočiti, da ga bodo lahko koristili za nujne tekoče stvari. Z izdajo vrednostih papirjev pa bi jim morali omogočiti, da že zdaj po tržnem tečaju kupijo stanovanja.
Zelo pomembna bo realna cena denarja, med stališči zbornice smo našli tudi možnost, da bi Banka Slovenije kredite v zdrava podjetja usmerjala tudi mimo poslovnih bank, seveda ob ustreznih kvalitetnih garancijah. Spodbujati bi morali nastajanje novih bank in začeti s sanacijo obstoječih, zlasti Ljubljanske banke.
Na področju davčne politike je potrebno dodatno zmanjšati prispevke gospodarstva, ob tem pa zagotoviti maksimalno učinkovitost davčnih služb. Poleg tega mi morali uveljaviti pavšalno obdavčitev obrtnikov in majhnih podjetij, obdavčiti neproduktivne nepremičnine, uveljaviti davčne olajšave za nova delovna mesta in povečati progresijo davka na celotni dohodek prebivalstva.
Direktor ljubljanskega Sa-turnusa je dejal, da razsaja razdiralni virus, ki bo doletel vse direktorje, saj je izbruhnil celo v njihovem podjetju, ki redno izplačuje nadpovprečne plače. Ko so zdaj zaradi pomanjkanja dela ustavili eno od tovarn in delavce poslali "na čakanje", je im dan izbruhnil štrajk, sindikat je zahteval preklic odločb, trinajsto plačo in eno za nazaj.
Uveljaviti je potrebno pred-stečajne postopke in podjetjem prehod z domačega na tuje trge omogočiti s sprejemanjem obveznic podjetij kot načinom odloženega plačila za poravna; vo davkov in prispevkov, ki 1" morale biti krite s hipoteko.
Hitimo, delamo čez vikende in popoldne, je dejal R. MaU' ri, ker imamo informacije, da se bo decembra, blokada še zaostrila. Za ponedeljek. 2. decembra pa zaprtje mejnih prehodov napovedujejo prevozniki, Markovič nam jih ni mogel zapreti, zdaj nam jih zapira sindikat.
Javna poraba bi morala ime-ti manjši delež v družbenem proizvodu, javni dolg pa bi morali poplačati prvenstveno 5 premoženjem države. Zanim1' vo je tudi stališče zbornice, da plače prihodnje leto ne bi sme-le več realno pasti, saj so oktobra in novembra v povprečji znašale le še 270 mark, pogoj pa je seveda ohranitev ravn| družbenega proizvoda. Ustavit' pa bi morali dramatičen padec zaposlenosti, saj je brezposd' nost že prešla 10 odstotkov-Zaposlenost je od rekordnu1 838 tisoč v letu 1987 letos pad' la na približno 700 tisoč zapO' slenih. • M. Volčjak
Gospodarstvu pohaja .sapa
Slovenija še vedno pobira zaščitno carino
Borut Perovšek, direktor Kompasa Kranjska Gora: »O položaju turizma prav vse pove podatek, da smo v zadnjih devetih mesecih ustvarili le 12 do 15 odstotkov lanske realizacije! Včasih smo imeli veliko gostov, pa nič snega, danes pa gostov sploh ni. Malo interesa zaradi poceni storitev kažejo le Italijani, prav nič pa Angleži, Nemci, Skandinavci. Če se politične razmere danes umirijo, tujcev ne bo, saj se pogodbe sklepajo za leto naprej. Tudi če bi bil mir, bi bil turizem prizadet še najmanj dve leti. Pripombe pa imamo zaradi zakona o igralnicah, saj ostajajo naprej monopolne in rezervirane za dva izvajalca v Sloveniji. Kakšna je struktura gostov v igralnicah pa je najbolje videti v ljubljanskem Casinu: to je čisto navadna tržnica! V igralnicah niso turisti...«
Jesenice, 28. novembra - Na posvetu direktorjev podjetij v jeseniški občini, ki ga je vodila predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinarjeva, so razpravljali o tistih predlogih ukrepov na področju gospodarstva, ki so v občinski pristojnosti ter o razvojnih načrtih podjetij za prihodnje leto. Nekatere firme v Železarni imajo razvojno prihodnost. Turizem je na tleh.
Med predloge ukrepov sodi predvsem izdelava razvojnega programa občine, sodelovanje s podjetji v občini in s tujino, spodbujanje podjetništva, zagotavljanje denarja za pospeševanje drobnega gospodarstva in podjetništva, prostorov za nove gradnje, proučitev možnosti za izdajo občinskih obveznic in racionalizacija ter smotrno gospodarjenje na področju javne porabe. V občini se torej pripravljajo tudi na izdajo obveznic, ki pa je precej
tvegan projekt, zato bodo prej opravili anketo za kandidiranje za sredstva obveznic.
Osnovni kazalci gospodarjenja in analize zaposlenosti ter brezposelnosti v občini kažejo na vedno slabše stanje v jeseniškem gospodarstvu. Občina bo na vse načine morala pomagati, tudi s krediti in garancijami, da bi omilili hude posledice, ki izhajajo predvsem iz neugodne strukture jeseniškega gospodarstva. Pet večjih podjetij, ki zaposluje 5.600 delavcev ali 73 odstotkov vseh zaposlenih, je v prvem polletju ustvarilo kar 99 odstotkov skupne izgube jeseniškega gospodarstva.
Direktor Železarne inž. Boris Bregant je med drugim dejal, da je Železarna marca postala državno podjetje in da se dolgo časa ni vedelo, kako bo s firmo. Zdaj pa se že kaže perspektiva za nekaj firm v Železarni, predvsem ploščatega in okroglega programa, financ in storitev. Če jim bo uspelo sodelova-
nje z Italijo, Avstrijo in Nemčijo, potem se obetajo še večje možnosti razvoja in posredno razvoja tudi jeseniškega drobnega gospodarstva. Občinsko pomoč pa pričakujejo predvsem pri iskanju možnosti za nove zaposlitve tistih delavcev, za katere v železarni ni več dela. V začetku leta bo ob delo okoli 100 železarjev. V Železarni imajo tudi zagotovilo, da bo Republika Slovenija plačala stroške, ki nastajajo z varovanjem odpadkov, ta denar pa naj bi namensko uporabili za odpiranje novih delovnih mest. Marko Bezjak iz IPI-ja Jesenice je omenil, da so se izdelovalcem plastike trgi povsem zaprli. Vse surovine pa morajo zdaj uvažati, saj iz republik bivše Jugoslavije ne dobijo ničesar več, Slovenija pa teh surovin nima. Pri uvozu še vedno plačujejo zaščitno carino v višini
28 odstotkov. To je carina.J'1 jo je prej uvedla Jugoslaviji da bi zaščitila domačo proiZ' vodnjo. Slovenijo pa prav t" carino še vedno veselo pobira-IPI bo moral tudi zapreti obrat Cokla na Blejski Dobravi in bo tako brez dela ostalo 12 zap0' slenih. Jože Zidar se je zavzel za to, da bi denar od prodaje občinskih stanovanj nameni" za nove poslovne prostore ,ri pozornost namenili finančno ' poslovnim storitvam. Srečk0 Mlinaric iz Karavanške poslO' vne skupnosti pa je poveda'-da se zaključuje gradnja cafin" sko - špedicijskega platoja, v naslednjem letu pa bodo ob ^ tocesti končali tudi počivali^ Jesenice. Zaradi dobre ureditve primarne infrastrukture boo° tako v prihodnjih letih lahk° nadaljevali z ostalimi gradnji' mi na Plavškem travniku. • Sedej
Trgovina
ODPRTO NON-STOP OD 8. DO 19. URE
Alenka Dvoršak
Likozarjeva 15, 64000 Kranj (Primskovo) tel. 216-764
MIKLAVŽEV POPUST ft) OZ
od 28.11. do 7.12. IW "
0
V dneh, ko bo vaše malčke obdaroval Miklavž, smo zanj pripravili bogato izbiro daril od oblek, bund, hlač, bombažnih trenirk, svilenih trenirk, polo majic, pajkic, od perila do čeveljčkov, copat in drugo po ugodnih cenah.
Nakup vam omogočimo v dveh obrokih.
Obiščite nas-
u
urednik priloge: tomaž kukovica design: igor pokorn in murfi m. einheit
VSEBINA:
IGOR BRLEK: ŠTUDENTSKE ZDRAHE
TOMAŽ KUKOVICA: O ETIKI ŽURNALIZMA
UROŠ GRILC: NOROST IN RESNICA TER VPRAŠANJE
RESNICE O NOROSTI
INTERVIEVV: CVETO SEVER
FELJTON: KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE JOŽE VOGRINC: IZKLJUČITI TV IRENA PLANINC: ČETRTI, PETI IN ŠESTI STIH AJA STE LAN: KADAR SE SPOMNIM NATE
UVOD
ŠTUDENTSKE
Začelo se je študijsko leto in izvedene so bile nove volitve v organe Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki se skriva pod kratico SOU. Ta organizacija je nastala kot naslednica Univerzitetne konference ZSMS in deluje na Parlamentarnem principu. Vsako leto se na vseh fakultetah volijo predstavniki študentov v tako imenovani študentski parlament (vrhovno telo študentske organizacije), ta pa izvoli študentsko vlado kot svoj izvršni organ, ki je parlamentu neposredno podrejen. Lani, ko so bile izvedene prve volitve, se je le-teh udeležilo približno trideset odstotkov vseh študentov na ljubljanski univerzi, kar je bila Pričakovana številka, saj so se priprave za volitve začele že maja istega leta. Čeprav brez vseh zapletov tudi ni šlo. Kakorkoli že, novi parlament in vlada sta bila vendarle izvoljena in začel se je njun enoletni mandat, katerega rezultati prav gotovo niso tisto, kar bi si njihova volilna baza - se pravi študentje - najbolj želela. V svojem mandatu je študentska vlada uspela predvsem veliko potovati po tujini in si deliti visoke funkcionarske plače. Njeni mini-stri so posedali po raznih sejah, njihovo delo Pa je bilo, razen redkih izjem, brez vsakega učinka. Vse njihovo početje bi se dalo na kratko označiti kot razmetavanje študentskega de-narja. Zadnja »afera« v zvezi s tem je bila razrešitev tehničnega direktorja vlade Toneta Bricmana, ki jo je parlament sprejel na zadnji Seji v stari sestavi. Vlada se je že pred glasovanjem v parlamentu dogovorila z direktorjem za razrešitev in seveda visoko odpravnino v višini '8-ih osebnih dohodkov, kar znaša okoli '5.000 nemških mark s tem, da direktor dobi tudi novo delovno mesto kot samostojni sveto-valec pri ŠOU. Vlada in direktor sta potem v Parlamentu dobesedno izsilila, da so poslanci 'Zglasovali njegovo razrešitev, pa še to se je zgodilo šele v drugem krogu glasovanja. Študentska vlada in parlament imata tudi prejšnjo zaslugo, da Univerza v Ljubljani Še Vedno nima novega rektorja. V tem primeru je za osebne interpretacije besed Veljka Ruska s strani nekaterih preveč zagretih članov študentskega parlamenta, ki so svoje mnenje Vsilili drugim, pri tem pa je treba poudariti, da So bili nekateri njihovi argumenti proti Rusu skrajno smešni. Rektorja se voli v Univerzitetom svetu in pri tem ŠOU neposredno ne sodeluje, izkazalo pa se je, da ima ŠOU vseeno dovolj vpliva na delegacijo študentov v Univerzitetnem svetu, da Rus ni dobil zadostnega števila glasov. Volitve rektorja so se ponovile dvakrat, kajti po prvi neizvolitvi so predstavni-študentske vlade, ker so se ustrašili šibkosti 'astnih argumentov in napadov z vseh strani, ~,eJali, da pravzaprav nimajo nič proti Rusu. 'oda, tudi na drugih volitvah Rus v delegaciji ^udentov ni dobil dovolj glasov. Temu bi na *ratko rekli vsaj neusklajenost v delovanju, če 2e ne kar neodgovornost. Mimogrede, v Delu Srr,o 7. novembra 1991 lahko prebrali izjavo
UVODNIK
O ETIKI ŽURNALIZMA
N     I K
ZDRAHE
predsedsednika študentske vlade Marka Ku-šarja, da se študenska vlada še vedno ne strinja v popolnosti z Veljkom Rusom, da pa ima Rus močno prorektorsko ekipo in ga bo vlada na naslednjem glasovanju v univerzitetnem svetu podprla. Ni treba posebej poudarjati, da je prorektorska ekipa enaka, kot je bila v prvih dveh krogih glasovanja, ko je Rus pogorel. Zgodba zase so letošnje volitve. Na nekaterih fakultetah sploh ni bilo prijavljenih kandidatov za poslanska mesta v študentskem parlamentu in tam volitve tudi niso bile izvedene, na drugih fakultetah, kjer so volitve bile, pa se je pokazalo, da so kot kandidati prijavljeni predvsem člani vlade in njihovi sorodniki ter prijatelji. ŠOU se ni preveč trudil, da bi bili študentje kaj bolje obveščeni o dogajanju okoli volitev ali o možnostih kandidiranja za poslanske sedeže v parlamentu. Tako so bili člani vlade s prijatelji skoraj na vseh fakultetah edini kandidati. Izjema sta bili Ekonomska in Filozofska fakulteta, kjer se je na volitve prijavilo tudi več drugih kandidatov. Tam je vlada poskrbela še za dodatne ukrepe, da ne bi prišlo na volitvah do njej neljubih izidov, tako da je kandidatske liste objavila šele dan pred volitvami in ne teden dni prej, kot je to storila na drugih fakultetah.
Posledica vsega tega je, da seje volitev udeležilo komaj sedemnajst odstotkov študentov, ali če povemo to v konkretnih številkah: od dvaj-settisoč študentov na Ljubljanski univerzi, se je volitev udeležilo borih tri tisoč petsto. Od štiriinpetdesetih poslanskih mest, jih je zasedenih samo dvainštirideset in če upoštevamo, da so v parlament izvoljeni tudi skoraj vsi člani stare vlade, ki bodo skoraj gotovo ponovno kandidirali za ministrske stolčke, lahko domnevamo, da bo poslancev v parlamentu še manj, ker sta po pravilniku funkcija v vladi in poslanski sedež nezdružljiva. Parlament bo tako v glavnem sestavljen iz ljudi, ki bodo tu zato, da bodo dvigovali roke in tako dajali študentski vladi kritje za njeno početje.
Življenjska raven v Sloveniji je vsak dan nižja in med najbolj prizadete populacije sodijo prav študentje. Bilanca stare vlade pa je prav na tem področju katastrofalna. Na nekaterih fakultetah so uvedene visoke vpisnine, tretji izpitni rok bo po novem tudi treba plačevati, subvencije stanarin v Študentskih naseljih padajo in še bi lahko naštevali. Zato bi danes bolj kot kdajkoli prej potrebovali sposobne in angažirane zastopnike svojih interesov. Namesto tega pa smo po vsej verjetnosti še za eno leto dobili v študentsko organizacijo ljudi, ki bodo znali predvsem uspešno zapravljati finančna sredstva namenjena študentski organizaciji. Prav študentske organizacije na drugačni osnovi, kot je sedanja, nerodno je le to, da o tem za enkrat odločajo prav tisti ljudje, zaradi katerih bi bila ta sprememba potrebna.
Igor Brlek
Današnjega sveta si ne moremo zamišljati brez informacij, ki jih konzumiramo preko TV ekranov in dnevnega časopisja. Poročila in časopisne kolumne pišejo novinarji, mar ne? Vsaka novička je podatek, iz katerega med pogovorom nastanejo trači. Časnikarstvo je poklic, ki je družbeno pomemben, saj nam posreduje osnovni material naših vsakdanjih debat. Za dobro delo pa novinarji potrebujejo svobodo. Bodisi ta svoboda pojmovana kot izbor teme ali kot veto do vmešavanja višjih sil v posel, je novinar vendarle zavezan etičnim principom. Novinarstvo kot svoboden poklic mora delovati po etičnih načelih, kar preprosto pove, da svobode poklica ne moremo jemati kot absolut. Nasprotno, če jo kot tako jemljemo, podremo civilizacijsko domeno o dialogu. In ko se pes odtrga z verige, je ogenj v strehi. Etika slovenskega žurnalizma mnogokrat izo-staja. Orientir te trditve so rubrike »pisma bralcev«, ki ne samo, da so natrpane, marveč največkrat pogrevajo točnost informacij, ki jih novinarji bralcem kot sveto resnico polagajo v verjetje. Bralci, ki reagirajo na prispevke, so osupli nad podatki, ker so lažni, saj izkrivljajo dogodek, ki so mu bili priča sami oziroma ker napadajo integriteto njihove osebnosti. Viharno besednikovanje, ki se razvije med užaljenim in žalilcem, nam implicira vrsto problemskih sklopov, ki bi jih morali poznati eni in drugi. Osnovno načelo vsakega žurnalističnega poročila je naslanjanje trditev na argumente. Sodba, ki je argumentirana, ima vzrok za svoj obstoj, čeprav ni nujno, da vzdrži protiargument. V tem kontekstu novinarjeva trditev, ki je šibko podprta z dejstvi, vsaj formalno stoji nad ravnjo brutalnih argumentov, se pravi, iz neba padlih obrekovanj, ki imajo učinek zaušnice brez razloga.
Od druge strani, bralca, je nato odvisno ali prebere argumente (lahko jih spregleda), ali jih (ne) sprejme. Strinjanje ali nestrinjanje bralca z novinarjevim poročilom odloča o sklepu: »Novinar je objektiven.« Zavrnimo to trditev apriorij kot posledico neizobraženosti bralstva. Taki nesmisli izhajajo iz podmene o simpatiji med časnikarjevo »hrano« in konzumentovim »želodcem«. Če simpatija obstaja, je novinar objektiven, drugače ne. Objektivnost žurnali-
stov je padla v vodo, saj je novinar človek, torej osebek, subjekt, ki gleda dogodek s svojimi očmi. Pogoj njegovega gledališča določajo; položaj, iz katerega gleda, ter osebno prepričanje ali politična orientiranost. Iz tega smo videli, da je osnovni zahtevek za časopisno komunikacijo, poznavanje dolžnosti; informacija naj bo naslonjena na argumente, subjektivnost zapisov naj bo bralcu predočena.
Do tu vse v redu. Obstajajo pa tudi vrzeli. Recimo, da novinar zapiše floskulo, laž, trač, ki žali in podobno, kar spada v register factum brutum. Užaljeni se pritoži v »pismih« in pismo je objavljeno. Estetski učinek je za užaljenega katastrofalen. Že samo s tem, ko je pismo objavljeno in ga ljudje berejo, pridobiva na ugledu žurnalist. Kot prvič se zdi, da je imel prav, ko je trač objavil, saj kjer je dim... to pomeni, da si je pridobil status. Zamislite, s statusom ga je ovenčal tisti, ki mu je to najmanj želel, a s tem, da je v odgovoru užaljeni časnikarja večkrat poimensko imenoval, si je javnost ime še bolj vtisnila v spomin. Bodimo pošteni in priznajmo, da je javnost pri prebiranju časopisov večinoma brez lastnega mnenja. Tisti, ki žali, postane zvezda, užaljeni ponovno osel. Pisma bralcev so led, poligon, kjer vadijo osli. Vzrok, da je rubrika »pisma bralcev« drsalni-ca, je pomanjkljiva zakonodaja. Če bi imeli zakon, ki bi vsako izdajateljsko hišo, ki ljudi javno blati, sodno prekleli z visoko globo (za osnovo vzemimo 100 000 DEM), bi se užaljeni prenehali drajsati po časopisnih drsališčih, marveč bi prehajali v ofenzivo na sodiščih. Novinarji ne bi imeli več svojih »propagandi-stov«, saj bi krepko premislili in se posvetovali z direktorjem, preden bi napravili »usodno« potezo. Vendar za izdajateljsko hišo zakonodaja ne pomeni imperativ, ki veleva: »Beži proč od tračev«, zakaj vsako obrekovanje pomeni senzacijo, ki poviša naklado in ki prinese več denarja.
Etična veriga, na žalost dokaj slabo kaljena, za žurnaliste obstaja, toda pri nas stekli psi še vedno uživajo svobodo.
UREDNIK
SSSJIS&S1 GLAS  10. STRAN
Mam'
Petek, 29. novembra 1991
NOROST IN RESNICA
Diskusija o mestu norosti v Descartesovih Meditacijah med Michelom Foucaultom in Jacquesom Derridajem s konca sedemdesetih, je imela presenetljiv nasledek za status norosti nasploh. Navidezna obskur-nost tega predmeta se je postopno transformirala v razkrivanje njegove notranje koherentnosti s temeljnimi koncepti obeh teorij, sledjo Derridaja ter izjavo in dogodkom Fouca-ulta, skratka v povsem ontološko vprašanje, pri čemer imajo razlike obeh interpretacij vir že v samem ars legendi izvirnega teksta. Norost, kakor jo vidita Derrida in Foucault, enkrat kot hiperbolična zaostritev primera varanja čutov ob Descarteso-vem vzpostavljanju dvoma, drugič pa kot mračno drugo cogita, pogoj nezmožnosti misli, v svoji marginalnosti, izključenosti, družbeni potlačenosti vse bolj dobiva značaj se-čišča številnih refleksij. Za Foucaulta gre pri tem zlasti za komponento institucionalizacije ter znanstvenega diskur-za, pri Čemer je norost prav tisto, kar mora biti potlačeno, neki negativni temelj, da bi stvar lahko stekla. Nasproti temu Derrida skoznjo ogleduje koncept pred - originarnega, išče skupni vir uma in norosti, razkriva kritiko logocentrizma kot fonocentrtzma, poskuša z možnostjo subverzije znotraj uma samega, kar ima za konse-kvenco postavitev grafema, pisave za prvotno simbolno formo, za edino, ki se izmuzne redu logosa. V tem je Derrida dedič filozofije Emmanuela Levi-nasa. V nadaljevanju bomo poskušali osvetliti, zlasti skozi foucaultovsko optiko, le nekatere izmed aspektov fundamen-talnosti norosti.
Foucaultovo izhodišče je radikalna izključujočnost, iredukti-bilnost misli in norosti: subjekt, ki misli, ni nor, dejstvo mišljenja implicira nezmožnost norosti in obratno, norost implicira nezmožnost misli, eno je le skozi izključitev drugega. Vprašanje posnemanja norosti, predpostavke nas kot norih, Foucault označi takole: »Posnemanje norcev me ne bo prepričalo, da sem nor (kot me je misel na sanje pravkar prepričala, da nemara spim), sam projekt posnemanja norcev je nor« (Foucault, v Dvom in norost, 57). Gre preprosto za to, da se v norost ne da bezati, jo spoznavati in okušati po koščkih, le napol stopiti vanjo. Norost je pri Foucaultu razumljena kot brezno, ki ga spregledamo šele, ko se že pogrezamo v njegovo globino, šele za nazaj ugotovimo, da smo v njej, je totalna, neizprosna in nepredvidljiva. Togost te izhodiščne delitve je vzrok spodletelosti temeljne Foucaultove namere o norosti kot subjektu, o tistem, ki govori in ki govori o sebi. Norost tu žrtvuje samo sebe prav ob poskusu, da bi prekinila z lastnim samožrtvovanjem kot pogojem nastopa razuma. Foucault priznava, da se že s prvo izrečeno besedo znajdemo znotraj horizonta govorice logosa, ali kakor to označi Derrida: »Foucault je moral izkusiti, da je vsa zgodovina v zadnji instanci lahko le zgodovina smisla, se pravi uma nasploh« (Derrida, ibidem, 15). Nadaljnji paradoks, ki bi sledil iz Foucaultove zastavitve in na katerega opozori Derrida, bi
bil v tem, da bi norec, ki bi spregovoril, takoj že poneveril norost, govoril bi o sebi, a to bi ne bil več on sam... Temu bomo rekli »neskončna nesreča norcev«, saj na tak način nikoli ne pridejo do resnice o sebi. Z izključitvijo norosti je norec izgubil svojo lastno besedo, oz. beseda, ki jo je posredoval, ni bila več kot le nekakšna simbolična, navidezna beseda, z edinim še relativnim mestom svoje manifestacije - gledališčem. Norčeva beseda kot takšna je bila ali preslišana ali pa poslušana kot beseda resnice uma, »izključena ali skrivnostno napolnjena z razumom, v strogem smislu ni obstajala«, tako da je le gledališče dalo norcu mož-
ključitve, omejitve. Le na kratko bomo označili razmerje med oblastjo in vednostjo, kakor ga razume Foucault. Oblast tu ni dojeta v zvezi z re-presivnostjo, ideologijo, niti ni izenačena z institucionalizacijo, kjer se vse osredotoči na opazovanje, nadzorovanje, ampak je nekakšna mreža razmerij, ki prepreda celotno telo družbe in ima zato tudi izrazito pozitivne učinke. Oblast proizvaja diskurz, izoblikuje vednost, zato resnice od nje ni moč emancipirati. Foucault govori tu o moči ali oblasti resnica znotraj oblasti, kar je povsem nietzschejansko. Na eni strani volja do resnice, ki naj bi pokazala na način delovanja vedno-
silja, ki ga zagrešimo nad stvarmi. Grki so v času od Hesioda do Platona gojili diskurz, ki ni nastopal kot volja do resnice, torej ne v službi oblasti in Ni-etzscheja navede Foucault kot zgled, kako se tej volji ogniti po drugi poti. Takšen diskurz je lahko bil le tisti, v katerem »najvišja resnica ni več delovala v tem, kar je diskurz bil in delal, domovala je v tem, kar je rekel« (ibidem, 6). Na prvem mestu ni več ritual, nekakšna predpisana pravila za produkcijo resnice, temveč je težišče resnice preneseno na samo izjavo.
Izjava zaznamuje tisto neposredno rečeno, le dejansko izja-
nost »pod masko igrati vlogo resnice« (Foucault, Vednosti, oblast, subjekt, 5). Na to se navezuje kopica vprašanj: ali obstaja jezik norosti, kdaj um v resnici zagreši izključitev norosti, kakšen status ima norost pred izključitvijo, kakšen je njen vpliv tudi po izključitvi etc.
Foucault v intervjuju, naslovljenem z Resnica in oblast, pove, da je Zgodovino norosti pisal do neke mere znotraj vprašanj oblasti in vednosti, kar ima nadaljevanje v tretjem, vprašanju subjekta. Način razlage konstitucije subjekta izpelje skozi skozi zanimiv preobrat: da bi prišli do analize vednosti in različnih diskurzov, se ne smemo opirati na subjekt (le-ta vztraja v svoji prazni isto-sti), temveč se je potrebno subjekta znebiti. Temu pravimo genealoški sklop analiz, nasproti njemu pa je kritični sklop, ki zadeva prepovedi, iz-
sti znotraj družbe, njenega vrednotenja v okviru institucij etc, na drugi pa voljo do vednosti, ki nalaga klasifikacijo, preverjanje, opazovanje z namenom vzpostavitve nekakšne tehnične ravni za produciranje obvezujočih resnic. Resnica je proizvedena in ohranjevana s strani oblasti, problem pa nastopi s spreminjanjem »političnega, ekonomskega in institucionalnega režima produkcije resnice« (ibidem, 74). Ključno za našo temo norosti je Foucaultovo razlikovanje med izjavo in diskurzom, dogodkom in strukturo. Diskurz je v tesni zvezi z željo in oblastjo, saj nosi v sebi tri vrste izključitev: prepoved, izvrženje in prisilo resnice, oz. uvedeno opozicijo med resničnim in napačnim. Diskurz vedno nastopa kot nekakšen ritual, zahteva potrebno klasifikacijo za udeležbo v dialogu. Diskurz ima na sebi značaj nekakšnega na-
dek, naključje, diskontinuira-nost in materialnost. Izpelje nekakšno »filozofijo dogodka«, teorijo diskontinuiranih sistematičnosti, ki je zunaj polja časa in subjekta. Dogodek ni substanca, ni akcidenca, kvaliteta ali proces, ni iz reda stvari, a je nekakšna netelesna materialnost, saj učinkuje celo tudi na materialni ravni. S tem Foucault zagovarja obstoj različnih ravni dogodkov, zavrača pa primarnost strukture.
Norost, o kateri je govora, se konstituira kot nosilna sfera etičnega in estetičnega, rečeno kantovsko, je fundament vsega najsublimnejšega v človeku. Da umetnost, kakršnokoli vlogo skozi etape tradicije že zav-
vljeno, to pa nam ni neposredno dano, ampak se je do slednjega treba šele prebiti. Izjava je onstran klasificiranja, hierar-hiziranja, je izraziti singularna tvorba. S tem se Foucault distancira do tradicionalnega obravnavanja izjav kot formalizacije ali interpretacije, a tudi od strukturalizma. Zanima ga le prvotno rečeno, izjava sama pa je tisto prvo in neizvedljivo, Česar ni mogoče naprej reducirati. Poleg tega izjave niso odvisne od nobenega subjekta in ne od objekta, ampak »same določajo subjekte in objekte, () subjekt je izpeljanka iz izjave, ne pa njen vir ali tvorec, () tudi objekt je zgolj diskurzivni objekt, derivat izjave« (Dolar, ibidem, XII).
Kot se težišče obravnave z logike in gramatike prenese na izjavo kot enkraten in neizvedljiv element, bo Foucault nasproti sistematičnosti, strukturirano-sti, enotnosti, reafirmiral dogo-
zema, nedvomno seva neko norost ali pa je celo dojeta kot njen neposredni elaborat, daje torej estetična bit v vsej svoji zgodovini neizbežno razumljena le skozi prizmo takšne ali drugačne norosti, jemljemo kot evidentno. Tudi ni neproblematična diskvalifikacija vprašanja o vzniku dimenzije etičnega ob poskusu (ne)koncep-tualiziranja norosti, ki sojo neposredno navezuje na široko problematiko kategorije drugega v sodobnih teorijah: kako skozi diskurz ne spregledati tistega, kar se že po naravi izmika pojmu, v katerega notranjost strukture, je vpisan moment neizvedljivosti, nereflek-sivnosti, neki ne-videti. Hkrati nastopa navidez temu protislovno vprašanje: kako spregledati neko radikalno drugost, ne da bi ob tem zagrešili redukcijo same te radikalnosti, kajti bistvo drugosti je natanko v tem slednjem. Krajše rečeno, gre za
problem uvida v samo stvar, tistega videti. S tem postavljamo norost za reprezentanta problema spregleda, v obeh omenjenih nasprotujočih si pomenih besede. To najkonsekventneje povzema psihoanaliza, mislimo seveda lacanovsko psihoanalizo, katere napor bo vložen natanko v ohranitev obeh dimenzij, na njuno dojetje v medsebojni vzajemnosti. Da igra tu ključno vlogo neki »pogled«, poudari že Foucault, ko ga postavi za objektivirajočo instanco, funkcijo nadzora. Subtil-nost norosti s tem postane par excellance problem pogleda. Omenili smo gledališče, ki da edino ni zagrešilo totalne izključitve norca. Vzrok temu bi lahko iskali v dvoumnem statusu igralčeve besede, ki ni ne v nekem smislu njegova (s tem ne mislimo na paradoks Pri-vatsprache), niti ne povsem beseda igrane osebe. Ta dihoto-mija ni aporija, temveč se šele skoznjo gradi smisel in moč zaigrane besede. S tem podoba norca na odru v nekem smislu mora ustrezati »pravemu norcu«, še bolje, norec na odru je presežen falsifikat norca, pa čeprav smo pri Foucaultu bili seznanjeni z nezmožnostjo tega.
Perspektiva gledališke norosti napotuje na vprašanje neke druge ponaredbe norosti, na problem ustvarjanja gole maske norosti, kjer ne gre več za samo norost, temveč le za njen videz. Norost sama znotraj reda uma nima mesta, toda sam videz norosti najde v tej strukturi svojo zelo jasno vlogo. Kolikor sam ta red producira in mora producirati svoje lastno obličje, ki mu pripiše atribut norosti, kaosa, postane slednja izključno objekt manipulacije, sredstvo, le nujnost ekonomije nekega reda, čeprav jo sam ta red deklarira kot svoj tujek ali celo redu destruktiven moment, bo na drugi strani red sam proizvajal takšen videz, da bi s tem ohranjal samega sebe. Tu ne moremo govoriti o protislovju, temveč o vzniku neke točke, kjer norost zgubi svojo vlogo fundamenta estetičnega in etičnega, preneha biti norost in postane odsev neke ideologije.
Nasproti temu obstaja neki red norosti le skozi njeno averzijo do vsakršne integrativne intervencije neke strukture, skozi zanikanje univerzalnih modelov resnice. Ob tem teža ne gre toliko v smer pojmovnega za-popadenja, definiranja norosti, ki mora zaradi krčenja legitimnosti polja slednje, ostati le aproksimativne narave, temveč bi moral biti interes prej v smeri projekta, ki razkrije razumu, redu, ob njegovem konfrontira-nju z norostjo, njegovo lastno notranjo mejo, pri čemer zveza arbitrarnosti smisla in ne-smi-sla meri na konstitutivnost te meje za sam razum, red, smisel-Tudi to je možno nadaljevanje Foucaultovega projekta.
UROS GRILC
Reference:
Michel Foucault/Jacques Derrida; v Dvom in norost, Analecta, Ljubljen3 1990. Michael Foucault/Mladen Dolar; v Vednost, oblast, subjekt. Krt Ljubljana 1991.
o o
SO m Z
•—
C/3
r >
M H PJ M
O
<
69
>
H DO > Z
Moda in
kvaliteta
GORENJSKI GLAS, PETEK, 29. NOVEMBRA 1991
Bojan Križaj, ki je prvi pomagal Petri, bo v začetku decembra spet odpotoval na Japonsko. Po vrnitvi bo prinesel seznam vseh stroškov za Petrino zdravljenje, ki verjetno ne bodo manjši od 50.000 nemških mark. Če bi Petri Divjak, ki jo mama Zvonka sama preživlja, tudi vi radi pomagali, lahko svoj prispevek nakažete na žiro račun: Rdeči križ Jesenice 51530 -678 - 81482 s pripisom za Petro Divjak. Petrina mama vas obenem tudi prosi, da ji izvod virmana pošljete na telefax 064-83-398 ali na naslov Zvonka Divjak , C. 1. maja 40, 64270 Jesenice. Zato, ker bi se vam kasneje rada javno zahvalila.
Mama Petre Divjak je od sreče ves dan jokala
Bojan Križaj je prvi pomagal bolni Petri
Zvonka Divjak iz Podmeža-kle, telefonistka v jeseniški Železarni, ima 16-letno hčerko Petro, ki obiskuje jeseniško gimnazijo. Po rojstvu se je Petra normalno razvijala do tretjega leta starosti, nato pa so nenadoma nastopili bolezenski znaki: nezanesljivost, opoteka-nje pri hoji, pešanje moči in slaba koordinacija gibov desnih okončin, povešen ustni kot. Zdravili so jo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, pregledali so jo številni specialisti, opravila je vrsto zahtevnih diagnostičnih preiskav. Ugotovili so, da ima Petra motnje v pretoku krvi v možganskih arterijah, bolezen pa so odkrili na Japonskem. Svet jo pozna pod imenom Sy. Moya Moya, značilno zanjo pa je počasno stalno slabšanje. Evropa ima bolezen za neozdravljivo, na Japonskem pa jo zdravijo.
Mama Zvonka pravi: »Petra se je kljub bolezni, ki je zahtevala pogosto zdravljenje, dobro razvijala. Končala je osnovno šolo in se vpisala na gimnazijo. Vendar se ji je zdravstveno stanje slabšalo in jo v življenju za marsikaj prikrajšalo. Petra trpi zaradi vrtoglavic, glavobolov, težav s srcem in se tako ne more normalno vključiti med svoje vrstnike. Ves ta čas sem upala, da diagnoza le ni prava. In povsem po naključju sem se udeležila zabavne prireditve na Pristavi v Javorniških Rovtih, kjer so v okviru Moped šoua predstavili tudi Bojana Križaja in rekli, da Bojan odpotuje na Japonsko. Zbrala sem vso korajžo in Bojana zaprosila, ali lahko odnese izvide na japonsko kliniko. Bojan Križaj in Boštjan Gaser sta bila nadvse ljubezniva in sta res poiskala zdravnika in kliniko v Tokiu, kjer so ugotovili, da je diagnoza pravilna in da so Petro ob koncu januarja pripravljeni sprejeti na zdravljenje. Povedali so tudi, da je Petra v tistih letih, ko je največ možnosti za uspešno operacijo...«
Radio Triglav Jesenice je minulo sredo ves dan vodil akcijo zbiranja pomoči za obolelo Petro. Bilo je toliko telefonskih
Kranjski župan Vitomir Gros in predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan sta si ob nedavnem obisku v kranjski Savi ne le prvič segla v roke, skupaj sta sedla tudi k skromnemu prigrizku. Kaj hočeš - njun politični položaj je že tak, da je prej ali slej treba sesti skupaj... • D. S.
V R
M
Mrzlo
Pratika nam za prve dni decembra takole napoveduje vreme: v soboto. 30. novembra, nestanovitno, v nedeljo, 1. decembra, in v ponedeljek. 2. decembra, tudi nestanovitno, v torek. 3. decembra, oblačno, v sredo, 4. decembra, nestanovitno, v četrtek, 5. decembra, dež, v petek, 6. decembra, mlaj in v soboto. 6. decembra, mrzlo.
Lunine spremembe
Ker se Luna spremeni v petek. 6. decembra, ko bo ob 4. uri in 56 minut mlaj. se nam po Herschlovem vremenskem ključu obeta sneg in vihar.
Koledar imen:
Sobota. 30. novembra: Andraž, Justa. Mariša, Marisa Nedelja, 1. decembra: Nataša. Boža, Aljaž, Marijan Ponedeljek. 2. decembra: Biba, Herta, Belica, Blanka Torek, 3. decembra: France, Tjaša, Matjaža. Petra Sreda, 4. decembra: Barbara. Banca, Janez. Darinka Četrtek. 5. decembra: Stojan, Savin, Pina, Krispina Petek, 6. decembra: Miklavž, Miki, Polon, Polonca Sobota, 7. decembra: Ambrož, Maruša, Maša, Agata
Petra Divjak
klicev in toliko pomoči, da nekateri sploh niso mogli dobiti zveze in so denarne prispevke prinesli kar v uredništvo. Tudi po trgovinah in gostilnah so na pulte položili škatle za dobrodelne prispevke za Petro.
V tem času smo obiskali Petro, ki je ves dan vsa iz sebe sedela pri radijskem sprejemniku, njeni stari mami pa so se ob takem odzivu dobrih ljudi nenehno solzile oči - od sreče in od upanja, da bo morda Petra le lahko odpotovala na Japonsko... • D. Sedej
jJIPROM
#Hkd.o.oMTRŽIĆ
trgovina vse za vaš dom
KJE?
v avli Gorenjskega sejma v Kranju
s pohištvom        ^Mct ^a najbolj znanih sv^po^ proizvajalcev ^
Ugodnosti: 15 - 40 % GOTOVINSKI POPUST, plačilo na 3 ČEKE brez obresti, brezplačni nasveti na domu. Odprto: od 9. -11.30 ure in od 14. - 18. ure, sobota od 9. - 12. ure, tel. 222-268
PETEK
SPOREDI
29. novembra 1991
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila
TV AVSTRIJA 2
8.50 9.00 9.00 10.10
11.10 11.25 13.30 15.10 15.20 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 18.05 18.10
19.00 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20
21.10 21.15
22.15 22.20 22.40 22.45
1.40
Video strani Mozaik, ponovitev Klub klobuk
Evita Peron, ameriška nadaljevanka
Euroritem, 14. oddaja
Video strani
TV dnevnik
Video strani
Sova
EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika
Mozaik, ponovitev: Tednik
EP, Video strani
Tok tok, kontaktna oddaja za
mladostnike
Risanka
EPP
TV okno EPP
TV dnevnik Vreme Forum EPP
Najdaljše sovraštvo, angleška
dokumentarna serija
EPP
Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka EPP
TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Noč, italijansko francoski film Dražljivo,   francoski erotični program Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M
19.00 40 veselih Koširjevih let. ponovitev
19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče
20.30 Maribor: Mednarodni gala operni koncert za mir, prenos
23.30 Program HTV 1 0.40 Vutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem
7.25 Dobro jutro. Hrvaška
8.00 Poročila
8.05 TV nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 TV nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila
15.05 Ambasadorkin mož, francosko
kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba 16.30 Kultura 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila 18.10 Resnice in laži 18.30 Airline, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 17.00
19.30 20.15
21.15 21.50 22.15
0.00 4.00
Video strani
Malavazija, dokumentarna serija
TV dnevnik
Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka Marlboro music show Nenadni uspehi
Ciklus filmov Alfreda Hitchco-cka: Tujca na valku, ameriški barvni film Gardijada Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni
program 20.30 Borzni teden 20.15 Informativno dokumentarni
program
20.45 Zanesljiva smrt, 3/4 del japonske nadaljevanke
21.30 Deseta žrtev, italijanski barvni film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Agent Pepper 16.30 Juke boks 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Biblijska ozemlja 21.00 Globus
21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik
22.30 Ravanovi. ameriška nanizanka 23.10 Agent Pepper
TV AVSTRIJA 1
9.00 9.30 10.00 10.30
12.05 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.05 16.30 17.10 18.00 18.05 18.30 19.21 19.30 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35
22.55 23.25
1.20
Jutranji program: Čas v sliki
Ruščina
Šolska TV
Ljubim te, Alice B. Toklas, ponovitev ameriškega filma Kraljestvo narave Domače reportaže, ponovitev Čas v sliki Mi
Speedy Gonzales, risanka Dediščina Guldenburgovih Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti Risana serija Am, dam, des
Nonni in Manni, nadaljevaka
Mini čas v sliki
VVurlitzer
Čas v sliki
Mi
Trapper John Znanost danes Čas v sliki Šport Derrick
Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani
Snubljenje velikega plavolas-ca, francoski film; Pierre Ric-hard, Richard Bohringer, Em-manuelle Beart Šport
Hočem živeti, ameriški film; Susan  Hayward,  Simon Oa-kland, Virginia Vincent Čas v sliki
15.10 Leksikon umetnikov
15.20 Ozn se v gnevu, britanski film;
Richard Burton. Claire Bloom 16.55 Šport
17.30 Srečanje z naravo 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Knoff-Hoff-Shovv 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 Tudi žicvali so ljudje, risani film 23.35 Pet minut do večnosti, monodrama 23.30 TV Dante 0.40 Monty Mython's Flving Circus,
humoristična serija 1.10 Poročila
RTV SERVIS
Obveščamo stranke, da se za TV in VIDEO tehniko znamk S0NY, SHARP in PHILIPS
nahaja pooblaščeni servis na Briljevi 12, Ljubljana, tel. 061/577-288
SLOVENIJA 1 SOVA NOČ
italijansko-francoski črno bel film; igrajo: Jaeanne Moreau, Marcello Mastroinani, Monica Vitti.
Film se pričenja v bolnišnici, kjer Lidija in Giovanni obiščeta družinskega prijatelja Tomassa, ki se je v borbi za življenje že predal. Obisk je depresiven, brez vzpodbudnih besed, kjer je igra laži že končana Dogodek spremlja premožno Lidijo in njenega moža, dokaj uspešnega pisatelja, Giovannija skozi ves dan, dan, ko iščeta možnosti medsebojne komunikacije, a v bistvu drug od drugega bežita. Na večerni zabavi pri industrialcu Giovanni sreča njegovo hčerko Valentino, ki izstopa iz nezanimive, neobvezne druščine. Toda možnost, da bi svojo izpraznjenost zapolnil z novimi čustvi, se izjalovi. Ob novici o Tomassovi smrti poskusita Lidija in Giovanni v obupani ljubezenski igri izpolniti praznino in bolečino.
II, aktualno, čestitke, BBC London večerna inforamtivna oddaja, 19.00 Zaključek
RADIO TRIGLAV JESENICE
1, RADIO ŽIRI
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SLo-venija. Domače novice I, Kulturna dediščina. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice
16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Naše gore list - Pavle Čelik - 19.00 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45
Oddaje: torek, četrtek, sobota od 10.30 do 15.30 ure.
16. do 18., nedelja od
Opozarjamo vas na: sobota, 30. novembra
- predstavljamo vam Alprom (kontaktna oddaja)
- izvolite, vstopite prosim .(pionirska oddaja) nedelja, 1. decembra
- kontaktni program s poslušalci ob 29-letnici Radia Tržič
- planinski šopek
- turistično okno
- modni kotiček
- 12.00 - nedeljska misel
- informativni blok
- nadaljevanje kontaktnega programa s poslušalci Oddajamo na: UKW stereo 88,9 in 95 MHz
SV 189,4 m ali 1584 KHz
Zapomnite si kontaktni telefon 50-572, v nedeljo vam bo prav prišel.
KINO
29. novembra
CENTER amer. kom. FILOFAX ob 16. uri, amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ prem. hongkon. karate filma ZODIAK AMERIKA III. - PEKLENSKI KARATEIST ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. avstral. west. filma NAJBOLJŠI STRELEC ob 18. in 20. uri DUPLICA Film presenečenja! KOMENDA amer. nem. fant film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 20. uri LAZE amer. thrill. ŠOK ZA SISTEM ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 20. uri DOVJE franc. pust. film VELIKA MODRINA ob 19.30 uri RADOVUICA amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20. uri, amer. erot. film ROLETA STRASTI ob 22. uri BLED amer. pust. film BARVA DENARJA ob 20. uri
<
>
O
z
oš
U O.
<
on —i
Z
Qt O
O
<
h-
C/3
c\i
IZ ŠOLSKIH KLOPI
ureja Helena Jelovčan
Vsaka domovina ima svoje nebo
Gledam skozi okno in opazujem zasnežene vrhove gora, ki se dvigajo v modro nebo, polja, ki so razpršena okrog mesta kot lasje, gozdove, ki dajejo zavetje živalim in bele oblake, ki sipajo srečo, veselje, svobodo in prijateljstvo. Ob tem me navdajata tiha sreča in mir.
Ce samo pomislim, kako je bilo v tistih dneh, ko so modro nebo prekrili črni oblaki, iz katerih se je vsula nesreča, bolečina, groza smrti, me stisne v srcu in s tesnobnimi občutki me spomin ponese nazaj. Skrivali smo se v temnih kleteh, v katerih otroci nikdar nismo imeli prijetnega občutka, saj so kleti nekaj temnega in praznega, vendar so bile takrat naše edino zavetje.
V tistih dneh sem šele spoznala, kaj je to domovina, saj sem se nenehno bala, da zopet pride neka temna sila in nam vzame naše gore, majhen del morja, gozdove, polja in dom. Če bi se takrat preselila v drugo deželo, bi se kmalu vrnila, saj bi pogrešala mamo, očeta, prijatelje in toplino doma, ki je moja domovina.
Spet so prišli tisti beli oblaki, črne pa so zrinili nad drugo deželo, ki prestaja še hujše dni, kot smo jih mi.
Neža Trobec, 6. a r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj
Mama, kdaj bomo šli domov?
Mama, kje so moje igrače? Zakaj jih nisem mogel vzeti s sabo ? Kje je moj medo, pa žoga s pikami in kocke? Kje je zdaj naš kuža ? Zakaj smo ga pustili doma, tako samega ?
Mama, pojdimo domov! Tu ni nič mojega. Tu ni naše mize, tu ni moje postelje, tu ni našega vrta. In tu ni našega atija.
Mama. zakaj gledaš stran ? Mama, ali jokaš?
Vzgojiteljica Dragica
Vreme pa tako
Mokri vrabci se stiskajo,
nimajo marele,
mi po lužah skačemo,
tako je pač, tako je.
Nace Pertovt, 3. b r. OŠ
Ivana Groharja Škofja Loka
Gledališče
V ponedeljek smo šli sedmošolci in osmošolci v gledališče. Vsaj pouka nismo imeli. Ogledali smo si tri kratke igre, komedije. Nasmejal sem se do solz, zaradi komedij na odru plus sošolčevih komentarjev. Benjamin Prelog, 8. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Pomagali smo ljudem, ki so ostali brez vsega
Čeprav še najraje poslušamo pravljice, pojemo pesmice in se igramo, po TV vsak dan gledamo vojno. Tam, kjer je vojna, se vsak dan streljajo, mečejo bombe in podirajo hiše. Ljudje jokajo in bežijo v kleti in zaklonišča. Veliko ljudi je zbežalo tudi v Slovenijo, to so zdaj begunci. Dobri ljudje jim pomagajo.
Tudi mi smo se v vrtcu odločili, da bomo zbirali obleko, čevlje in igrače. Doma so nam mamice naložile polno tega v vrečke ali škatle. Skupaj smo prinesli v vrtec. Zbrali smo več kot dvajset vrečk in škatel. Narisali smo tudi risbice za otroke, ki jih ne poznamo.
Danes je tovarišica vse, kar smo zbrali, poslala v Radovljico, kjer so naložili na kamion, ki je prišel s Krka. To je na morju in je daleč. Ta kamion bo odpeljal tudi naše stvari ljudem, ki jih potrebujejo. Jutri jih bodo že dobili. Upamo, da jih bodo veseli. • Otroci iz male šole vrtca v Lescah
Romana za najmlajše
Priljubljena pevka Romana Krajnčan je otroke spet razveselila z novo kaseto, tretjo po vrsti. Kaseta, ki ima naslov Romana za najmlajše in na kateri so lepe pesmice Murnčki, Miška Maska, Zasneženi mož, Pustna, je izšla pri kranjski kasetni založbi Pan. Besedila so napisali znani avtorji, glasbo njen mož Lojze Krajnčan, ki je obenem tudi producent, sodelovala pa sta dva odlična glasbenika: Milka Lazar in Dominik Krajnčan ter člani Big banda RTV Slovenije. In še zanimivost: spremlja jo otroški zbor pripravnice glasbene šole Kranj, ki ga vodi Tatjana Že-pič. Sodelovalo je tudi Žito Lesce.
Romana bo kaseto predstavljala na različnih prireditvah po Gorenjskem in v Sloveniji, tako tudi v Merkurjevi pravljični deželi^ na Miklavževem sejmu, na Žitovem sejmu Živ žav v Radovljici. Med otroki zelo priljubljena Romana že nekaj časa vodi na kranjskem
Romana Krajnčan
radiu Vrtiljak za otroke. Otroške risbice, ki jih dobiva, bo razstavila na Miklavževem sejmu.
Na Silvestrovo pa bodo ob 20. uri zvečer na prvem programu TV Slovenija Romana imela musical Jupi - Je, v katerem bo pevka in igralka. Sodelovali bodo tudi plesalci Mojce Hor-vatove. • D. Sedej
Prvošolčki z Orehka
Super šola
V podružnični šoli Lucijana Seljaka na Orehku letos poteka v 1. b razredu pod pečatom Zavoda RS za šolstvo poskusni integrirani pouk. Vodi ga učiteljica Tatjana Štular. Tokrat ne bomo razpredali umnih primerjav, v čem je integrirani pouk boljši, ustvarjalnejši, sproščenejši, prijaznejši od klasičnega. Prvošolčke smo vprašali, kako ga oni doživljajo.
Anže: »Doma sem v Stražišču, na Orehek hodim zaradi drugačnega pouka. S sošolci se dobro razumemo. Nekateri se včasih tudi stepejo, bolj za "hec", če postane kritično, z Maticem poseževa vmes.«
Saša: »Šola mi je všeč, ker ni ocen. Če bi tovarišica ocenjevala, bi me skrbelo, kakšne bodo ocene. Pišemo že vse velike tiskane črke, nekaj malih. Doma tudi sama od sebe pišem in berem.«
Matic: »V našem razredu je bolje kot v 1. a. Tam morajo učenci mirno sedeti. Mi imamo vi-deorekorder, na katerem gledamo največ filme o živalih. Črnih pik ni veliko. Sam ne vem, kaj so ocene, mamici pa je všeč, ker jih ni.«
Klavdija: »Raje hodim v šolo, kot sem v vrtec. V šoli se več dogaja, vsak dan zvem in se naučim česa novega. Tovarišica je zelo dobra. Vsi smo prijatelji, najboljša prijateljica je Saška.«
Špela: »Šola je super, tudi tovarišica je super. zelo prijazna. Imamo malo naloge. Edino, kar mi ni všeč, je varstvo po pouku. Včeraj smo imeli na obisku ravnatelje. Bila sem novinarka RTV Rožica. Pozdravila sem goste in jim predstavila učence. Žanje smo pripravili tudi lutkovno igrico, vendar so prej odšli. Bili smo razočarani«     •    H. Jelovčan
SOBOTA SPOREDI 30. novembra 1991
SLOVENIJA 1 17.05 SRČNI INFARKT
francosko kanadski barvni film; igrajo; Svlvain Copans, Nicolas Marodi, Cecilia Rouaud, Delphi-ne Gouttman, llivier Montiege, Lucie Blossier.
Martin, enajstletni deček, se nekaj dni vede nenavnadno, je žalosten, manjka pri pouku, izogiba se prijateljem. Sošolci in prijatelji želijo izvedeti, kaj je z njim narobe. Ko ga obiščejo na domu, ugotovijo, da je mati nenadoma umrla in da Mrtin njeno smrt skriva, ker se boji, da ga bodo dali v sirotišnico. Prijatelji mu sklenejpomagati. Skrivaj pokopljejo mamo, prinašajo mu hrano, pomagajo pri učenju. Toda materin prijatelj naposled ugotovi, kaj se je zgodilo in Martin konča tako, kot se je bal - v sirotišnici, kjer naj bi po mnenju učiteljev in socialnega delavca zanj še najbolj poskrbeli.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.50 Video strani 10.00 Mozaik, ponovitev 10.00 Angleščina - Follovv me 10.25 Radovedni Taček: Robot 10.40 Lonček, kuhaj: Zabeljeni domači rezanci 10.50 Potepuh in nočna lučka 11.05 Zgodbe iz školjke 12.25 Večerni gost: Tone Hočevar 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Videogodba, ponovitev 16.15 EP, Video strani 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Srčni infarkt, kanadsko francoski film
18.45 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije
19.10 Risanka
19.17 EPP
19.20 TV okno
19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP
20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP
20.35 Kavarna, ponovitev
21.35 Sova
Na zdravje, ameriška nanizanka
22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.20 EP, Video strani
22.25 Sova
Film oživi, francoska nadaljevanka
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka
12.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka
18.30 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev
19.00 Garfield in prijatelji
19.30 TV dnevnik HTV
20.15 Filmske uspešnice: Vrnitev Perrvja Masona, ameriški film
21.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Piancavalla
22.35 Program HTV 1
23.00 Yutel, eksperimentalni programi
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem
7.25 Dobro jutro, Hrvaška
8.00 Poročila
8.05 TV nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola - Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Reportaže 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 TV nanizanka 14.00 Poročila 14.15 Igrani film 16.00 Poročila 16.20 Glasba
16.30 Reportaže, vključitve 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve
17.30 Diogenes, TV nadaljevanka 18.10 Poročila
19.05 Na začetku je bila beseda
19.30 TV dnevnik
20.15 Zakaj se bojujemo, ameriška
dokumentarna serija 21.00 Dober večer, domovina 21.30 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.30 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek
12.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka
16.45 Video strani
16.55 Napoved sporeda
17.00 Otok zakladov, mladinska nadaljevanka
18.00 Risanka
18.30 Zlatko in detektivi
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.20 Alo, alo, angleška humoristična sirija
20.50 Ameriške   kronike, ameriška
dokumentarna serija 23.10 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 0.00 Hip depo 2.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega programa
20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo
21.00 V znaku kozoroga, nadaljevanka
22.00 Upor,   ameriški   barvni film; Mark Stevens, Angela Lansbu-
TV KOPER
13.00 Športne oddaje
14.30 Čarobna svetilka, ponovitev
15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka
16.00 Agent Pepper, ponovitev
17.00 Biblijska ozemlja
17.30 Človek iz Shelforda, angleška
nadaljevanka 18.20 Globus 19.00 TV dnevnik
19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Človek,  ki  je  naslikal smrt,
ameriški barvni film 21.40 TV dnevnik
21.50 Ravanovi, ameriška nanizanka 22.30 Agent Pepper 23.10 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina
10.00 Francoščina
10.30 Ruščina
12.20 Kraljestvo narava
12.30 Hello Austria, hello Vienna
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.35 Ti si čudovita, nemški film
15.05 Popaj, risanka
15.10 Comedv capers
15.25 Biblija za otroke
15.30 Jaz in ti, otroški program
15.35 The Real Ghostbusters, risanka
16.00 Otroški VVurlitzer
17.00 Mini čas v sliki
17.10 Franz in Frei
18.00 Čas v sliki
18.05 Nogomet
18.30 Trapper John
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Družinski praznik
21.55 Zlata dekleta
22.00 STolp groze, ameriški film; Kurt Russel, Richard Yniguez, Ned Beaty, John Forsvthe
23.50 Čas v sliki
23.55 Krute oči, francoski film; Mic-hael Morgan, Robert Hossein, Marie -France Pisier
TV AVSTRIJA 2
10.00 Šport
tenis - Davisov pokal, prenos
finala in Lvona 14.05 Leksikon umetnikov 15.15 vaše glasbene želje 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo
dom
18.00 Mačke in pes 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Mostovi na Toko-Ri 21.55 Čas v sliki 22.05 Šport 22.35 X-Ray, intervjuji 23.05 Tina Turner - the Girl from Nut-bush
0.00 The Storv of Rock'nRoll 0.25 Oueen - Magic Years, ob 20. obletnici skupine Oueen
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja. Danes do 13. - Radio SLovenija, DOmače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, DOgodki inod-mevi - Rdio Slovenija, obvestila, DO-
KINO
mače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugnai številko ali Moja jeleoša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek
1. RADIO žmi
16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa -
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba
30. novembra
CENTER amer. kom. FILOFAX ob 17. in 19. urit prem. amer. fant. pust. filma GOSPODAR ZVERI II. ob 21. uri STORŽIC hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III. - PEKLENSKI KARATEIST ob 16. uri, prem. franc. trde erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. avstral. west. NAJBOLJŠI STRELEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame BARFLY ob 21. uri DUPLICA amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODB II. ob 17. in 19. uri._prem. špan. filma ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 21. uri TRŽIČ amer. fis. REŠITELJI ob 17. uri, amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 19. in 21. uri RADOVUICA amer. avant. film KROKODIL DANDY ob 20. uri BLED amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri, amer. erot. film ROLETA STRASTI ob 22. uri BOHINJ amer. pust. film BARVA DENARJA ob 20. uri
NE POZABITE - DANES OD 16.45 DO 18. URE »UGANI ŠTEVILKO« NA RADIU TRIGLAV JESENICE, TUDI ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA.
ADRIATIC
zavarovalna družba d.d. Koper PE Kranj - telefon: 064/211-688
Agencije
PAM d.o.o. za območje Jesenice, Radovljica, Tržič - telefon: 064/801-212
SVETING d.o.o. za območje Kranja z okolico - telefon: 064/43-346
DEM A d.o.o. za območje občine Škofja Loka - telefon: 064/621-961
f NEDELJA
SPOREDI
1. decembra. 199 l~f
O O
70
m
Z <—1
C/3
•— o
r >
C/3
■o
m
H
H
se Z
o <
00
PO >
3
C/) H 33 >
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.00 8.10 8.10 9.10
9.40 10.40 11.05 11.35 11.55 12.00
12.30 12.40 13.40 14.40 14.50
15.35 16.55 17.00 17.05
18.40 18.45 18.55 19.00 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 20.00 20.15 20.20
21.10 21.15 22.35 23.05 23.10
0.35
Video strani Otroška matineja Živ žav
Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke Glasba skozi čas, koprodukcija Garfield in prijatelji, ponovitev Videomeh Obzorja duha EP, Video strani Murphv Brown, ameriška nanizanka TV dnevnik Zelena ura, ponovitev Ona + ON, ponovitev Video strani
Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije Poročila
Harvevjeva dekleta, ameriški film
EP, Video strani
Risanka
EPP
TV mernik TV okno Slovenski loto EPP
TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP
Moj prijatelj Giono, francoska
nanizanka
EPP
Zdravo
TV dnevnik, šport, vreme EP, Video strani Sova
Razrednik, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka
12.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka
13.50 Program HTV 1
18.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Piancavalla
19.00 Da ne bi bolelo: Vpliv hrupa na zdravje
19.30 TV dnevnik Sarajevo
19.55 Tara - Za vsakogar in nikogar, dokumentarna oddaja
20.15 Potsdam. Podelitev Feliksa, evropske nagrade za film, prenos
22.35 Drugačne zvezde: Pot v pragozd, potopisna reportaža
23.05 Izbor filmov znanih režiserjev: Liliana  Cavani:  Nočni portir, italijansko angleški film 1.00Yutel,   eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Kalni izvir, nadaljevanka 9.00 Poročila
9.05 Dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vključitve, reportaže 13.50 Poročila
14.00 Cilj: Burma, ameriški film (čb) 16.00 Poročila
16.20 Dokumentarni program 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila
18.15 National geographic, ameriška
dokumentarna serija 19.00 Hrvaška vojna lirika 19.30 TV dnevnik
20.15 Dirigenti in glasbeniki, TV nadaljevanka 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
12.30
12.55
16.45 17.00
18.45 19.15 19.30 20.15
20.50
22.30
23.20 0.20
Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), posnetek 1. teka Piancallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), posnetek 1. teka Video strani
Vrnitev   neverjetnega Hulka, ameriški barvni film Smrkci, risana nanizanka TV fortuna Dnevnik
Dragi John, ameriška humoristična nanizanka Pravilo molka, ameriški barvni film
V območju somraka, ameriška
nanizanka
Jazz
Video strani
KANALA
10.00 Spektakel na kolesu in deski, ameriški dokumentarni film Brez kontrole, ameriški pustolovski film
20.00 Čebulno polje, ameriški barvni film
22.00 Dan delfina, ameriški barvni film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.10 Agent Pepper 17.00 Aktualna tema 17.40 Človek, ki je narisal smrt, ponovitev 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka, otroški program
20.30 Kanzaški   uporniki, ameriški
barvni film 22.05 Žrebanje loto 22.10 TV dnevnik
22.20 Ravanovi, ameriška nanizanka 23.00 Agent Pepper 23.50 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki
9.05 Michael Strogoff, nemška nadaljevanka 10.30 Katts & Dog 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki
13.10 Anatevka,   ameriški glasbeni film
16.00
Jaz in ti, otroški program
16.05 Čarobna piščal
16.55 Michaelov   zveneči odventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Trapper John
19.30 Čas v sliki
19.48 Šport
20.15 Dvignite zaveso
21.10 Rodbina iz sosednje Avstrije
21.55 Šalom
22.00 Evropske zvezde žarijo
0.00 šport
1.00 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki
9.05 Kulturni tednik
9.30 Bitka pri Austerlitzu 10.50 Mozartov koledar 10.55 Mozart - ena glava in veliko
obrazov 11.50 Šport
12.30 legenda o rdečkastem vinu
13.00 Dober dan, Koroška
13.30 Slike iz Avstrije
14.15 Športno popoldne
16.00 ADventno petje
16.30 Moje pustolovščine v morju
17.15 Klub za seniorje
18.00 Mačke in pes
18.30 Slike Avstrije
18.55 Kristjan v času
19.00 Avstrija danes
19.30 Čas v sliki
19.48 Kaj besede tehtajo
20.15 Goreče nebo, francosko-itali-
jansko-nemška nadaljevanka 22.00 Čas v sliki 22.05 Šport 22.10 Twin Peaks
22.55 Angelčka  brez kril, ameriški
film 0.25 Bellamv 1.10 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbamina pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam. Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Alpetourovo turistično okence z nagradami - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 -Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah -15.30 - Odpoved programa -
L PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05
SLOVEJSITJA1 17.05
HARVEYEVA DEKLETA
ameriški barvni film; igrajo: Judv Garland, John Hodiak, Ray Bol-ger. Angela Lansbury, Preston Foster.
Z vlakom, ki pelje na divji zahod potuje skupinica urejenih deklet, odločenih, da postanejo natakarice v eni od uglednih Harvevje-vih restavracij. V novem kraju, tako značilnem za pionirska leta, pa naletijo na lahka dekleta, ki nastopajo v sosednjem lokalu kot pevke in plesalke. Med njimi pride do napetosti, še posebej potem, ko se lastnik zaljubi v eno od Harvevjevih deklet To je majhno, skromno, a določno bitje, ki se je natakaricam pridružila šele potem, ko ni bilo nič iz poroke, zaradi katere se je pripeljala v tuj kraj. Dogajanje sestavljajo številne intrige, pretepi in nazadnje celo požar, toda navsezadnje se vse dobro konča, poražene plesalke zapustijo mesto, srečni par pa se poroči.
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.00 Pustolovščina divjina 6.30 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.10 Poročnik Preston 7.35 Vicki 8.00 Mork in Mindy 8.25 Muppet show 8.55 Dvojno življenje dr. Clitter-housa, ameriški film 10.30 Cosby show 11.00 M.A.S.H. 10.55 Blagoslovljena ekipa 12.25 V carstvu divjih živali 13.05 Dama diamantov, ponovitev 14.50 Oh, Egon, nemški film 16.30 Hardcastle & McCormick 17.50 Ženska z železno krinko, ponovitev ameriškega filma 19.00 Cosby Show, ponovitev 20.00Dnevnik 20.15 Perry Mason; Denar - šport - umor, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.20 Vroča kri v žilah, italijanski film 1.00 Dnevnik 1.10 Harrvjevo nočno sodišče 1.35 FBI 2.35 Konflikt, ameriški film 4.00 Dnevik 4.10 Dvojno življenje dr. Clitterhousa, ponovitev
SCREENSPORT
7.00 Povversport 8.00 Bovvlmg 9.00 Motošport 9.30 Konjeništvo 10.00 Golf 11.00 Ameriški college nogomet 13.00 Konjeništvo 10.00 Golf, US PGA Tour 11.00 Ameriški College nogomet 13.00 Konjeništvo 14.00 Boks
KINO
1. decembra
CENTER amer. kom. FILOFAX ob 17. uri, špan film ŽENSKA NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA ob 19. uri, prem. amer melodrame BARFLY ob 21. uri STORŽIČ hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III. - PEKLENSKI KA-RATEIST ob 16. uri, franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. REŠITELJI ob 17. uri, amer. avstral. west film NAJBOLJŠI STRELEC ob 19. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 21. uri DUPLICA prem. amer. fant. pust. filma GOSPODAR ZVERI II. ob 17. in 19. uri, prem. franc. trde erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 21. uri TRŽIČ amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 17. in 19. uri, amer trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 21 uri RADOVLJICA amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 18. uri, amer. erot. film ROLETA STRASTI ob 20. uri BLED amer. pust. film BARVA DENARJA ob 18. uri, amer. črna drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 20. uri BOHINJ amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 20. uri
SLOVENIJA 1 SOVA
V OBMOČJU SOMRAKA
2. del ameriške nanizanke
V majhnem mestu se je nenadoma razširila nenavadna bolezen, najprej je napadala samo kmete, potem delavce, zdaj pa ni več nihče varen. Bolniki imajo napade smeha, agresivnosti, panike... skratka, nori so Mladi preiskovalec Edvvard Savers in Amanda Strickland raziskujeta primer.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica
9.15 Zvoki tamburic, 1. oddaja 9.45 Da ne bi bolelo: Vpliv hrupa na zdravje
10.10 Utrip
10.25 Zrcalo tedna
10.40 TV mernik
10.55 Povečava: France Štiglic, portret
12.25 Video strani
13.30 TV dnevnik
14.40 Video strani
14.50 Obzorja duha, ponovitev
15.10 Sova, ponovitev
16.40 EP, Video strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 TV dnevnik
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik, ponovitev: Zdravo
18.25 EP, Video strani
18.30 Spored za otroke in mlade
18.30 Radovedni Taček: Ogledalo
18.40 Potepuh in nočna lučka
18.55 Risanka
19.17 EPP
19.20 TVokno
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 EPP
20.05 Pomota, Noe, Noe, TV adaptacija predstave drame SNG Maribor
20.55 EPP
21.00 Osmi dan
21.45 EP Video strani
21.50 TV dnevnik, vreme
22.20 Kostum - moda - balet - Gallus
22.55 Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka
Nedotakljivi, ameriška nanizanka
0.45 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.00 Teleski '90: Pripravimo se na smučanje, ponovitev
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 Tributeto...
20.30 Po sledeh napredka
21.00 Sedma steza
21.30 Made in Slovenija
22.30 Yutel, eksperimentalni program
L PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Kalni izvir, avstralska nadaljevanka 9.00 Poročila 9.05 TV šola
10.00 Poročila
10.05 Reportaže, vključitve
11.00 Poročila
11.05 Spored za otroke
Pojdi nekam, ne ve se, kam, lutkovna igrica Sedmi veter
11.45 Mirovne pobude
12.00 Poročila
12.05 Vključitve
13.00 Poročila
13.05 Reportaže
13.30 TV nanizanka
14.00 Sporočila beguncem
14.30 Poročila
15.05 Ambasadorkin mož, francosko
kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.30 Kultura
17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže
18.00 Poročila
18.20 Kristjani, angleška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška v svetu 23.00 TV dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.20 Marshallove kronike, ameriška
dokumentarna serija 20.30 Izgubljeni raj, avstralska nadaljevanka 21.35 Električni kavboj 22.10 Temna plat pravice 23.00 Brez toka 0.00 Video strani
KANALA_
10.00 Ponovitev sobotnega programa
20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni
program 20.30 Teden na borzi 20.40 Davčni svetovalec 20.456 Juda,  vohljač   in zvezdice, španska  humoristična nanizanka
21.15 Slepi  let,  ameriški vohunski film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program
15.10 Rayanovi, ameriška nanizanka
16.10 Agent Pepper
17.00 Kanzaški uporniki, ponovitev
18.30 Risanke
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.20 TV glasba
22.50 Policijske novice, ameriška nanizanka 23.40 Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Čas v sliki
9.05 Katts & Dog
9.30 Slika Avstrije
10.00 Šolska TV
10.30 Ti si čudovita, ponovitev nemškega filma
12.00 Poročila iz parlamenta, ponovitev
13.00 Čas v sliki
13.10 Tednik
13.40 Srečanje z naravo
14.10 Dediščina Guldenburgovih
14.55 nekoč
15.00 Jaz in ti
15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka
15.30 Am, dam, des
16.05 Nonni in Manni, nadaljevanka
16.30 Ding, dong
17.00 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 VVoifgang
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
20.00 šport
20.15 Šport v ponedeljek
21.08 Kuharski mojstri
21.15 Pogledi s strani
21.25 Peter Strohm 22.15 Bližnji posnetek 22.45 Killer McCoy; Mickev Roonev, Brian Donlevy, Ann Blyth
0.25 Dance House
0.30 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Smithsonian VVorld, 8. del 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Mačke in pes 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
20.15 Miinchenčana v Hamburgu
21.08 Kuharski mojstri
21.15 Teleskop: gentleman Jimmy
22.00 Čas v sliki
22.30 Rojstvo Evrope, 4. del
23.25 Jour Fixe
0.25 Hello Austria, hello Vienna
0.55 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horiskop. Danes do 13. - Radio Slovenja, glasbena rubirka - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, DOmače novice I, razog-vor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna inforamtivna oddaja, 19.000 - Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba +
EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.05 Agencija Maxwell 6.50 Ravvhide, ponovitev 8.25 Richmond Hill 9.15 Adderly 10.20 Ravvhide 11.20 Grk osvaja Chicago 11.45 Cosby show 12.10 Trd, toda prisrčen 13.05 Perry Mason; Denar - smrt - umor, ameriška kriminalka, ponovitev 15.45 Avtoman - superdetektiv 16.30 Res velik razred, ameriška mladinska nadaljevanka 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.00 Dnevnik 20.15 Gung Ho, ameriški film; Mlchael Keaton, Mirni Rogers 22.35 polnočni klici 23.35 Sla po ubijanju, ameriški film 1.10 Dnevnik 1.20 Ulice San Francis-ca 2.20 Vroča kri v žilah, ponovitev 3.50 Avtostopar
KINO 2. decembra
CENTER amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 16 uri, amer kom. FILOFAX ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ Film presenečenja! RADOVLJICA amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20 uri, amer. avant. film KROKOD'lL DANDY ob 20. uri
AVTOMOBILI RENAULT - ŠKODA
samo še decembra po sistemu staro za novo (znamka rabljenega vozila ni pomembna) pri Alpetour Remont Kranj -Labore.
Cene nekaterih modelov vozil z davkom: R4GTL R5/3v R 5 Saga CLI01,2 R 19 GTS ŠKODA FAVORIT
8.270 DEM v SLT 12.356 DEM v SLT 13.030 DEM v SLT 19.482 DEM v SLT 23.900 DEM v SLT 9.176 DEM v SLT Alpetour Remont Kranj - Labore, tel. 223-276
O VRTU, ROŽAH IN ŠE ČEM
Nasvet iz prve roke
o o
50
m Z
—
I*
«
r
>
C/5
-o
H
i*
Z O <
03 50
>
SO
-vi
G0 —I
>
-z.
Siljenje čebulnic
O čebulnicah na vrtu smo že pisali, danes pa bi se ustavili ob čebulnicah, ki nam pestrijo puste zimske dni. To so siljene čebulnice, rastline, ki smo jih spodbudili k rasti in cvetenju, ko druge rastline še počivajo. Siljenje zahteva le malo več vztrajnosti in natančnosti, kot običajno sajenje. Najprimernejše rastline za siljenje so hijacinte, tulipani in narcise. Za siljenje so najprimernejši glineni lončki, na trgu pa se dobijo tudi posebni lončki za siljenje rastlin v vodi. To so posode z dolgim vratom, na katerega posadimo čebulico, v posodo pa nalijemo vodo tako, da sega do čebulice, nikakor pa se je ne sme dotikati. Čebulice, ki jih silimo
v vodi, lahko takoj postavimo na okensko polico, kar pa za siljenje v prsti ne velja. Za vodno siljenje so najprimernejše čebulice hijacint. V glinenih lončkih pa silimo vse ostale čebulnice. Na dno lončka damo drenažni sloj (črepinje, pesek), nanj natresemo mešanico zemlje in šote, v katerega dobro vtisnemo željene čebulice. Čebulice se morajo v posodi postaviti tesno druga k drugi, če pa želimo imeti resnično gost nasad, pa moramo čebulice saditi v več ravneh. Ko smo čebulice postavili v substrat, vse skupaj prekrijemo s preostalim substratom tako, da se vidijo vršički čebulic. Po sajenju lonček postavimo v posodo z vodo, ko se namoči, pa ga odcedimo in postavimo v temen hladen prostor, (klet, omaro), kjer ga pustimo od 30 do 40 dni, pri temperaturi 5 do 7 stopinj C. Paziti moramo, da se zemlja ne izsuši. Lahko pa lončke s čebulnicami postavimo v lesen zaboj, prekrit s slamo in šoto nekam na prosto, vendar moramo biti pozorni na zmrzal. Ko se konice listov na površini bledo obarvajo, lahko lončke prenesemo na svetel hladen prostor, kjer zanejo rastline rasti. Ko se začno listi že razpirati, pa prestavimo lonček v svetel in topel prostor, kjer nas bodo rastline kaj kmalu razveselile s cvetjem. Za vse siljene čebulnice velja, da so sicer čudovitih barv, vonj pa je povsem neznaten. Po končanem cvetenju cvetove odstranite, rastline pa postavite v hladen prostor, kjer jih do pomladi zalivate, nato pa posadite na prostem, kjer bodo naslednje leto zopet cvetele. • Breda Bernik, dipl. ing.
POSKUSIMO SE ME
Kruh s pinjencem
375 g stolčene rži in 375 g polno mlete pšenične moke stresemo v skledo za mešanje in jo skrbno zmešamo z 2 vrečkama Digo kvasa, 150 g droži, 1 žličko sladkorja, 1 zravnano žlico soli in 1/2 litra mlačnega pinjenca. Vse sestavine gnetemo približno 5 minut z gnetilnima kavljema ročnega mešalnika, najprej pri najnižjem in zatem pri najvišjem številu vrtljajev, da dobimo gladko testo. Proti koncu gnetenja vgnetemo še 75 g sezamovih semen. Testo postavimo na toplo za toliko časa, da vidno naraste, nato ga stresemo iz sklede in dobro pregnetemo. Iz testa oblikujemo 5 enako velikih kep, ki jih položimo drugo poleg druge v namaščen in z drobtinami potresen pravokoten model (35 x 11 cm), Postavimo ga na toplo, kjer naj testo znova vzhaja toliko časa, da vidno naraste. Vsako kepo po dolgem zarežemo približno 1 cm globoko, jo pomažemo z vodo, potresemo s sezamovimi semeni in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 do 60 minut na okoli 200 stopinjah C.
Vprašanje
Bralka iz Radovljice in tudi nekaj drugih je že spraševalo, kaj naj store s svojimi sobnimi lončnicami, ki jih je napadla nekakšna plesen. Kot bi se neka meglica usedla na spodnjo stran, izgleda. Ce liste očistijo z vato ali s čim podobnim, se čez čas nadloga znova pojavi. Kaj storiti, smo vprašali našo svetovalko in sodelavko Bredo Bernik, dipl. ing. iz Škofje Loke. Odgovor
Vaše rastline je po vsej verjetnosti napadla krvava ali pa volnata uš. Najbolje je, da vse rastline operete z blago raztopino milnice, nato pa rastline poškropite z insekticidom. Lahko uporabite Fa-stac, to je insekticid s širokim spektrom delovanja, ali pa Biotol, ki je nekoliko blažje sredstvo in je zato potrebno večkrat zaporedno škropiti. Prednost Biotola pa je v tem, da ga lahko kupimo v razpršilki in je njegova uporaba povsem enostavna.
Črni kruh, take in drugačne vrste
Zadnjič smo se že na dolgo razpisali o pomenu balastnih snovi v črnem kruhu. Na zadnji razstavi NARAVA - ZDRAVJE nam je prišel v roke droben rumen listič, na katerem Žito Ljubljana opozarja na svoje vrste zdravega kruha. Poglejmo, kaj je v njih.
Graham štručka
Vrednost celega pšeničnega zrna je odkril ameriški zdravnik dr. Graham. Po njem imenujemo kruh, ki je pečen iz polno vredne pšenične moke. Priporočajo ga vsem, ki želijo kljubovati boleznim modernega časa. Kruh je bogat z vitamini, minerali in balastnimi snovmi.
Biodietetična štručka
je biološko obogaten kruh s sojino moko, beljakovinsko bogato moko, sirotko in balastnimi snovmi. Te imajo v prebavnem traktu pomembno vlogo, ker urejajo prebavo. Biodietetična štručka vsebuje zmanjšano količino ogljikovih hidratov in povečano količino beljakovin ter jo zato priporočajo diabetikom.
Ovseni kruhek
bo razveselil vse, ki radi ugriznejo v sočen in svež kruh. Osnovna sestavina ovsenega kruha so ovseni kosmiči. Ti vsebujejo sestavine, ki ugodno delujejo na delovanje prebavnega trakta, ledvic, krvnega obtoka in živčevja.
Sojin kruhek
je izdelan iz pšenične in sojine moke ter sirotke. Soja je visoko beljakovinska stročnica, ki vsebuje veliko vitaminov, mineralov in lecitina. Ta ugodno deluje na delovanje živčevja in ožilja. Sirotka je pav tako beljakovinsko bogata ter vsebuje veliko kalcija, ki je nujno potreben organizmu.
Ajdov mešani kruh
je hlebček, ki ga izdelujemo iz ajdove in pšenične moke. Ajda je bogata z beljakovinami, katerih biološka vrednost je boljša v primerjavi z ostalimi žitaricami. Ajda ima specifičen vonj in okus, ki dajeta kruhu svojevrstno aromo in okus.
Mešano rženo pecivo s sezamom
je izdelano iz pšenične in ržene moke ter je posuto s sezamovim semenom. Ržena moka daje pecivu značilen okus, prijetno sočnost in obogati kruh s kalcijem. In še to:
vse navedene vrste kruha in peciva so primerne za .umrzovanje, zato jih lahko uživamo tudi takrat, ko nimamo možnosti kupovati dnevno svež kruh.
O zavisti so rekli
Zavist je plesen duše.
Hebbel
Ko bi bila zavist vročica, bi bilo vse človeštvo bolno.
Danski pregovor
Zavist je sama po sebi kazen zavistnežev.
Kural
\ TEMA TEDNA
Tisti, ki so pred uvedbo demokracije na naših tleh trdili, da bo z demokracijo izbruhnila na dan tudi velika količina privoščljivosti, nevoščljivosti in kar je še takega iz arzenala ljudske zlobe, se iz dneva v dan lahko samo trkajo po prsih: »Hja, saj sem vedel!« Hudobije je med nami toliko, da bi jo lahko izvažali. In kar je še posebej zanimivo: bolj ko si človek prizadeva, da bi tudi v tej smeri kultiviral narod, bolj se vse skupaj spreobrača v še hujšo hubobijsko psihozo. Zloba se ti vsenaokoli vidi kot leskov grm: bolj ga žagaš, bolj rase.
Eden izmed takih zloglasnih eksemplarjev je nedvomno razvpita afera o tem, kar je izjavila soproga gospoda pravosodnega ministra. Na kanalu A je odkritosrčno in prostodušno pripovedovala, kako da sta čudovito svetilko, luster po domače, s soprogom trikrat in po delih švercala iz Italije.
Pa kaj! Tako smo zamahnili z roko navadni smrtniki in po svoje tudi simpatizerji naših garaških ministrov in garaške vlade! Pa kaj, če je en minister švercal! Saj bi švercali tudi mi, če bi imeli kaj fickov v žepu! Tako pa naj tihotapijo tisti, ki kaj imajo, tisti, ki si lire služijo v potu lastnega obraza! Mar mislite, daje zabavno »durhmarš« sedeti na sejah naše vlade, ki v zadnjem času za razcvit naroda in njegovega blagostanja sestankuje že kar cele noči? Zadnjič so začeli ob petih popoldne in garali do zgodnjih jutranjih ur - medtem ko je njihovo ljudstvo sladko dremuckalo in spančkalo in v sanjah kovalo nove nore zarote proti delavoljni vladi.
Ko se je po truda polnem vladnem zasedanju zdanilo, so ministri vsi tamasti odtavali na svoja delovna mesta, prespana in spočita opozicija pa je začela z novimi grdobijami: tokrat je s skrajno nizkimi udarci lopnila ministra s tisto italijansko lučko.
Opozicijski poslanec se je prav grdobno naslajal, ko je zahteval, naj pravosodni minister pojasni, kako je mogoče, da prav on, ki bi moral skrbeti za zakonitost - tihotapi! Nič ni pomagal ministrov zagovor, da se ni hotel več ravnati po tedaj veljavnih zakonih bivše in nagnusne Jugoslavije in ni hotel, da gre plačilo carine v tisto kradljivo federacijo. Opozicijski poslanec pa ga je pikal in špikal, da se pravosodni ministri v pravnih državah vedno ravnajo po veljavnih zakonih in - bognedaj! - da bi državljanom dajali tako slab zgled, da bi celo javno priznali, da švercajo. Takoj, ampak takoj bi leteli!
Minister z lučko
Tisti, ki smo vedno na strani šibkih, ponižanih in razžaljenih, zadevo: minister z lučko gledamo v drugačni, bolj človeški luči.
Saj ste bili že kdaj tihotapci? Seveda ste! Saj se potemtakem spomnite, kaj vse se je valjalo na zadnjem sedežu avtomobila: toaletni papir, margarina, kava, sir, salama, praški. Na vse te uvozne artikle samo zato niste plačali carine, ker so bili cariniki zelo dobrega srca in tega niso carinili. Če bi se striktno držali črke carinskega zakona, bi vam brez slabe vesti gladko »napokali« tudi carino, kajti dovoljena uvozna kvota je bila znatno nižja, kot so bili v resnici vredni kupi kave in toaletnega papirja. Po tej logiki smo švercarji domala vsi in samo dobrosrčnosti ministra za pravosodje se lahko zahvalite, da vas še ni javno ožigosal in okvalificiral za čisto navadne tihotapce.
In zdaj naj tako rekoč eden izmed najbolj tihotapskih narodov na svetu hinavsko plane na ministra, ki se je v Italiji zagledal v ene lične stropne lučke in jih po delih prevažal v Ljubljano? Licemerji brez primere! Mar minister ne sme imeti posluha za stropno estetiko, a? Samo pomislite, koliko iznajdljivosti je bilo treba, da je manjše delčke »lustra« uspešno skril med zrnca nepražene kave in v tiste luknje v rolah toaletnega papirja, šraufke v podplat lastnega čevlja, kakšne štrleče dele pa za pas in pod srajco! Saj ga je v čevljih bodlo, za volanom pa je sedel kot sveča. In taka nevzdržna situacija se mu je godila kar trikrat zapored! Od vraga je trpel in medlel - gor ga je držala samo patriotska zavest, da carine v grabežljivo federacijo že ne bo plačal.
Kaj veš. morda pa so v parlamentu tudi zaradi takega nečloveškega trpljenja sprejeli sklep, da imajo zdaj tudi slovenski poslanci diplomatske potne liste. In samo zaradi te nepotrebne afere ministra, ki šverca stropna svetila, je padel madež na vso našo diplomatsko gospodo. Naši cariniki na meji si resda ne bodo upali odpirati njihovih prtljažnikov, vseeno pa se bodo muzali in suvali pod rebra: »Lej lej! To so pa tisti tički, ki jih v nogah bode in pod srajco ščiplje...« • D. Sedej
3 E Ž.
Skrivnosti ni več
Na naši televiziji se je kar nekaj časa prikazovala reklama, ki ji povprečni slovenski televizijski gledalec pri najboljši volji ni našel namena in pomena. Bila je to nemška reklama OMV.
Zdaj je skrivnost razkrita: gre za avstrijsko firmo, ki bo decembra na Šentilju odprla bencinsko črpalko, v Petrolu pa ima 49 odstotkov svojega kapitala.
Tako! Kapital ne pozna meja in koraka tudi k nam. Ob pametni politiki in urejeni pravni državi nas to ne bi smelo moliti, vse kaj drugega pa je. če se bo sedanja vsesplošna anarhija na vseh področjih nadaljevala. • D. S.
Paradiž
Marsikje po Sloveniji se že spreminjajo imena ulic, cest in trgov in večinoma dobivajo imena, ki so jih nosila pred uvedbo komunističnega režima na teh tleh.
Tako tudi v Tržiču.
Tržičani se lahko veselijo, da bodo končno spet pridobili nazaj lepa stara imena. Tudi na območju, ki so ga imenovali Paradiž, se je spet uvedla ulica Paradiž
Lepo ime, ni kaj! Ah, kako fino bi bilo, ko bi imeli tudi po drugih občinah več ulic in cest s takim imenom, ki pa seveda ne bi pomensko označevale le naravno lepoto posameznih predelov, ampak tudi vsesplošno blaginjo tistih, ki živijo za tablicami s takim imenom! • D. S.
Naš najbolj priljubljen sadež je gotovo - jabolko spora.
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo,
telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica
J«-» JUGOTANIN kemična industrija, po sevnica
ODKUPUJE LES
PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo prek:
• območnih gozdnih gospodarstev
• območnih kmetijskih zadrug
pm
<
CQ
S
> O Z
u
S2
0. —
I—<
on ■—> Z tu ož o a
<
rr h-
V Lipiku zverinsko pobili 300 lipicancev
Grozljivosti osvajalne vojne, ki divja na Hrvaškem, Slovenci ne vidimo le po televiziji in ne spremljamo le po poročilih in vesteh, ampak jo po svoje zaznavamo tudi po beguncih, ki so in še bodo množično prihajali v Slovenijo. Vidimo jih, kako le z najnujnejšim bežijo preko meje na slovensko stran in v zatočiščih s pomočjo Rdečega križa čakajo, kaj bo: se bodo sploh še kdaj vrnili ali pa bodo razseljene osebe za vedno?
Stereotip razseljenih oseb -in ne beguncev, kajti begunci so termin za politične ubežnike - je več ali manj znan: žene, starci in otroci z nekaj prtljage ali tisti, ki so z dragimi avtomobili in denarjem prišli v hotele. Manj pa so nam znani primeri, ko so prebivalci iz ogroženih območij poskušali reševati tudi imetje, imovino, živino ali živali. _
Že 19. septembra je čez slovensko mejo - tedaj uradno meje še ni bilo - prebežala v Slovenijo Silvana Kuščič, ki je skupaj z Ireno Grbac pripeljala k nam štiri plemenske konje. Silvana in Irena sta namreč članici Konjeniškega kluba Zagreb, ki ima okoli sto konj, njihov hipodrom pa je v neposredni bližini zagrebške vojašnice. Člani kluba so se kajpak bali za konje, saj nikoli niso vedeli, kdaj bo armada usmerila orožje tudi na hipodrom.
Silvani in Ireni, sicer študentkama zagrebške fakultete, ni ostalo nič drugega, kot da svoje konje čimprej peljeta na varno. Kam? V Slovenijo, v Komendo, kjer sta nekoč že bili na turnirju in kjer imata prijatelje, ki jima bodo pomagali.
Naložili sta štiri plemenske konje: Blue Monn, Bolera, Astro in Majo na kamion in se pripeljali na hipodrom v Komendo. Tam so ju prijatelji iz Konjeniškega kluba Komenda zares lepo sprejeli in za štiri konje poiskali prostor, Silvana in Irena pa sta bili čisto zadovoljni, da sta lahko zase našli prostorček za spanje - v skromni garderobi pod tribuno. Za konje sta namreč morali skrbeti.
Irena pripoveduje:
»Konji v Zagrebu niso mogli ostati, kajti nenehno smo se bali, kdaj bodo iz bližnje vojašnice napadli hipodrom. Člani konjeniškega kluba Zagreb so jih zato odpeljali na varno, kakor se je že kdo znašel: veliko jih je v hrvaškem Zagorju, precej pa tudi v Sloveniji. Midve sva pač prosili za zatočišče v Komendi.
Čeprav se je po zagrebški televiziji le malo videlo, kaj se je v resnici dogajalo na Hrvaškem, smo zvedeli, kaj se je zgodilo s konjušnicami po Hrvaškem. Iz osiješke konjušnice so že takoj v začetku vojne Srbi na hitro odpeljali 80 plemenjakov v Srbijo, z izgovorom, da jih peljejo na varno. Teh nikoli več ne bomo videli. Najhujše pa se je zgodilo z Lipikom. Lipik je poleg slovenske Lipice edina konjušnica v bivši Jugoslaviji, ki ima dovoljenje za vzrejo lipicancev, žig, ki
Irena Grbac
Silvana in domači trener Miha Tabernik
so ga v Lipiku dobili šele pred kratkim in za katerega je treba žrtvovati leta in leta vztrajnega in zares kvalitetnega dela.
Moj prijatelj, ki ima tudi sam konja v Lipiku, je pripovedoval o grozljivi usodi lipiških lipicancev. Ko so prišli srbski četniki in vojska, so vseh 300 lipicancev -nobeden ni vreden manj kot 20.000 nemških mark in veliko jih dosega ceno 40.000 mark -nagnali iz hlevov. Že izmučeni, lačni in žejni konji so hoteli bežati, vendar niso uspeli: srbski četniki in vojska so začeli tak strahovit masake r in pokol, da ga bližnje prebivalstvo ne bo nikoli pozabilo. Pod streli je padlo vseh 300 lipicancev, do zadnjega - če pa je kakšen že pobegnil, je pozneje poginil od žeje in lakote. In da bi bila grozljivost še večja, so pobite ali napol žive konje zvlačili na kup in iz njih napravili barikade. Konjuš-
nica v Lipiku je namreč pred vstopom v mesto... Kako je to doživljal in kakšen je zdaj moj prijatelj, ki je vse to videl na lastne oči, si lahko samo mislite. Ne - oni ne spoštujejo ničesar: ne ljudi, ne živine! Če se ne umaknete, vas bodo takoj ubili. Verjetno bi morali iz Lipika že prej umakniti lipicance, pa so bili prepozni. Tako, kot so, recimo, evakuirali osiješki živalski vrt, kjer pa so imeli to smolo, da so jim tigri ušli. Kam? Nihče ne ve...
Z zagrebškim hipodromom se na srečo do zdaj ni zgodilo nič, zato se člani s svojimi konji že vračajo. Tudi midve bova odšli ob koncu prihodnjega tedna. Čeprav sva konje v Komendi redno trenirali, je zdaj že opaziti, da jim zatekajo mišice na nogah - v Zagrebu imamo namreč pokrito vežbališče, zato so naši konji navajeni ne-
nehnega gibanja. Nadvse pa sva hvaležni klubu v Komendi, kjer so nam dali dvomesečno zatočišče in okoliškim prebivalcem. Soseda, ki živi v bližini hipodroma, nama je namreč v sobico pod tribuno prinašala hrano. Ker sva študentki, morava tudi na predavanja na fakulteti in lahko bi se vračali ob sobotah ali nedeljah, vendar je za naju vožnja le predraga, saj stane vozovnica za vlak do Zagreba kar 700 dinarjev.«
Silvana in Irena, ki jima je Konjeniški klub Komenda nudil zavetišče in zatočišče, se s konji vračata v Zagreb. Zdaj bodo uradno prestopili slovensko - hrvaško mejo, zato bosta za konje morali imeti tudi obvezni veterinarski pregled in potrdilo, obenem pa si bosta morali priskrbeti tudi potrdilo o lastništvu... • D. Sedej, foto: Igor Pokorn
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.20 8.30 8.30 11.15 11.45 12.30 13.30 14.15 14.25
14.50 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05
17.30 17.55
18.05 18.10 18.10
18.30 18.50 19.05 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
20.50 20.55
21.05
22.45 23.15 23.25 23.30
1.30
Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Made in Slovenija TV dnevnik Video strani
Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 30. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Mozaik - šolska TV Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Postulati Nevvtonove mehanike
Nekoč je bilo .... življenje: Ledvice
Zakaj rib v vodi ne zebe? Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi? EP, Video strani Spored za otroke in mlade Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh
Alf, ameriška nanizanka Je to res papir? Risanka EPP
TV okno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Občutek krivde, angleška nadaljevanka EPP
Novosti založb: Prelistajmo skupaj
Show Rudija Carrella, ponovitev
TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP, Video strani Sova
Da, minister, angleška nanizanka
V območju somraka, ameriška
nanizanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem, 15. oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 9.   revija   obrtniških pevskih zborov Slovenije Škofja Loka 1991,1. oddaja TV dnevnik Sarajevo Žarišče
Umetniški večer Zelo star gospod z velikanskimi krili, kubanski film 21.55 Yutel,   eksperimentalni program
19.00
19.30 20.00 20.30
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Kalni izvir, avstralska nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila
11.05 Majhen svet, oddaja za otroke
11.45 Mirovne pobude
12.00 Poročila
12.05 Vključitve
13.00 Poročila
13.05 Reportaže
13.30 TV nanizanka
14.00 Sporočila beguncem
14.30 Poročila
15.05 Ambasadorkin mož, francosko
kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila
16.30 Hrvaška kulturna dediščina 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila
18.10 Dokumentarni program
19.30 TV dnevnik
20.15 Politični magazin
23.00 TV dnevnik
23.50 Poročila v nemščini
23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija
18.30 Batman, ameriška nanizanka.
Risanka 19.30 Dnevnik
20.20 Šingen, japonska nadaljevanka 21.20 Na zdravje
21.45 Lovec na pivo, dokumentarna serija
22.15 Umor po naročilu, britanska
nadaljevanka 23.10 D J is so Hot 0.10 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nadaljevanka
21.10 Poslednjič sem videl pariz, ameriški barvni film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program
15.20 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.20 Rayanovi, ponovitev
17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev
17.30 Skupni program z li. mrežo TV
Slovenije 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Veselo življenje, španski barvni film
22.05 TVdnovnik
22.15 Rayanovi, ameriška nanizanka 22.55 Policijske novice, ameriška nanizanka 23.45 Športna rubrika
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki
10.30 Monokel se smeji rumeno, francoski film
12.05 Šport v ponedeljek
13.00 Čas v sliki
13.10 Mi, ponovitev
13.35 Speedy Gonzales, risanka
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Tudi hec mora biti
15.30 Am, dam, des
16.05 Nonni in Manni, mladinska nadaljevanka
16.30 Glasbena delavnica
17.00 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 VVolfgang, 2. del nadaljevanke 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme
20.00 Šport
20.15 Univerzum
21.00 Naredi si sam
21.07 Pogledi s strani
21.15 Če bi sosedi vedeli, humoristična serija
22.05 Kasandrino križišče, nemško-italijanski film; Sophia Loren, Richard Harris, Burt Lancaster, Ava Gardner 0.10 Bellamy, Goreča nevarnost 0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.05 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Mačke in pes 18.30 Posnetek, avstrijski home video
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 JollyJocker 21.00 Naredi si sam 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila
SLOVENIJA 1 20.05 OBČUTEK KRIVDE
Richard očita felixu, da mu je uničil zakon in morda tudi Sallyji-no življenje. Ko ga ta nesramno zavrne, da mu je najbrž Sally všeč in je on storil tisto, kar si je sam želel storiti, ne more več krotiti jeze. Besen ga udari. Felix negiben obleži na tleh. Richard, prepričan, da ga je ubil, se zateče k heleni. Ta poklice rešilca in obvesti Elisabeth. Kaj se je zgodilo, hoče vedeti Elizabeth. Čuti, da ji Helena nekaj prikriva. Ima razmerje s Felixom? Helena ji ne more povedati resnice. Richarda zaprejo. Ga lahko obtožijo ubo-
RADIO TRIGLAV JESENICE
ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV
BRV0GI. JESENICE, BLEJSKA DOBRAVA, ŠPANOV VRH. VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz, 89,8 Mhz, 96.0 Mhz. 87,7 Mhz, 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slov-neija, Domače novice I, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, DOmače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitkein obvestila, BBC Lodnon -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
l. RADIO ŽM
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved progra-
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
GORENJSKI GLAS
12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
HOTEL
JELOVICA
BLED
C. SVOBODE 5 £4260 BLED
SLOVENIJA JUGOSLAVIJA
SINDIKATI, PODJETJA
Za vaša prednovoletna srečanja nudimo bogat izbor menujev po ugodnih cenah. Kapacitete do 450 sedežev. Glasba petek, sobota, ostale dni po dogovoru.
V našem bistroju nudimo izbor 21 odličnih pizz. Kegljišče ponovno obratuje.
REZERVACIJE TEL 064/77-316, FAX 77-267
KINO
3. decembra
CENTER amer. nem fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 16. uri, amer. melodrama BARFLY ob 18. in 20. uri STORŽIČ franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18. in 20. uri ŽELEZAR hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III - PEKLENSKI KARATEIST ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA Film presenečenja ob 19. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20. uri
O
o
70 m Z
C/3
o
r
>
•v
m
H
tn
j*
K>
sO
Z O
<
2 ao x
>
>l
CD -H H >
|| Agromehanika
Hrastje 52 a      ® 064/324-033, 324-034
SALON |i	Pfl_ POHIŠTVA
	KRANJ, Gorenjski sejem
	tel.: 222-308
ZAPOSLITVE
in
< as ca
%
> O
z
rs
mi
(d H
a.
c/i —>
Z
o<
O
a
<
h-
iT)
CD
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Center za izobraževanje in svetovanje organizira SEMINAR z naslovom:
ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Zakon bo skupščina republike Slovenije sprejela v prvih dneh meseca decembra. Seminar bosta izvajala:
- Jože Kuhelj, dipl. pravnik, svetovalec generalnega direktorja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in
- Nace Pavlin, dipl. pravnik, predstojnik Centra za izobraževanje in svetovanje pri FOV Kranj
Kotizacija za seminar zna-ša 1.500,00 SLT za plačilo pred seminarjem in 1.800,00 SLT po računu.
Seminar bo v Kranju, v ponedeljek, 16. decembra 1991, z začetkom ob 14. uri, Delavski dom. Trg revolucije št. 1, vhod št. 6/1.
Informacije po telefonu: 064/213-181.
KOMUNALNO PODJETJE Kidričeva 43 a Škofja Loka
Delavski svet podjetja razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
za mandatno obdobje 4 let
Pogoji:
- visoka izobrazba komunalne, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali
- višja izobrazba komunalne, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu.
Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevanih pogojih na naslov Komunalno podjetje Škofja Loka, Kidričeva 43 a. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Srednja vas v Bohinju
Upravni odbor zadruge razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1. Jugo 45 Koral - letnik 1989 - registriran
2. Kombi IMV 1900 - letnik 1984, vozen
3. širokotračni brusilni stroj, letnik 1970
Javna dražba bo v petek, 6. 12. 1991, ob 9. uri na parkirišču lesnega obrata v Bohinjski Češnjici. Izklicne cene bodo znane od 2. decembra 1991 dalje na tel. št. (064) 723-400. Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene pri blagajni obrata. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan; le-tega kupci plačajo v kraju svojega bivališča. Nakup je po načelu »vide-no-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
BUTAN PLIN LJUBLJANA p. o.
Verovškova 70
Ljubljana
objavlja prosto delovno mesto VODJE OBRATA V KRANJU
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
- visoka strokovna izobrazba tehnične smeri (dipl. stroj, inž.)
- najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Poleg splošnih pogojev in posebnih zahtev bomo upoštevali prednost pri kandidatih z znanjem nemškega jezika z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju poslovanja podjetja. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Rok za zbiranje prijav je 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni od sprejema sklepa o izbiri.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na naslov: Butan plin p. o., Ljubljana, Verovškova 70.
Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve odlikovanja in priznanja skupščine občine Tržič
razpisuje, na podlagi 35. in 70. člena Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, štev. 12/91) in 67. člena statuta Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič (od 30/10-1987), prosto delovno mesto
RAVNATELJA ZAVODA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o zavodih izpolnjuje še naslednje:
- da ima visoko izobrazbo družboslovne smeri
- 5 let prakse v izobraževalni ali kulturni dejavnosti od tega najmanj 2 leti pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič, z oznako »za razpis«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30-dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ RADOVLJICA
Gorenjska cesta 27
Radovljica
po sklepu IO razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA ZKO Radovljica
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- višja izobrazba kulturološke, pedagoške ali podobne smeri,
- organizacijske sposobnosti'in smisel za ljubiteljsko kulturno dejavnost,
- delovne izkušnje zaželene, niso pa pogoj - lahko pripravnik,
- vozniško dovoljenje kategorije B in lastni prevoz.
Nastop dela s 1. 1. 1992. Dvomesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov - za razpisno komisijo.
(sreda
SPOREDI
4. decembra 1991 (
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
23.55 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila
8.50 9.00 9.00 10.00
10.50
11.40 12.00 13.30 14.30 14.40 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05
17.30
17.45 17.50
19.00 19.17 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.40 21.45 22.15 22.45 22.50
0.20
Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav
Pomota, Noe, Noe, TV adaptacija predstave drame SNG Maribor
Občutek krivde, angleška nadaljevanka Euroritem, 15. oddaja Video strani TV dnevnik Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Mozaik, ponovitev Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka EPP
TV okno EPP
TV dnevnik
Vreme
EPP
Film tedna: Izmišljena zgodba,
kanadski film
EPP
Marlboro music show TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova
Alf, ameriška nanizanka
V območju somraka, ameriška
nanizanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
18.10 Euroritem, ponovitev 15. oddaje
18.30 Mostovi
19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče
20.30 Sergej Prokofjev: Zaljubljen v
tri oranže, opera 22.25 Svet poroča
23.10 Yutel,   eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočilo beguncem 7.25 Dobro jutro, Hrvaška 8.00 Poročila
8.05 Kalni izvir, avstralska nadalje vanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila 11.05 Spored za otroke 11.45 Mirovne pobude 12.00 Poročila 12.05 Vključitve, reportaže 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 13.30 TV nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila
15.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.30 Kultura 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila
18.10 Dokumentarni program
19.30 TV dnevnik
20.15 Politični magazin
23.00 TV dnevnik
23.50 Poročila v nemščini
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.15 Seks, laži in videotrakovi, ameriški film; James Spader, An-die McDovvell
22.05 Umor po naročilu, angleška nadaljevanka
22.55 Poirot, angleška nanizanka
23.45 Blue Moon 0.15 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.10 Informativno dokumentarni
program 20.30 Oddaja o malih živalih 21.00 Juda, vohljač in zvezdice 21.30 Vampirke   z   Beverly Hillsa,
ameriški film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 17.00 veselo življenje, ponovitev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka - otroški program
20.30 Poveljniški most, britanski barvni film 22.10 TV dnevnik
22.20 Rayanovi, ameriška nanizanka 23.00 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 23.50 Policijske novice, ameriška nanizanka
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 10.30 Mostovi na Toko-Ri, ponovitev 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Speedv Gonzales
14.00 Dediščina Guldenburgovih
14.45 nekoč
14.50 Leto in dan
15.00 Jaz in ti
15.05 Duck Tales, risanka
15.30 Okrogli krokodil
15.55 Helmi
16.00 Kotiček za živali
16.05 Nonni in Manni
16.30 Za in proti
16.55 Michaelov zvočni adventni ko ledar
17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 VVolfgang 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 Goreče nebo, francosko-itali-jansko-nemška nadaljevanka
22.00 Pogledi s strani
22.10 Velika goljufija, angleška nadaljevanka
23.00 Past, drama 0.45 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
18.00 Mačke in pes 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.15ččPriče ledene dobe 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport
Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vo-dopovčevo, čestitek, BBC London -večerna inforamtivna oddaja, 19.00 -Zaključek
SLOVENIJA 1 SOVA ALF
Lynn, ki predstavi svojo sliko »Konflikt med človekom in naravo«, zbudi Alfovo staro strast. Slikanje bi morda umirilo njegovo destruktivnost. Tako vsaj menita VVillie in kate. Ker slednja ne namerava pozirati gola, mora Alf spremeniti načrt. S kikirikijevim maslom in drugimi prehrambenimi izdelki skuša ustvariti mojstrovino, imenovano 1,95. Ker mu VVillie ukine prvo inspiracijo -glasno glasbo - se zateče k mu-lenju. Trpijo predvsem drugi. Zjutraj priredi razstavo, ki jo odpre s kratkim življenjepisom umetnika. Tannerjevi nad »zmazki« niso preveč navdušeni.
1. RADIO ZLRI
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodno-zabavna lestvica - 18.00 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa -
GORENJSKI GLAS
12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17 in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
HOBI, novost na Mohorjevem klancu v Kranju - Tam, kjer je še do nedavna obratovala trgovinica Biohram, so prostori pretekli četrtek dobili povsem novo namembnost: tu je danes Trgovina, Računalniški inženiring, Izobraževanje in Knjigovodski servis. Mlada podjetnica Mojca Kapelj si je v svojem poslovno-trgovskem centru zamislila povsem svojevrsten program pod geslom: To.kar je vam v breme, je za nas HOBI. In za kaj gre? V bistvu se vse vrti okrog računalništva. Tu je trgovina, kjer boste lahko kupili osebni računalnik, tiskalnik, pisalni stroj in podobno, tudi ves potrebni papir in ostalo, kar se rabi v pisarni, podjetja bodo našla tu vso računalniško opremo, prav tako trgovine in obrtniki. Na voljo bodo tudi licenčni programi, oblikovalci besedil in podobno. V Mojči-nem programu pa je tudi izobraževanje: tu bo lahko vsak, ki si bo želel, dobil osnove računalniškega knjigovodstva. Knjigovodski servis pa bo vodil poslovne knjige naročnikom, manjšim in srednje velikim podjetjem, obrtnikom, trgovinam. Skratka, zanimiv program, ki bo dodatno poživil utrip Mohorjevega klanca (Vodopivčeve ceste) v Kranju. D. D. - Foto: J. Cigler
KINO
4. decembra
8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.30 Zemlja in ljudje
CENTER amer. nem. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. ob 16. in 18. uri, amer. melodrama BARFLY ob 20. uri STORŽIČ franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18 in 20. uri ŽELEZAR hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III - PEKLENSKI KARATEIST ob 18. uri. Film presenečenja ob 20. uri DUPLICA franc. trda erot. RAZPOSAJENI SEKS ob 20. uri RADOVLJICA amer. avant. film KROKODIL DANDY ob 20. uri BLED Ni predstav!
g o
Z <—
C/3
>
"v
m
H M j*
sC
Z C
<
T.
05 50 >
cn (Ji
—i >
Lestvico ureja
Nataša Bešter
Glasbena lestvica Radia Žiri
Lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 4. decembra, od 16.30 do 18. ure. Gost oddaje bo od 18. do 19. ure Branko Jovanovič, pevec ansambla Don Juan, ki bo predstavil novo kaseto ansambla.
Domača lestvica
1. Helena Blagne - Moj mornarček
2. Petra Bizjak - Ta svet
3. Slov. band aid - Za svobodo
4. Chato - Objemi me
5. Mika - Prva ljubezen
6. Božidar Wolfand - Wolf - Angel varuh
7. Big ben - Stara mama
8. Damjana in Hot, hot, hot - Nocoj ljubila bi se s teboj
9. Aleksander Mežek - Siva pot 10. Miki Šarac - Lizika
Novi predlog: Irena Vrčkovnik - Polepšaj mi ta dan Tuja lestvica
1. Tomislav Ivčič - Stop the war
2. Bryan Adams - Every thin I do, I do it for you
3. Gipsy Kings - Baila Me
4. Hrvaški band aid - Moja domovina
5. Rowette - Perfect day
6. Extremme - More than words
7. Madonna - Holiday
8. Paula Abdul - Rush, Rush
9. Rod Stevvard - The Motovvn Song 10. Ksenija Erker -1 Maschi
Novi predlog: Guns'n'Roses - Don 't cry
PRI VAS DOMA
domača pesem. tuja pesem_
novi predlog, Naslov:_
Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri. Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri1 Tokrat je imela srečo pri žrebu Irma Jančar, Sp. Pirniče 27/D, ki dobi 2 večerji v gostilni PRI LIPANU v Hotavljah. PASIR, ki ga poklanja PETER GRAŠIČ, pa bomo poslali Albinu Urhu, Jelovška 10 iz Bohinjske Bistrice. Čestitamo! Sodelujte z nami! Nagrade so zelo privlačne!
Sončkov kot Anja P. z Jesenic...
...ne motiš se, prav zares je pravilni odgovor Robin Hood, oziroma gre za Costnerjev film s tem naslovom, z dodatkom Princ tatov. Renata me je skoraj že navdušila, da si ogledam dotični film, samo še 100 tolarjev mi manjka, pa grem. Žrebala je kar Marianne, partizansko ime Svetlane, ki ima res pravi čut za tipe, saj je srečnik spet možakar in sicer Teran Tomaž iz Kranjske c. 21, 64208 Šenčur. Dobiš dopis, pa v Sončka.
TOP 3
1. Angel varuh - Wolf
2. Na planini je živel - Tomaž Domicelj
3. Svobodno sonce - Slovenski Band Aid
NOVOSTI
Prejšnjič je bil obljubljen slovenski paket. Don Juan pravi RAD BI TI REKEL NEKAJ LEPEGA, Helena Blagne pa kar NOCOJ (?), Zlatko Do-brič bi kar DOLGIH SEDEM LET, za Jožeta Skubica je najvažnejše, da je PRELEPA DEŽELA, tam neki je tud Legija z MURA PA VALOVI, Prerod je pa preko Mure s PRLEK POP m, aja še Continent je tu, baje so podobni Sank Rockom, no Toni Sotošek je najbolj podoben ZLATI HARMONIKI, razširila in to močno se je tudi ponudba klasike, tu pa je tudi nadaljevanje Mačka Murija, reče se mu Mačji sejem, drugač pa je kaset za otroke tolk, da bo Miklavž res imel kaj nositi.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 26:
Ker Renata sprašuje, zakaj vedno dajemo tako lahka vprašanja, bo pa danes težje. Kolk časa bi jest k' tole pišem, želel-a poslušat zadnjo kaseto Zlatka Dobriča? (dvomestne številke ne velajo). Rešitve čakamo v uredništvo Gorenjskega glasa, do srede, 4. decembra, s pripisom "za Sonček", za razne variacije na to temo pa vprašte Katjo s Planine. Ona obvlada.
Josipina Golob:
Opečna tla
upecna ua šele z leti dobe pravi lesk
Saj se spominjate prostranih
Saj se spominjate prostranih vež v starih kmečkih hišah, obloženih s toplimi opečnatimi tlakovci. Sem in tja je bil kateri bolj ožgan kot drugi, kakšen je odstopil od dna in se zagugal pod korakom in videlo se je, kje seje največ hodilo. Prijetno je bilo stopiti v takšno hišo. Žal so tlakovce marsikje zamenjali hladni marmorji, bleščeče ploščice, domačnost se je tiho umaknila.
A k sreči jih ljudje le niso pozabili in mojstre, ki so ostali zvesti tlakovcem najdejo, pa če so še bolj skriti, kot so skriti Golobovi tam za tržiškim Mo-šenikom. Bečanova ulica je bila do pred nekaj dnevi, zdaj se spet reče "Za Mošenikom", kot nekoč. Tam, kjer pa stoji Golo-bova hiša, se je reklo "pod plazom". Zemlja je večno silila z bregu in Golobovi so tu postavili na desetine škarp, da kljubujejo vodam in zemlji, ki težijo sem dol proti Mošeniku. Saj bi lahko zidali na ravnem kriškem polju, razmišlja mama Josipina, toda kaj ko so bili prepričani, da morajo biti ravno v Tržiču. In zdaj se vozniki, ki dovažajo glino, drva in odvažajo opečne tlakovce čez most, po tesni ulici in po glavnem trgu navzdol, s strahom ozirajo, kje bodo "zapeli". A se srečno izteče in vsak je le vesel, da je tlakovce sploh dobil. Redki so, ki jih delajo. Anton Golob je sprva polagal le ploščice in postavljal peči. Pri Oseliju v Kranju se je izučil. Potem je tudi sam začel peči pečnice za krušne peči, kamine. Odličen mojster je bil za glazure. Ko so peči in kamine izrinili oljni radiatorji, plinske in potem centralne peči, so se preusmerili na tlakovce. No, vmes so še delali pekovske ploščice za zunanjo oblaganje pe-
či, "klinkerčki" so jim rekli. Zdaj izdelujejo le tlakovec, več oblik prihaja iz njihove peči. Enak je tistemu, ki so ga včasih surovega delali, a je toliko žgan, da postane keramičen, ima pa še vedno svojstvo opeke. Prenese suho in vlago, drži temperaturo. Jemljejo ga za najrazličnejše namene: v Istri in ob morju z njim oblagajo vso hišo, vinske kleti in kleti, kjer hranijo jabolka in zelenjavo. Tudi na našem koncu se jim spet zdi lep, razmišlja Go-lobova mama Josipina. Zares so lepa tla iz njihovega tlakov-ca, pa naj bo kvadraten ali oni, kot satje oblikovan. Najlepša je polcentimetrska "fuga", pa z navadno cementno maso naj
bo zafugirano, kajti potem, ko se namaže s toplim lanenim oljem ali s klinker oljem, cement dobi nekakšno zeleno barvo. Lakirati so ga poskušali, pa se ne obnese, ker opeka mora dihati. Naraven lesk tlakovec dobi sčasoma, ko ga pomivate. Vedno lepši je, se razneži mama Josipina, kot bi govorila o otroku. In najlepše se na taka tla poda koža. Naravni materiali gredo vedno dobro drug k drugemu... • D. Dolenc
NAGRADNA IGRA
Ali veste...
Irena Krivec je za vas sestavila naslednje nagradno vprašanje: Ugotoviti morate, ali je res, kar je spodaj napisano ali ni. Morda veste tudi za pravi odgovor?
Jack London, s pravim imenom John Griffith Chanev, ameriški pisatelj, je v romanu Martin Eden opisal življenje svojega brata, ki je, prav tako kot junak romana, storil samomor.
Je ugotovitev točna ali ne?
Odgovor nam pošljite na dopisnici na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1. 6400 Kranj, s pripisom za nagradno igro Ali veste. Vaše odgovore pričakujemo do srede, 4. decembra. Žreb bo med pravilnimi odgovori določil, kdo dobi nagrado, praktično darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 tolarjev.
SLOVENIJA 1 20.05 EVTTA PERON
Perona zaprejo politični nasprotniki Evita se pogaja z vodji sindikatov. Pred štirimi meseci so poklicali Perona na pomoč, zdaj je čas, da delavci rešijo njega. Pod pritiskom sindikatov ga res spustijo, peron postane predsednik in istega dne, ko priseže, se poroči z Evito. Zdaj lahko Evita neomenjeno vlada. Vrže v zapor dame dobrodelnega društva, ker je te nočejo za predsednico svojega društva. Dnevi dobrodelnosti so minili, prišel je čas za Eviti-no pravičnost.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani
9.00 Mozaik, ponovitev
9.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
9.50 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Postulati Nevvtonove mehanike 10.15 Nekoč je bilo... življenje: Ledvice
10.40 Zakaj rib v vodi ne zebe? Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi?
10.50 Mostovi
11.20 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka 12.15 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.10 Video strani
14.20 Nenavadni primer svetega Miklavža, angleški film
15.10 Mozaik: Mostovi, ponovitev
15.40 Sova, ponovitev
16.40 EP, Vtdeo strani
16.45 Poslovne informacije
16.50 Poročila
16.55 Slovenska kronika
17.05 Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka, ponovitev
17.35 V četrtek ob 17.30
18.35 EP, Video strani
18.40 Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka
19.10 Risanka 19.17 EPP 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Evita Peron, ameriška nadaljevanka
20.45 EPP
20.50 Tednik
21.50 TV dnevnik, vreme
22.20 Poslovna borza
22.30 EP Video strani
22.35 Sova
Taksi, ameriška humoristična nanizanka
V območju somraka, ameriška nanizanka 0.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.10 Euroritem
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Žarišče
20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija
20.55 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani: Eva Sotolšek, klavir
21.05 Svet na zaslonu
21.35 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, TV adaptacija predstave MG ljubljanskega
23.35 Program HTV 1 0.05 Yutel,   eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.10 Sporočila beguncem
7.25 Dobro jutro, Hrvaška
8.00 Poročila
8.05 Hemingvvav, TV nadaljevanka
9.00 Poročila
9.05 TV šola
10.00 Poročila
10.05 Reportaže, vključitve
11.00 Poročila
11.05 Spored za otroke
11.45 Mirovne pobude
12.00 Poročila
12.05 Vključitve
13.00 Poročila
13.05 Reportaže 13.30 TV nanizanka 14.00 Sporočila beguncem 14.30 Poročila
15.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.30 Znanost za svobodo 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve, reportaže 18.00 Poročila
18.10 Dokumentarni program
19.30 TV dnevnik
20.15 Politični magazin
23.00 TV dnevnik
23.50 Poročila v nemščini
23.55 Poročila v angleščini
0.00 TV izbor
1.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.45 Video strani
17.00 Malavizija
19.30 Dnevnik
20.20 Arsenio Hali Shovv
21.10 Umor po naročilu, zadnji del
angleške nanizanke 22.05 Chelmsford 123 22.30 W. A. Mozart 23.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer
20.15 Informativno dokumentarni program
20.30 Juda, vohljač in zvezdice, španska humoristična nanizanka
21.00 V vrtincu, oddaja o filmu 21.20 jezdec ob zori, ameriški film
TV KOPER
13.00 Športne oddaje
14.30 Čarobna svetilka, ponovitev
15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka
16.00 Policijske novice
16.50 Poveljniški most
18.30 Risanke
18.45 Odprta meja
19.00 TV dnevnik
19.30 Čarobna svetilka
20.30 Meridiani, aktualna tema
21.10 Juke box, oddaja v živo
22.10 TV dnevnik
22.20 Juke box, oddaja v živo
23.20 Rayanovi
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program; Čas v sliki
9.05 Mačke in pes
9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Argumenti, ponovitev 13.35 Speedy Gonzales 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Goščavski otroci 14.55 Nekoč 15.00 Jaz in ti
15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am. dam, des 15.55 Mini scena
16.05 Razburjenje v Krampaniji, 1.
del komedije 16.55 Michaelov   zveneči adventni
koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Shovv mix 21.20 Pogledi s strani 21.30 Seznam Adriana Messengerja, ameriški film
23.05 V čast Kirka Douglasa 01.0 Bellamv 0.55 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Katts & Dog 18.30 Lokalni program 19.00 W. A. Mozart - Rekviem v D-molu
21.00 Lažne karte Constanze Mozart,
kriminalna igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Literarni kvartet 23.45 Kabaretistična tragedija 0.30 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slo-veniaj, vedno zelene melodije. Do mače novice I, tečaj anglešekg jezika - BBC London, razgovor. Dogodki in odmvi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. aktualna tema, če-stitek, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz zgodovine naših krajev - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO ŽIRI:
FREKVENCE:
Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05  Zabavna   in narodnozabavna
glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Stu dio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
PRO 7
6.00 Hiša na trgu Eaton 6.45 Ravvhide 7.30 Risanke 8.20 Gospod Ed 8.45 Moj prijatelj Ben 9.15 VValtonovi 10.05 R3whide 11.05 Res velik razred 11.30 Alice 11.55 Agentka s srcem 12.45 Čudoviti časi v Spessartu, nemška komedija, ponovitev 14.35 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Caufieldove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Nenavadni umori, ameriški film 22.30 Poseben ode-delek, avstralska serija 23.30 Bonnie
in Clyde, ameriški film: VVarren Bea-ty, Faye Dunaway 1.25 Dnevnik 1.35 Spenser 2.20 Dnevnik 2.30 Tat trupel, ameriška grozljivka 3.te Dnevnik 3.55 neverjetne zgodbe 4.20 primer za profesorja Chasea, ponovitev
©Q)MilM©IMGLAS
Export, import Posredovanje, ^\
Trgov/na. zastopstvo is^J^
......P
leasing, d.o.o.
š
r1 TelLBoUvlje 043/42272208
:6%24$) Radovljica led 064/77-456
KINO 5. decembra
CENTER amer. fant. pust. film GOSPODAR ZVERI II. ob 16. in 18. uri, film presenečenja ob 20. uri STORŽIČ franc. trda erot. ZAPELJEVANJE MLADOLETNIKOV ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. hongkon. akcij, film LOV NA NINJE ob 18. in 20. uri DUPLICA hongkon. karate film ZODIAK AMERIKA III. - PEKLENSKI KARATEIST ob 20. uri RADOVUICA amer. melodrama JOK V TEMI ob 20. uri BLED amer. avant. film KROKODIL DANDY ob 20. uri BOHINJ amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20. uri
MIKLAVŽ KUPUJE T UD\ PRI H AS
ŠKOFJA LOKA
Velika izbira oblačil za vso družino V decembru
• dajemo 10% popust za gotovinsko plačilo
• kredit na 3 obroke
KDOR IŠČE, TA NAJDE -V NAMI
Trgovsko podjetje p. o,, 64000 Kranj, Poštna ul. 1
Trgovci - gostinci - poslovneži
IZKORISTITE
UGODNO
PRILOŽNOST!
KOKRA, trgovsko podjetje, KRANJ vam nudi možnost nakupa prostora v trgovsko gostinskem centru - TGC v Kranjski Gori za:
- trgovski lokal
- gostinski lokal
- poslovni prostor
- skladiščni prostor.
Prednosti:
- ugodna lega
- parkirni prostori
- ugoden dostop.
Možni dogovori o:
- velikosti prostora (od 20 do 70 m2)
- številu prostorov
- namembnosti prostora
- pogodbenem odnosu.
ODLOČITE SE IN POKLIČITE NAS!
Pisne ponudbe bomo sprejemali do 15. 12. 1991 na gornji naslov. Informacije dobite oo telefonu na št. 064/213-070.
TEDEN .
MIKLAVŽEVIH NAKUPOV
od 2. do 7. decembra 1991
VSAK NAKUP 10 °/o CENEJE
v naših trgovinah Lastovka, Babv, Šport in Pepelka v Kranju, na Bledu, Nogavica Kamnik in Čebelica Škofja Loka!
VIZ NAMI
Z VAMI  • VIZ NAMI
TRGOVINA
g   m JELOVČAN
Grenc 2, Škofja Loka, tel. 064/632-094 Velika izbira uvoženih igrač pred Miklavžem (plačljivo v dveh čekih) Prehrambeni izdelki po ugodnih cenah!
Praznična ponudba: . cg
Rum 1 I Alko 148 SLT ulc* *
Sadjevec 11 125,50 SLT ^
Vino - Rebula - buteljka 67,50 SLT      -»/lOO* °
Sladkor od 41,50 do 43,50 SLT P'*r
Trgovina odprta vsak dan od 7.30 - 19. ure ob sob. od 7.-19. ure ob ned. od 9.-12. ure
INTERNATIONAL	1 LJUBLJANSKA 1 KRANJ (ZA HOTELOM JELEN) ©211-466
OBLAČILA ZA MLADE! PESTRA PONUDBA , SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: REPLAY AMERICAN INO DIESEL	I.E'NlilNt 1 I.KI INC.
'NAGRADNA KRIŽANKA - SALON POHIŠTVA ARK MAJA PREOOSLJE
1	2	3	-	4	5	6	7      ' 8 i i	9
10	11	12	13	14	15	16	17     118 i	19
			20	21	22	23		
Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 5. decembra, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: vrtna miza v vrednosti 3.000.00 SLT
2. nagrada: cvetlično korito v vrednosti 2.300.00 SLT
3. nagrada: viseča svetilka v vrednosti 1.200,00 SLT 4., 5. in 6. nagrada: praktična darila Gorenjskega glasa
V uredništvo smo prejeli 1413 rešitev križanke. Čeprav smo geslo križanke vzeli iz propagandne nalepke, ki se vozi na lokalnih avtobusih v Kranju, je bilo kljub temu precej napačnih rešitev. Pravilna rešitev se glasi: ZABAVA. REKREACIJA POČITEK TO JE PREDDVOR. Komisija, sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in »gla-sovcev« je izžrebala 6 srečnežev. Nagrade prejmejo:
1. Dani Nastran. Podlubnik 158, Škofja Loka - Vikend paket za dve osebi z brezplačno uporabo vseh storitev hotela Bor - Grad Hrib Preddvor
2. Aleš Leben, Sp. Duplje 3, Duplje - Kura hujšanja ali druga nega po dogovoru s kozmetičarjem v vrednosti 4.000,- SLT
3. Dušan Dujovič, Valjavčeva 4, Kranj - Igranje tenisa v vrednosti 2.000,- SLT
4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa - prejmejo jih: Damjana Koritnik, C. Toneta Fajfarja 35, šk. Loka, Aleš Pristov, C. Cirila Tavčarja 1/A, Jesenice, Ivana Katern, Kurirska pot 24, Cerklje
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo prijetno počutje v Preddvoru!
STARINO-SLOVEČ
PRVA SPO MLAOANSKA
CVETLICA
DRUGO IME ZA RASTLINO ŽABICO
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
MIRAN SATTLER
SLOV.PtSA-
TEUCA I "ROMAN C PREŠERNU'
PREJŠNJE IME JEZERA MALAVI
N-Z0ZEM SUKAfi VAN0ER NEER
OSKAR DAN0N
EKSPLOZIV NO TELO
NAR0C0-SLOVEČ
RIM NARAVOSLOVEC
KRAMA
R0P0TUA
VZHOD IANGL I
BORIS KRALJ
SINOVA ŽENA
PLANINSKA STAJA
KLORID
VRSTA OBARE
ZOLAJEV' ROMAN
MIRUJOČI DEL ELEKTROMOTORJA
SL MLADIN PISATELJ (FRAN, 'MEDVEDEK DUA'1
DEL TEATRA ZA GLEDALCE
30KJBK NALOŽENO
DELO OPRAVILO
PEVKA PRODNIK
ŽEN PEVSKI GLAS
GREDA OGON
RIK0
GOROVJE V SAU0OVI APAS_
MALAJSKA BLAZNOST
GRIEG EDVARD
PUŠČAVA V ČILU
SKAHOM DROBIŽ
0RGANIZ ZDRUŽ NARO D0V
TRINITR0-TOLU0L .
NEKD TURŠKO GOSTI ŠČE S PRE MOĆĆČ
GNIDA KRASTA
PO OBEDU
LETOVIŠČE V ISTRI
MAPA.SVE-ŽENJ URAD NIH SPISOV OČEM
ANDREJ RAZINGER
GREGOR
DRIN0VEC
IT MESTO OB REKI TICINO
ANOREJ TOMIN
DEL ŽIVALSKEGA TELESA
DRAGO AŽMAN
IGRALKA MIRANDA
ORGAN VOHA
MADŽAR ŽEN IME
PISATELJ KRISTAN
MESOJEDE ŽIVAU
HEKAVSR fTALUl PRITOK TIBERE
IZMEČEK VULKANA
VELIK OGENJ
\1G ,\\
KNJIŽNICA
AM KONSTRUKTOR RE
BALERINA PAVLOVA
PTIČSEV
MOM
IVAN NAP0TN1K
ANTON RAVNIK
PRESTOLNICA ANT AS1RUE
NAPAD NASKOK
OKUSEN JUŽNI SADEŽ
O
o
m
z <—i
on «—* O
r >
C/3 10
z O
< m
90 >
CD H J} >
O    D P
tKTTERVIEVV:
cveto sever
Lutkar
tek, 29. novembra 1991
19. STRAN
II^K^^'GLAS
^ kot dekado nazaj se je radno pojavil nov poklic z nenadnim imenom lutkar - animator; Cveto Sever, prvi uradih registrirani lutkar, tedaj ni I neznano ime. Za seboj je ^el nad petdeset premier na e|,kem dramskem odru in bo-
,te izkušnje z lutkovnim me-Jerri, s katerim se je srečeval jja Srednejšolskih let. Velikemu
pastvu odrskih peripetij navij^0 je bil za Severja prvi ko-korak lutkarja, stopinja v
e*nano. Potrebno si je bilo
•skati občinstvo, izdelati re-J*toar predstav, organizirati gostovanja, igrati, vse v
?1Ji enega.
gotovost porodnih korakov ' Je razblinila, ko se je uspel IJaliti prvi Severjev projekt -> 'kovni četrtki, s katerimi je s anJskemu občinstvu približal et lutke. Sledila so številna 'štovanja po vsej Sloveniji in u8oslaviji, sodelovanja na do-0,a^ih in tujih festivalih in krog •j^instva se je naglo razširil, j^nes se Cveto Sever lahko °hvali z več kot tisoči nastopi, v"0 000 gledalci, ki so njego-e Predstave videli. Statistično dano nam zadnji podatek gaffi da je njegove predstave '*el vsak osmi Slovenec. Dol-■ letno znojenje po odru
je.
I .^mu znojenje LMo bi rekli, obrodilo sadove,
j' J'h je požel z repertoai ^vetih lutkovnih predstav er>dar po dolgih letih "paše" 0 odru igralec Cveto dan dagnji, ki
repertoarjem
muzam ni pnzanes-
- ne ostaja križem rok; pete-; decembra bo oživil lutkovne jjrt-ke, ki ga bodo popestrila , Prtja razstav, tako da bodo
najmlajši v času kulturne ^e mimo vsega imeli možnost feda sveta čarobnih lutk. veto
Sev>er za zdaj ostaja *est svojemu poklicu, toda ka-0 dolgo še.
1. Znano je, da ste bili prvi registrirani svobodni umetnik s področja lutkarstva. Kakšne so bile reakcije stanovskih kolegov ob vaši odločitvi?
To je stara reč, dvanajst let. Ampak res je, da sem v osemdesetih letih, ki so bili dovolj neugodni časi za kulturo, imel objektivne in subjektivne spore s kranjskim teatrom. Pri njih sem odigral še zadnje predstave, potem zanje nisem igral več. Vendar na dveh stolih se ni dalo sedeti; zato sem pustil službo in pri dveh majhnih otrocih odšel v poklic, ki je bil res neznan. Poklic lutkar solist je zares čuden; ko sem zaprosil za status samostojnega kulturnega delavca, so mi ponudili status dramskega umetnika, kakor tedaj, tako tudi danes, ko podaljšujem statusne zadeve, še nimajo urejenih pravilnikov okoli lutkarije. Zakaj tedaj nisem maral statusa dramskega umetnika in sem hotel pridobiti status lutkarja? Ker se mi zdi najbolj pravilna iztočnica; če hoče človek biti lutkar, mora biti najprej dober dramski igralec, nadgradnja je lutkar. Zato se mi ne zdi nič posmehljivega, če mi kdo reče: "Poglej ta je lutkar." Osebno se mi zdi dobro, da sem uspel pridobiti status lutkarja. V odločbi tako tudi piše.
Reakcije? Bilo je dosti zanimivo; če bi se vsi strinjali, bi bilo narobe, če bi bili vsi proti prav tako. Bila so tako pozitivna kot negativna mnenja, kar me ni brigalo. Svoje delo sem opravljal naprej.
2. Kako tretirate programske smernice L(utkovnega) G(leda-lišča) L(jubljana) kot umetnik; vaša "igralna politika'" za razliko od institucionaliziranih hiš gradi na neposrednem in pristnem kontaktu z malčki ob pred-
^BLJTO N : Tomaž Kukovica
j^RANJ, MESTO V
Mrzlici alternative
v Koneckoncev naslov pričujočega
^ 'esta proti plošči Pankrtov "To morate preslišati", kaže kra-
0 v'dnost in norost podobnih napadov, saj domala nihče Pankr-
ni mogel napraviti boljše propagande kot sam Rupel. Na-aD .nJa zanimivost, ki kriči iz vsebine Ruplovih namigovanj že j^'ori nakazuje smer, v katero se je kasneje oblast podala, da bi lij: °reninila punk: nacistični simboli, trda stalinistična roka par-|2*ega odpoklica, ter odrekanje finančne podpore. Vse to se je li neje uresničilo; izbruhnila je afera s kljukastimi križi, borci so 5t Penili nad liberalno strujo znotraj ZKS, ki se je postavila na ^dtl a'ternative, Pankrtom je Kulturna skupnost Slovenije odre-, „^akršno pomoč v obliki bankovcev pri snemanju velike pIoS-Jj ^olgcajt". In še bi lahko naštevali. Ruplovi ignoranci nihče v v^mikah ni ostal dolžan niti najmanjšega kančka resnice; še ' ■ Ravno prvi dogodki v zvezi s punkom na Slovenskem - prvi * h°erL prva časopisna objava, protesti in žolčne polemike so bi-iQpeizkusni kamen alternative, saj so bili kasnejši spori veliko
1 J na "nož". Punk pa seje, meni nič, tebi nič, le še bolj širil. Re-I led vseh teh, pičlo opisanih dogodkov se je odvil v pičlih r^^ajstih mesecih. Seveda v tem času zagreti punkerji niso mi-W'' an'crt' m Buldožerji so dobili vse več stanovskih kolegov. I k bendi so rasli kot gobe po dežju in Ljubljana je kot center
enije dobila močno zaledje na periferiji. Kar samo se nekako lrj0°n°tnim akcentom postavlja vprašanje, ali je metropola orala' il^ grudo alternative z oblastjo kot periferija. Ko smo poskušali % .lrat' bralcu sliko o porodnih krčih punka v Ljubljani, o afe-$1 katerih domet natančneje razgrajuje Zbornik Punk pod Slo-prCl,» smo se dela lotili namerno površneje. Razloge si poiščimo mi? Ustavljenem vprašanju, ali se je Ljubljana prva spopadla z I lrn mnenjem ob vzniklem popku punka, in če je bila bolj dbA,a za vibracije od zunaj, pa je kasneje periferija odigrala eno vlogo. Kot prvič je zapolnila idejno vzrel nastalo s punk 3|. fstvom, in drugič; poskrbela je za največje škandale, prave 'tične travme.
h ^2rok, da so stvari stale, kot so stale, namreč da je Ljublja-|skP?Srkala najbolj bistre glave marginalnih slovenskih mest, je
Olj' v,dejstvu, da je bil represivni in ideološki aparat tam naj-irJ, "eizprosen, krut itn. Pa tudi, če smo konkretni, je bilo v .nem mestu veliko lažje, že na videz drugačne mladeniče in Vet^ ^nke večkrat zbrati in pretepati na policijskih "jaukah".
m ar prav tam, kjer je bila represija najkrutejša so rasle naj-VV|2drave misli. Toda svoboda velikih mest je ustvarjalne ved-
postavki mobilnega odra, ki lahko prodre tudi v manjše kraje in prostore?
Kako tretirati smernice LGL, je zvito vprašanje. Kot lutkar sem vesel, da se je v Sloveniji posrečilo narediti dostojno, res kvalitetno - mislim kot stavbo -gledališče, ki je eno lepših lutkovnih gledališč za otroke v Evropi.
Zelo težko je dati mnenje o umetniških smernicah lutkovnega gledališča. Mislim, da bi pri tem vprašanju odgovor najlažje dala stroka: To je kritika. Silna napaka in škoda je, kot veste, za vse slovensko lutkar-stvo, da nimamo dostojne lutkovne kritike, ki bi pisala tako kot za velika dramska gledališča. Na tem področju smo še vedno na balkanskih tleh, saj lutke podcenjujemo; v kritiki še vedno ni pristopa, ki se ponaša z razčlembo predstave, ki pove, kaj je dobro, kaj ni dobro. Nekaj so o lutkarstvu pisa-
li Milan Dekleva, Stanka God-ničeva, a to so bila bolj mnenja kot kritike, kajti omenjali so le, da se tam nekje nekaj dogaja in nič drugega...
Mislim pa, da so programske smernice LGL dokaj neposre-čene - to je moje mnenje - ker preveč izključujejo tretjo stranico - gledališko, lutkovno gledališko; če človek - animator dela predstavo, ki pogreva -godbe iz življenja, jo dela zopet za človeka, gledalca. Mislim, da slednja stranica ni dovolj zapolnjena in tu vidim tisti manko, tisto praznino. Lutkarji mi večkrat očitajo, da zadnje čase premalo raziskujem, da delam, kako bi rekel -kasa štiklce, ampak pomembno mi je, da so zadovoljni otroci in tudi jaz. Vsaka predstava ne more biti vrtanje nafte. Toda od lutkarstva, od gledljivih predstav živim. Marsikdaj iz predstave pri vaji izključim kakšen zanimiv del. Reče si:
Recimo, daje Laibach, ki je znana trenutno kot Ljubljansko - trboveljska skupina in kije bila najbolj črvivo jabolko spora, na začetku trboveljsko-kranjska -kupina. Recimo, da so bili v Kranju najboljši koncertni žuri Pankrtov, da so jih stalno spremljali pendreki policajev in odloki o prepovedi koncertiranja v metafizični stalinistični komunizem zagledani in iz višjih instanc direk-tirani rablji. Rekli bomo še marsikaj, kar se še ni zapisalo, kar je ostalo v spominu tega ali onega, ki je bil na koncertu, ki je igral, ki je bil inkriminiran kot grešni kozel. Zato po splošnih in dokaj znanih rečeh ter dogodkih nadaljujmo s Kranjem in njegovo alternativo, zakaj takoj po, do tega trenutka opisanih dogodkih v Ljubljani,stopa na sceno.
KLUB LJUBITELJEV GLASBE IN NJIHOVO GLASILO
Klub ljubiteljev glasbe ali krajše KLG je bil ustanovljen daljnega leta gospodovega 1976. Peščica mladih glasbenih entu-ziastov si je prostore glavnega štaba priborila in uredila v kleti odsluženega hotela Stara pošta. Prostorček ni bil kdove kaj velik, saj je lahko sprejel trideset ljudi, ki so se količkaj brez večje gneče prepuščali zvokom glasbe. Vendar omenjena kapaciteta prostora ni bila zakon ali skrajna možnost, kajti ob določenih prireditvah, kot je bil tematski večer neposredno po tragični smrti Johna Lenonna, je KLG vsrkal tudi do sedemdeset fanov...
Dejavnost KLG se je širila navzven, zakaj tesen prostor je bil le slaba varianta za organizacijo koncertov. Čeprav so se manjši koncerti zgodili, večjih, atraktivnejših prireditev niso mogli strpati v klavstrofobično klet. Poudariti je treba, da je KLG deloval organizirano. Imeli so t.i. občne zbore, na katerih so izvolili izvršni odbor, ki je bil zadolžen za izvajanje zastavljenih programov. Izvršni odbor je deloval efektivno, kar pomeni, da mu je uspelo dejavnost KLG predstaviti širši javnosti. Koncept odpiranja publiki se je opiral na dve udarni aktivnosti; prvo je predstavljal sistematični prodor koncertnega repertoarja na večje odre kot Delavski dom in diskoteka Creina, drugo udarno jedro kluba pa je lansiralo glasilo KLG.
V začetku je KLG posvečal pozornost predstavitvi tuje un-derground ročk glasbe sedemdesetih let, domačim novitetam in promocijam klasične glasbe. Program je bil prepuščen možnostim, kar je razumljivo, saj so večino plošč, torej glasbene ponudbe prispevali člani KLG iz lastnih zbirk, nekaj materiala, bodisi glasbenega, bodisi knjižnega so glede na finančne potenciale kupili sami. Obiskovalci so si plošče lahko sposojali, seveda pod pogojem, da jih kasneje vrnejo. Ta način širjenja glasbenega arhiva je omogočil pestro ponudbo raznovrstne glasbe.
Tematske večere v KLG so posvečali skupinam kot Buldožer, Pink Floyd, Sex pistols, CTash, Tangerine dream, Emerson, Lake and Palmer... posameznikom kot Ericu Burdonu, Muddy VVatersu, Ricku VVakemanu itd. Skratka bilo je pestro. Prag klu-
"Če bi bil gledalec, zakaj to sploh delam, kaj pa je to na odru. Poskušam se postaviti v gledalčevo vlogo, poskušam biti sam svoj režiser in "vržem" proč balastne stvari v predstavi. Šele premiera pa pokaže, koliko "vžgejo" prijemi, zato, čeprav je to velika škoda, na premieri pokažem polizdelek. Po več deset predstav pa vidim, kako predstava dozoreva. Gledam pa, daje predstava delana za male pikce. Uvodi, prologi in epilogi so v predstavi najpomembnejši, saj pomenijo vključitev in izključitev; če uspem nagovoriti, motivirati otroke, da se igrajo z mano, je predstava dobila smisel. Namreč, da se vsi skupaj igramo. 3. Vaš velik doprinos h kranjski kulturi so bili lutkovni četrtki; prosim, opišite to izkušnjo? Takrat sem se boril za svoj obstoj. Zato sem odprl to lutkovno hišo. To je bil prvi motiv, ki me je sprovociral. "Četrtki" so tekli leta 1982 in so potekali do 1985-6 leta. Zaradi začetka adaptacije gradu Kiesselstein sem projekt ukinil. Ob zaprtju sem bil zelo vesel, kajti to delo je bilo utrujajoče; iskati dobre programe, skakati naokoli in si služiti denar za vsak dan, menjati predstave.... vsako predstavo, ki so jo gostujoči lutkovni teatri odigrali v Kranju, sem jo moral povrniti. Vsak Četrtek se me je polotila panika ali bodo igralci prišli ali ne. Toda če ugriznemo v kontinuiteto predstav, jo moramo kljub višjim silam obdržati. Kadar gostujoče skupine ni bilo,sem namesto njih vskočil s svojo igrico.
Otrok je bilo vedno veliko. Igrali smo tudi po tri predstave dnevno; ob 16., 17. in 18. uri. Koliko dela je taka predstava zahtevala, je nemogoče opisati; zakuriti tedaj še obstoječo peč na drva in še tisoč drugih poslov.
Ampak; danes, ko je mesto Kranj zraslo, ko čas kulturi ni naklonjen, je čutiti še večjo otroško kulturno lakoto. Lakota, ki bi jo komaj, komaj nasitila prava lutkovna hiša. Prostora ni, otroci pa ostajajo doma,
I   J A
ne da bi vedeli, kam naj gredo. Kiesselstein s pisarnami ne more revitalizirati utrip mesta; revitalizacija pomeni, da ljudje hodijo v mesto po duševno hrano. Ne pa, da hodijo v službo. To so neumnosti.
4. Poletje preživite v Selcah pri Železnikih. Kaj črpate iz tega ambienta?
Dva poletna meseca si ne dovolim vzeti. V svojo kočo pridem v dvajsetih minutah, v dvajsetih minutah sem na koncu sveta, v dvajsetih minutah sem v civilizaciji. Sicer sodelujem na poletnih festivalih, toda preveč nerad se poleti naprezam, čeprav bi bilo dela še več za lutkarje kot v sezoni. Tako kot se otroci igrajo v pe-skovniku, se igram jaz na vrtičku. To je moja igrača, kjer ča-ram. Zakaj to počnem? Gre za očiščenje; vsak kamen, vsaka korenina, vsaka kompozicija, karkoli, mi da idejo za predstavo. Ne vem, kako, ampak fino bi izgledalo napraviti predstavo iz korenin, kamnov, toplih materialov.
5. Ali boste ostali zavezani lutkovnemu gledališču kot igralec, ali pa se menite posvetiti temu čarobnemu mediju z drugo vlogo?
Gotovo ne. Računam, da bi naredil še tri, štiri lutkovne predstave. Zdi se mi, da ni ne vem kako gledljivo, če se nekje zelo star nastavljaš po odru. Tudi čas napravi svoje; skušam ga loviti za rep, se prilagajati mlademu občinstvu. Recimo, da, ko bom napolnil petdeset let, ko bom Abrahamovih let, sporočim občinstvu, da pripravljam retrospektivo svojih predstav. Te predstave se bo dalo videti trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Ko bom lutke odložil, jih ne bom nikoli več prijel kot animator - igralec. Ze dolgo časa me zanima lutkovna režija. Pri tem bom zopet postavil vse na glavo. Ko me bodo poklicali, da bi igral predstavo, jim bom rekel, da igral ne bom, lahko pa pridem režirat. Kot igralec pa se prav star ne bi rad pasel po odru.
Tomaž KUKOVICA
ba pa so z inštrumenti prestopili tudi Marko Brecelj, Ivo Volarič - Feo, Jože Žvokelj, Brane Smole...
Pestra dogajanja v Kranju so odmevala daleč naokoli, zato se je pojavila nuja po rednem in pristnem kontaktu s privrženci glasbe po vsej Sloveniji. Tak spoj z zunanjostjo je najefektivnejše ilustrirala pisana beseda, zatorej so začeli z izdajo glasila KLG.
Glasilo KLG je prostorsko zapolnjevalo informacije o delu kluba in hkrati ljubitelje seznanjevalo z glasbenimi trendi. Preprosto rečeno; glasilo je bilo zmes fanzina in kulturnega informatorja. Prva tiskana številka je izšla leta 1980. Glavni in odgovorni urednik je bil Marko Jenšterle, vrste uredniškega odbora pa so zapolnjevali Gojo Breme, Marko Košnik, Sašo Novak in Vojko Renko.
Če pogledamo uredniško zasedbo, vidimo, da so ti nekdanji mladci danes kulturni standard, so vodilna imena slovenske omike. Zaradi tega dejstva zapišimo, da se je njihova ambicioznost in talent odsevala že v glasilu KLG. Seveda tedaj mnenja niso bila tako naklonjena tej publikaciji, ki je konstantno drezala v tabu teme. Po drugi strani je povsem razviden razvoj glasila iz fanov-ske podobe v spekter sodobne kulturno kritične revije, ki je sorazmeren z mentalnim napredkom urednikov in novinarjev.
Prva uredniška zasedba si je prvenstveno zastavila nalogo predstavitve koncertnih dejavnosti KLG skozi najave in preko kritik. Širino znanja bralcev so dopolnjevali s potankimi opisi glasbenih trendov, kot je bil npr. punk, z ilustriranjem karakternih potez fiontmanov bluesa, ročka, novega vala, punka, pri tem pa niso pozabljali na kranjske in jugoslovanske skupine. Tudi krvavo potrebnih informacij o izzidu novih plošč in reportaž ni manjkalo. Avtorji so ob pisanju teh vrstic doživljali duhovno renesanso. Spoznavanje z novimi družbenimi gibanji onstran meja, ki so jih bralcem obelodanjali, je poglabljalo njihovo kritičnost. Glasba je imela v svoji (di)harmoničnosti le vlogo posrednika idej. Ideje so se odsevale v besedilih, ti pa so bičali družbeno alienacijo in puritansko filistrstvo. To kar je lepo po zunanjosti. Še ni pravilo, ki avtomatično klavzurira notranje dobro, pa naj gre za človeka ali njegove umske produkte, kot so družbeni siste mi. Država, ki se sramuje punka, torej mladih brezposelnih na pravljenih v cape svojih staršev, je organizacija, ki si je z represi jo nad za njih estetsko grdim, poskuša ohraniti nataknjeno krin ko vsesplošnega reda in blaginje. Sistem, ki ga bolj skrbi za ličila za fasado in pri tem pozablja na vsebinske razsežnosti pojava, ji zlagan, nagnusen, trul.
Uredniki poslej na glasbo niso gledali kot na zabavo, temve kot na zrcalo družbe. Družba, njeno stanje se lesketata v poezij filmih, stripu, esejistični misli etc. Posledica uredniškega skok na duhovno višjo stopničko je bil nov vsebinski program, ki gaj kot novi urednik glasila KLG Sašo Novak dal publiki v pokuš no. Zadnje številke glasila KLG so imele glasbo za skelet, jedrn del pa so predstavljali eseji M. Košnika, T. Hostnika, ter vsebin sko anarhoidno zaokroženi stripi Zorana Smiljaniča.
im^MM)1-, GLAS 20. STRAN
Izključiti TV
Petek, 29. novembra 199J
"Nenazadnje lahko televizijo izključite, kadar
koli hočete." (Tadej Zupančič, Pop TV)
Kaj nam pravzaprav sporoča zagotovilo, da
lahko TV izključimo, kadar koli hočemo? Zdi
se, da bi ga lahko prevedli takole:
"V vaši moči je, da lahko kadar koli pritisnete
na gumb."
Kakor je slednji stavek samoumeven, pa - mar prav zato? - ni brez metafizične razsežnosti. Metafizika prebiva v frazi pritisniti na gumb. V polpreteklosti, ko so ideologije tehnološkega napredka bile hkrati še ideologije emancipacije, je predstava o tem, da bo treba "zgolj pritisniti na gumb", pa bo ta ali ona naprava takoj izpolnila to ali ono človekovo kaprico, pravzaprav bila predstava o tem, kako se svobodna volja v perspektivi izenači z vsemogočnostjo človeka v razmerju do predmetov. Če pa je predstava, da bomo to zmogli kadar koli, vsebovana že v predstavi o pritisku na gumb, potem je zatrjevanje, da to je stvar naše svobodne volje, odveč. Katero vlogo tedaj igra v nagovarjanju subjekta svobodne volje? Zupančičeva izjava je zapisana blizu začetka uvoda v vodič po dosedanji televizijski produkciji treh velikih TV mrež v ZDA: NBC, CBS in ABC. V kontekstu pojasnjevanja bralcu, kaj mu Pop TV ponuja, jo je treba razumeti kot zavarovanje, s katerim pisec - ljubitelj ameriške TV morebitnega bralca, ki ni ljubitelj (ameriške) TV, opozarja, da ni (pisec) kriv njegovega (bralčevega) morebitnega nezadovoljstva s TV programom. Vendar pa posebna uporaba naslovnega stavka v taki komunikacijski situaciji ne bi bila mogoča, če ne bi vnaprej domnevali, da lahko ta stavek v vsej svoji splošnosti učinkuje prav kot vljudnostna fraza, s katero se odgovornost za nezadovoljstvo s tem, kar je gledal na TV, prelaga na gledalca. Kot pri drugih vljudnostnih frazah mora torej tudi za zgornjo veljati, da jo je mogoče pojasniti iz načina, na katerega sejo "konvencionalno" uporablja.
Kaj bi to izjavo, če bi menili, da gre zgolj za ugotovitev stanja stvari, ločevalo od izjav:
- pravzaprav lahko knjigo odložite, kadar koli hočete;
- navsezadnje lahko iz kinodvorane odidete, kadar koli hočete?
Nehati brati knjigo in jo odložiti - to je zelo nedoločno in lahko ima za podmeno zelo različne "razplete" komunikacijske situacije branja. Knjigo lahko odložim sredi branja in se kasneje vrnem k prav temu mestu - odložim jo, da bi premislil ali podoživel, kar sem bil pravkar našel v njej. V tem primeru prav z gibom odložitve, s trenutkom prenehanja branja, pravzaprav šele stopim v dialog z njo. Lahko pa odložiti knjigo - po dveh straneh, na sredini ali na koncu; po prvem, drugem ali n-tem branju, je s tega gledišča zanemarljivo - pomeni tole: dovolj je imam, (to pot) je ne bom več vzel v roke. V tem primeru ni šlo za pretrganje drsenja pogleda po Črkah, da bi se zamaknili v sporočilo, pač pa za odložitev knjige v pomenu sklepa: razumel sem, kar sem to pot v tej knjigi mogel in hotel razumeti, njeno branje je zame zdaj s tem sklenjeno.
Vsekakor pa velja, da knjigo, dokler fizično obstaja (pa čeprav kot ponatis, prevod, mikrofilm,...) lahko beremo vsakič znova, kakor da jo beremo prvič in njeno sporočilo celo čaka na nas. Ugotovitve, da lahko knjigo odložimo, kadar koli hočemo, se ne drži dvoumnost. Nobene potrebe ni, da bi jo uporabljali kot opravičilo, pa tudi nobene možnosti za to. Iz kinodvorane lahko odideš šele navsezadnje: potem ko si plačal vstopnico, trpel zaradi nečesa na platnu, v dvorani ali v sebi, se odločal, ali naj še vztrajaš ali ne, potacal noge sosedom in jih zmotil v ugodju, se nekajkrat butnil v kak-
šen oster rob, preden si se pritipal do izhoda,... skratka, "kadar koli hočete" pomeni v kinu pred koncem, to pa ima svojo ceno. Pred koncem odideš, če to odtehta nevšečnosti, ki jih imaš s tem, da odideš pred koncem (vključno z vprašanjem, ali boš ta film lahko še kdaj videl ipd.)
Vendar pa obiskovalec kina, preden je kupil vstopnico, ve, da gredo posledice nakupa na njegov račun. Oditi pred koncem je zanj alternativa, za katero se bo odločil le v skrajnem primeru. Vendar pa je ta možnost s posledicami vred jasna in nedvoumna, njena uporaba pa temu ustrezno omejena.
Nasprotno pa bi bilo pogosto ponavljanje, da lahko TV izključite "kadar koli hočete", popolnoma nerazumljivo, če ne bi bilo neskladja med možnostjo, da "pritisnemo na gumb", in prakticiranjem te možnosti. Kateri gledalec še ni izkusil položaja, ko je vključil televizor "samo za hip", da "vidi, kaj je na sporedu", potem pa prestavljal s kanala na kanal, nikjer mu nič ni bilo všeč, jezil se je nase, da se pusti nategovati, pa vendar ni storil natančno tistega, kar bi lahko bil storil "kadar koli hočete"? Na TV ima potemtakem izključitev iz komunikacije posebno razsežnost, ki je ni najti pri drugih "medijih". To razsežnost lahko zaslutimo že iz podrobnosti, da se izjava z začetka tegale spisa ne bere preprosto in brezpogojno: "TV lahko izključite, kadar koli hočete", marveč jo vpeljuje "nenazadnje". Pri tem "nenazadnje" (ki je kalk za angleški last but not le-ast, vendar let it be) stoji na .mestu, kjer bi lahko prav tako stala "navsezadnje" ali "pravzaprav". Skratka, v stavek, ki bi bil brez nje brez-priziven, vpeljuje dvom, spričo katerega se prime stavka vsaj kanec samozanikovalnosti. To samozanikovalnost bi lahko tolmačil freudov-sko kot Verneinung (jalovo zanikanje, ki budi sum, da gre v zanikanem videti "nezanikljivo" potrjeno) in hkrati videli v Zupančičevi izjavi zaklinjalni obrazec, v katerem besedica "nenazadnje" razkriva, da navsezadnje televizije ravno ne moremo izključiti kadar koli. Razvita oblika stavka z vključenim prikritim podpome-nom bi se lahko brala nekako takole: "Saj vendar lahko TV izključite kadar koli! (Zakaj je potem ne izključite, pač pa kar zijate vanjo?)"
Gre torej za alibi komunikacijskega razmerja TV do gledalca. Sama TV je tista, ki kratko malo s tem, da za slehernega gledalca obstaja kot toliko in toliko programov, ki jih je načeloma mogoče vključiti kadar koli, prav zaradi tega pa TV ni mogoče gledati neprestano, ponuja potencialnemu gledalcu vnaprejšnjo odvezo. Ne bi se mogel ("nenazadnje") iz TV komunikacije začasno izključiti, če ne bi bil vnaprej vračunan kot njen naslovljenec. Osnovna oblika sporočila, iz katerega izhaja izjava, s katero smo začeli, bi torej bila nekako taka: "Nenazadnje lahko televizijo vključite, kadarkoli hočete."
Prav zares namreč niti oglaševalci, ki jim TV prodaja svoje gledalce kot njihove potrošnike, ne zahtevajo, da poginete od nenehnega buljenja v domači zaslon. Sploh ni treba, da gledate TV - da je le iz vašega vzornega trošenja razvidno, da se obnašate prav tako kot tisti, ki jo gledajo. Berite sporočilo TV v obliki, razviti do zadnjega:
"Ko ne morete več gledati TV, jo mirno izključite. Nič hudega, če nas ne gledate ves čas, saj zadošča, če nas gledate dovolj pozorno, da ste tudi izključeni, kakor da bi bili vključeni. Le spočijte si, rekreirajte se, pokupite, kar je treba. Glavno je, da boste nazadnje spet vključeni."
Jože Vogrinc
IRENA PLANINC;
ČETRTI, PETI IN ŠESTI STIH
Bodi moj suženj in jaz bom tvoja krvava nevesta do prebujajočega sonca Potopi me v dno ekstaze ki po prespanem snu vzdrami dih po begu in ta trenutek...
5.
V pepelnati noči rišejo luči sodomijo oči
V pepelnati noči rišejo spektri mrzlih usedlin
neke preživete melanholije brezvernega obupa obupa praznih občutij njegovih zob in mokrih ustnic Tako absurdno prazne so tvoje oči
V pepelnati noči
6.
Daj mi amor iz svojih ustnic da ti jih izžgem
Razkrij mi ramena do nežnega brezumja v soju lastnih oči
AJA STELAN:
KADAR SE SPOMNIM NATE
kadar se spomnim nate
je moj dan tako čudno majav.
nisem več tukaj in ni me več tam,
nisem več v tvojih željah
in dež, ki je bil najin,
čigav je zdaj?
kadar se spomnim nate ne pišem več pesmi in ne grem več z žalostjo spat. si ti še ti, ko mene ni več? in ta glas, ki te kliče, čigav je zdaj?
kadar se spomnim nate vsakič ustavim korak, za trenutek počakam in mislim: danes je zadnjič.
^ek^29. novembra 1991
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
21. STRAN GLAS
sosvet kmetijske svetovalne službe o razvojnih in tržnih možnostih slovenskega kmetijstva
Kmetijstvo se je navadilo na družbeno podporo
Dr. Jože Osterc: Sedanje razmere niso naklonjene temu, da bi se Polkmetije odpovedale zemlji. Dr. Marko Kranjec: Kmetijstvo zahteva več, kot lahko dobi. Davki so bistveno premajhni.
^'ed, 26. novembra - "Naša kmetijska politika mora biti sinteza pravnih danosti in svetovnih, še posebej pa srednjeevropskih izku-SenJi" je na dvodnevnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu dejal republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-"° dr. Jože Osterc in poudaril, da se je šele "ob domišljenih agrar-n°političnih ciljih mogoče pogovarjati o strategiji razvoja kmetij-stva v Sloveniji."
Ker kmetijstvo ni samo priplava hrana, ima kmetijska Politika sočasno gospodarske, ?.°cialne in okoljevarstvene ci-Je- Med gospodarskimi cilji je na prvem mestu pridelava ^rave hrane v zadovoljivih kocinah in po dostopnih cenah, ^'ovenija mora pridelati toliko ^rane, da je drugi ne bodo izsi-'jevali. je dejal dr. Osterc in še Poudaril, da ni politične suve-J^nosti, če si narod sam ne pri-Pla vsaj strateških količin hra-ne- To je tudi razlog, da so si UQ,i tako bogate države, kot je, P8 primer, Švica postavile zelo Jasen cilj: samooskrba s hrano ■^ora biti vsaj 80-odstotna. Če-Prav se v Sloveniji stopnja samooskrbe povečuje, pa je ?|ruktura izjemno neugodna. velike presežke imamo pri perutninskem mesu, hmelju in re'oma pri mleku in krompirja, hkrati pa ne pridelamo do-y°lj sadja, zelenjave in vina, za *ar imamo sicer odlične narave možnosti. Analize, ki so jih zredili strokovnjaki, so pokale, da polovica izrazito vinogradniških leg in 20 do 30 odstotkov izrazito sadjarskih leg a' izkoriščenih.
Kako uravnotežiti presežke 'n primanjkljaje? To je po be-Sfdah dr. Osterca sicer mogoče °seči s preobrazbo in rajoni-*acijo kmetijstva, vendar je za spremembe velika ovira poseda in parcelna razdroblje-J|0st. Kar tretjina kmetij v Slo-, er|iji ima po podatkih iz 1981. eta (rezultatov zadnjega popi-a ^e ni) manj kot en hektar *ernlje, le šestina pa več kot de-• et hektarjev. Povprečna kmeti-Ja ima skupno 6,6 hektarja *ernlje, od tega 3 hektarje ob-povalne.   Manj  kot petina
pridelati hrano še za vsaj dvajset prebivalcev Slovenije.
"Posestna in parcelna koncentracija je naš trajni cilj, ki pa ga ne bomo prav kmalu dosegli. Da bi koncentracijo pospešili, bo treba uvesti vrsto ugodnosti za tiste, ki bodo pripravljeni svojo zemljo prodati ali jo dati v dolgotrajen zakup," je dejal dr. Osterc in poudaril, da sedanje razmere z veliko brezposelnostjo, nizkimi plačami in skromnimi možnostmi dodatnega zaposlovanja ne dajejo dosti upanja za to, da bi se polkmetije v večjem obsegu odpovedale zemlji v korist čistih kmetij. Čeprav posestna razdrobljenost pomeni, da večina naših pridelkov ne bo poceni kot v nekaterih deželah zahodne Evrope, ki imajo boljše možnosti za kmetovanje,
•netij je "čistih", vse ostale so Ješane, dopolnilne in ostarele.
ePrav še ni podatkov letoš-:Jega popisa, je zanesljivo, da Število aktivnih kmečkih pre-JValcev padlo pod sto tisoč in
a mora vsak kmet povprečno
Dr. Marko Kranjec, viceguverner Banke Slovenije, je dejal, da bi od načel, s katerimi se sicer strinja, morali čimprej preiti h kvantificiranim srednjeročnim in dolgoročnim opredelitvam. Kmetijstvo se po njegovem mnenju ne more pritoževati nad davki, saj so davki od katastrskega dohodka glede na ekonomsko moč kmetijstva bistveno premajhni. Čeprav bi bila večja obremenitev kmetijstva narodnogospodarsko upravičena, politika takšnega predloga ne bi sprejela in bi ga razumela kot napad na kmete, ki so bili že doslej štirideset let zapostavljeni. Kar zadeva intervencijsko politiko, so po besedah dr. Kranjca učinki večji pri vlaganjih v šolstvo in izobraževanje kot z regresiranjem na že ustaljenih področjih. Z ekonomskega stališča drži trditev, ki jo kmetje pri nas neradi slišijo - namreč da je kmetov preveč; res pa je tudi to, da so mešane kmetije manjši onesnaževalci kot velika posestva. Da bomo morali zaradi posestne razdrobljenosti še naprej jesti drago hrano, je zelo kratkoročni cilj, je dejal dr. Marko Kranjec in poudaril, da si zato, ker smo del Evrope, kljub vsem omejitvam ne bi smeli zadovoljiti s tem, da bi bili naši pridelovalni stroški višji od drugih. Kmetijstvo je dejavnost, ki jo je po njegovem mnenju treba pomagati, vendar je treba "intervencije dozirati z razumno mero." Doslej je ni bilo, bile so le zahteve koalicijskega partnerja, da je treba položaj kmetijstva izboljšati in popraviti stare krivice. Te zahteve pa niso bile nikdar podprte s temeljitimi analizami, ki bi pokazale, kakšne bodo posledice "izboljšanja položaja". "Osebno ne bi rad vse življenje jedel kruha, ki bi bil spečen iz drage domače pšenice; prav rad se zadovoljim s cenejšim kruhom iz uvožene pšenice. Enako velja tudi za številne druge pridelke našega kmeta," je dejal dr. Marko Kranjec in poudaril, da je kmetom treba jasno povedati, da intervencije niso nekaj, do česar bi bilo avtomatično upravičeni, ampak da gre pri tem za zavestno odločitev družbe. To jim je treba povedati že zato, ker se je kmetijstvo očitno že razvadilo in navadilo na podporo države in ker se v zadnjem času pogosto pojavljajo nerazumne zahteve, kaj vse je kmetijstvu treba dati. Za sedanjo draginjo sta po mnenju dr. Kranjca glavna krivca predelava in trgovina, delno pa tudi kmetijstvo; država pa doslej še ni storila ničesar, da bi monopole razbila.
Kmečke žene in mladina
Na tečaje in predstave
Kranj, 26. novembra • Ko drevje v pozni jeseni °dvrže listje, se umiri tudi življenje na kmetih. Neodložljivega dela je manj, večeri so daljši in je tudi možnosti za izobraževanje in razvedrilo. Tudi kmečke žene rade vsaj ob redkih jrenutkih prepustijo "tri hišne vogale" možem hi odidejo na predavanja, tečaje, predstave. Aktivi kmečkih žena so s pomočjo kmetijsko-Bospodinjskih svetovalk poskrbeli, da bo kontnih in prijetnih uric čimveč.
Aktiv kmečkih žena Tržič prireja danes, ^ Petek, ob pol sedmih zvečer v prostorih ^etijske zadruge v Križah tečaj izdelovanja 'dventnih venčkov. Udeleženke naj prinesejo s sabo vejice ciprese, smrečja, bora, razne storžke, svečke, okrasne trakove, slamo, ki bo Osnova za venček, in drugo. Izdelali bodo tu-~} nekaj ikeban. Enak tečaj je bil včeraj v j ?rkljah, predvčerajšnjim pa v Naklem. Vsi ,r,Je aktivi kmečkih žena v kranjski občini
odo decembra organizirali tečaj o pripravi "arezka. V Kranju bo 9. decembra, v Naklem in v Cerkljah 11. decembra. Povsod bo v
aoružnem domu in povsod se bo začel ob E0' Petih popoldne, vodila pa ga bo Zdenka *e*ar. Aktiv Sloge vabi žene tudi na tečaj ta-
piserije, ki se bo začel 4. decembra ob pol štirih popoldne v zadružnem domu na Primsko-vem in ga bo vodila Darinka Zaplotnik, 12. decembra ob šestih zvečer pa v iste prostore še na izdelovanje voščilnic, aranžiranje daril in na družabno srečanje. Cerkljanski aktiv se je odločil tudi za šiviljski tečaj. Začel se bo 9.
Kmečka dekleta in fantje pravijo, da bodo obiskovali tečaj nemščine, ki ga v zadružnem domu na Primskovem prirejata aktiva kmečke mladine Sloga in Cerklje. Tečaj se bo začel 5. decembra ob 19. uri, cena je 90 mark, znesek pa je mogoče poravnati v dveh obrokih.
januarja ob 16. uri v prostorih KZ Cerklje, trajal bo trinajst tednov (po štiri ure na teden), cena je sto mark, vodila pa ga bo Jožica Potočnik. Udeleženke bodo morale priskrbeti tudi šivalne stroje.
Povejmo še to, da si bodo kmečke žene iz vseh aktivov kranjske in tržiške občine (povabljeni pa so tudi možje in drugi družinski člani) decembra v Poljanah pri Skofji Loki ogledale gledališko predstavo Cvetje v jeseni.• C. Zaplotnik
pa bo del polkmetij treba dolgoročno zadržati že zato, da bi ohranili sedanjo poseljenost Slovenije. Kar zadeva rajoniza-cijo, tudi ni vse tako preprosto, kot se nekaterim zdi. Nemogoče je, da bi, denimo, ravninsko kmetijo, ki ima deset hektarjev obdelovalne zemlje in se ukvarja s prirejo mleka, preusmerili v pridelavo žit in v pitanje prašičev, ko pa vemo, da bi potem ustvarila manj dohodka. Rajonizacija pa je problem, ki ga bo treba reševati: zdaj se namreč dogaja, da pridelujemo krmo za govedo in žita tudi na številnih odličnih sadjarskih, vrtnarskih in vinogradniških površinah. Dosti mleka "na-molzemo" v ravnini, kjer bi lahko pridelovali krmo za prašiče, ki nam jih primanjkuje, in krušna žita, ki jih tudi uvažamo.
Ker na svetu ni dežele, ki ne bi tako ali drugače pomagala kmetijstvu (največ podpore daje Japonska, po nekaterih podatkih kar 90 odstotkov vrednosti celotne kmetijske pridelave), tudi slovenska država po besedah dr. Osterca ni bila in ne želi biti izjema. Država bo namenjala denar za nekatere kratkoročne cilje, dolgoročno pa predvsem za urejanje zemljišč, za rajonizacijo kmetijstva, za kmetijsko šolstvo, raziskovalno delo ter za delovanje svetovalne službe. Kar zadeva tržno cenovno politiko, bo načeloma ekonomske probleme kmetijstva reševalo prosto delovanje trga, sicer pa praksa večine držav kaže, da zaradi neelastičnega povpraševanja po kmetijskih pridelkih in vpliva vremena na pridelavo ne gre brez posredovanja države. "Ce želimo ohraniti poseljeno in kultivirano deželo in zadostno količino hrane primerne kakovosti, moramo našim kmetom, kakršne pač imamo, zagotoviti za povprečno produktivnost primeren dohodek. To je mogoče predvsem z ustreznimi cenami. Posamezne evropske države in države EGS imajo zakonsko podlago za tržno cenovno politiko v kmetijskih tržnih ureditvah za posamezne pridelke. V EGS je posebno uveljavljen sistem ciljnih cen, ki so določeno za eno tržno leto vnaprej in so hkrati podlaga za določanje intervencijskih cen, vhodnih cen in za zmanjšanje trgovinske zaščite. Kmetje in porabniki imajo tako vnaprej izhodišče o pogojih, v katerih bodo delali in živeli," je dejal dr. Osterc in poudaril, da nameravajo slovensko pridelavo zaščititi s primerno visokimi uvoznimi dajatvami, tako zbrani denar pa nameniti za izvozna nadomestila in za spodbujanje pridelave hrane, ki nam jo manjka. • C. Zaplotnik
Demografsko ogroženi
Kako zaustaviti odseljevanje?
Kmetijstvo je le ena od dejavnosti, ki daje možnosti za gospodarsko okrepitev demografsko ogroženih območij.
Radovljica, 26. novembra - V radovljiški občini so že pripravili razvojni program demografsko ogroženih naselij, med katera po republiškem odloku sodijo Goreljek, Gorjuše, Koprivnik, Kupljenik, Nemški Rovt, Radovna, Ravne, Slamniki, Stara Fužina in Studor. Za vsa ta naselja je značilno, da se je število prebivalcev zaradi odseljevanja mladih zmanjšalo in da so kraji demografsko vse bolj stari. Na Kupljeniku, na primer, je 1948. leta živelo 118 ljudi, 1961. leta 68, pred desetimi leti 43, zdaj pa jih samo še 32. Goreljek je prazna vas, še tri leta po vojni je tod živelo 24 ljudi, ob letošnjem popisu niso "našli" niti enega. V Gorjušah se je število prebivalcev v 43 letih zmanjšalo od 263 na 158, v Radovni od 53 na 17...
V Zgornjih Slamnikih nad Bohinjsko Belo sta kmetiji, ki nimata vode in elektrike in do katerih je dostop mogoč le s traktorjem.
V radovljiški občini ugotavljajo, da razvoja demografsko ogroženih in višinskih naselij ni mogoče ločevati iz skupnega razvojnega programa za hribovska in višinska območja, saj naselja delijo skupno usodo; razlika je le v tem, da je statistika nekatera na podlagi določenih podatkov določila za bolj ogrožena od ostalih. Pri kmetijstvu, ki je ob gozdarstvu glavna dejavnost v ogroženih naseljih, je največji problem v tem, daje v hribovitih predelih pridelava hrane količinsko za 10 do 20 odstotkov manjša kot v ravnini, prihodek na hektar je manjši za domala polovico, produktivnost za četrtino, v višinskih predelih pa je razlika še večja. Čeprav je pospeševanje hribovskega in višinskega kmetijstva v načrtih že od 1976. leta dalje, pa dosedanja podpora ni bila tolikšna, da bi (skupaj z drugimi ukrepi) zaustavila odseljevanje. Dodatna težava je v tem, da je veliko kmetij v Triglavskem narodnem parku, kjer morajo spoštovati zakonska določila, zahteve in omejitve (uporaba tradicionalnih materialov, prepoved izravnave grbinastih travnikov, omejitve pri uporabi umetnih gnojil), vendar pa za to ne dobivajo nobena denarna nadomestila ali spodbude. Kar zadeva govedorejo, ugotavljajo, da so z zamenjavo bohinjske cike s svetlolisasto in črno-belo pasmo pridobili na mlečnosti in prirastku, izgubili pa na dobri presnovi hrane, odpornosti in paš-nosti. Zakon o gozdarstvu, ki je 1954. leta prepovedal rejo drobnice, je naredil veliko škodo: število ovc seje zmanjšalo s 1800 na 200. Ovčereja seje po 1981. letu sicer razmahnila, vendar število ovc ne dosega nekdanjega tropa. Pred drugo svetovno vojno je bila v Bohinju dobro razvita tudi kozjereja, sir grojer, ki je vseboval do 20 odstotkov kozjega mleka, pa znan bohinjski izdelek. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da bi v Bohinju z ustrezno velikim tropom koz lahko preprečevali zaraščanje pašnikov, treba bi bilo le spodbuditi nabavo kozlov ter odkup mleka in kozličev, sprejeti normative za pašo in se "spopasti" s staro miselnostjo, ki kozjereji ni naklonjena. Konji so zaradi napredka izgubili nekdanjo vlogo, niso pa pridobili nove športno-turistične in rekreacijske. Prašičereja je v povojnem času nazadovala, s pretrganimi tržnimi potmi, ki so zaustavile prekupčevalce z juga, pa je postala spet bolj vablji-
Med prednostnimi nalogami na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti sodijo ureditev tržnice v Stari Fužini za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov ter izdelkov domače obrti, obnova sirarne na planini Laz, ureditev hudourniških pregrad in travnikov na planini Velo polje, na katere je voda nanesla prod, agromelioracije ter svetovanje in pomoč pri naložbah in pri uvajanju dopolnilnih dejavnosti.
Kako zaustaviti odseljevanje in območja gospodarsko okrepiti? Kmetijstvo je le ena od možnosti, program, ki so ga pripravili v radovljiški občini, obsega tudi druge dejavnosti - pašništvo, gozdarstvo, predelavo lesa in kmetijskih pridelkov, prodajo, domačo in umetno obrt, turizem - pa tudi ukrepe na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti. # C. Zaplotnik
In kakšne so nagrade?
KRANJ Nova trgovina
MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE!
z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena!
Udeležen bo vsak kupec!
1. nagrada: glasbeni stolp
2. nagrada: kar trije radiokaselofoni
3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom
4. nagrada: garnitura kuhinjske posode
5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTE
Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas.
ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN.
SUPE* TRG INA * O,,
GLAS 22. STRAN
Iranci Petek sezono
optimistično v novo
Naši skakalci na prve tekme v Kanado
Še z večjim veseljem na nastop pod SLO
Lesce, 26. novembra - V sredo ponoči je naša šestčlanska odprava odpotovala na prizorišče prvih dveh tekem letošnjega svetovnega pokala v kanadski Tunder Bay. V njej sta poleg tekmovalcev Francija Pel ka. Jane/a Debeljaka, Andraža Kopača in Sama Gosti-še še trener mlade A reprezentance Luk.a Koprivšck in direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc.
Naši najboljši tekmovalci so pred tem \ ponedeljek opravili še zadnje trening skoke v Planici, naš največji up Franci Petek pa je pred odhodom v torek za Gorenjski glas povedal: "Po zadnjih skokih v Planici imam občutek, da sem s formo na visoki ravni. Vendar pa je sedaj težko reči, kaj to pomeni, saj preden se ne pomeriš z drugimi tekmeci, ne moreš točno vedeti, kako m kaj. Seveda pa upam na najbolje. Moram pa še reči, da mi je nastop pod imenom SI O, dejstvo, da lahko nastopam za Slovenijo, še dodatna motivacija." I ranci je tudi povedal, da pričakuje v Kanadi velik interes tujih sredstev obveščanja za poročanje o Slovenji in da se je priprav il tudi na to poslanstvo,
Sicer pa bo v soboti) v Thundcr Bayii tekma na 90-metrski skakalnici, v nedeljo pa se bodo najboljši skakalci svela merili na 120-melrski napravi  • V. Stanovnik
Slovenska nogometna liga
V Naklem Slovan - Mavrica
Naklo, 27. novembra - Do konca napornega jesenskega dela prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi sla ostali še dve koli. v predzadnjem pa v nedeljo ob 13. uri nogometaši ŽIVIL - NAKI.A na svojem igrišču gostijo ekipo Slovana Mavrice iz Ljubljane. Gostje so bili v lanskem prvenstvu na drugem mestu v ligi. trenutno pa so na sredini lestvice. Vendar so letos mnogokrat na gostovanjih igrali še bolje kot doma in dokazali, da gre za odlično ekipo. Iako se v Naklem ponovno obeta zanimivo srečanje, domači igralci pa, kljub lemu da ne bodo nastopili v popolni postavi, upajo, da jih bodo zvesti gledalci spel spodbujali. Z dobro igro in novima točkama bi se jim radi oddolžili za Številni obisk v prvem delu prvenstva • Dane .lošt
Gorenjska kegljaska liga
V soboto. 30. novembra, je na sporedu pelo kolo. Pari: Blcd-I lan, Adergas-Lubnik, Sava-.lcsenicc. Kranjska (iora-Triglav in
S.Jenko-l juhel
I. Kolka
Zmaga za las Koprčanom
Prizorišče letošnje II. Slovenske moštvenc šahovske lige - zahod je bilo v ŠPORTU Hotelu na Pokljuki. Igralni pogoji so bili odlični, le sneg je nekoliko oviral prihod in odhod udeležencev. Sodelovalo je 12 ekip z Dolenjskega, Notranjskega, Primorskega, Gorenjskega m i/ Ljubljane. I kipe so igrale 5 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 2 uri za 40 potez in z dodatkom 30 minul do konca partije. Sestava ekipe je bila naslednja: 4 moške deske. I ženska in I miadinec.
V prvem kolu so, razen Fronte iz Ljubljane, vse Favorizirane ekipe, med katere je sodila ludi ekipa ŠS Tomo Zupan iz Kranja, zmagale. V drugem kolu pa sla se že sestala končna zmagovalca, ekipa .ŠS ŠD Zuslcrna in ŠS Tomo Zupan. Dvoboj seje končal neodločeno 3 : 3. Do konca turnirja je potem potekal mrtvi tek teh dveh ekip, v katerem so zmagali Primorci. Obe ekipi sta zbrali po l> točk, /usicina pa je imela več šahovskih ločk.
Vrstni red: I. ŠŠ ŠD Zuslcrna 9/22. 2. ŠS ŠKPD Tomo Zupan Kranj 9/19.5, 3. ŠD Kodeljcvo 6/18, -I. ŠK Višnja Goni 5/16, 5. ŠD Nova Gorica 5 16. (>. ŠD Fronta Ljubljana 5/15.5, 7. ŠK Kočevje 5/14.5. X. ŠD Piran 5/14. 9. ŠD Tržič - Usnje Slalnar 5/12,5. 10. ŠK Postojna 4/15, II. ŠK Ribnica 2/10.5 in 12. ŠK Borovnica (I 'V5, Aleš Drinovcc
DEMOKRATI
IGORJEM BAVČARJEM
na Ustanovnem zboru Demokratske stranke občine Škofja Loka
Sreda, 4. decembra 1991 ob 17. uri Hotel Transturist v Škof ji Loki
Vabljeni!
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Petek, 29. novembra
1991
V derbiju prvega kola zmaga hokejistov Acroni Jesenice
Danes gorenjski obračun na Bledu
Minuli torek se je začelo prvo slovensko državno prvenstvo v hokeju na ledu. Uspešen start štirih gorenjskih ekip. -
Kranj, Jesenice, Ljubljana, 26. novembra - Prvo kolo v vsekakor zanimivem državnem prvenstvu v hokeju na ledu je minilo brez. večjih presenečenj. Hokejisti Acroni Jesenic so na domačem ledu premagali konkurenta v boju za prvo slovensko hokejsko zvezdico Olimpijo Hertz, mlada ekipa Jesenic je gostovala pri mladi ekipi Olimpije v Ljubljani in prav tako zmagalu, hokejisti Bleda Promo-linee pa so gostovali v Kranju in zasluženo premagali sicer borbero ekipo domačega Triglava. Sicer pa je /a letošnje državno prvenstvo značilno, da je vrsta najatraktivnejših obračunov že na začetku lige. I (len takih se že danes zvečer obeta v Športni dvorani na Bledu, kjer ob 19. uri slovenski in gorenjski derbi igrata domača ekipa Bled Promolinea in Acroni Jesenice.
Torkovo tekmo v dvorani    ostalim ekipam v ligi. Končni
Podmežaklja je spremljalo štiri tisoč gledalcev, ki so gledali izredno živčno in ostro srečanje. Ljubljančani so ob pomoči katastrofalno slabega sodnika Pahorja (probleme ima celo z drsanjem!) igrali grobo, tako da je klubski zdravnik Acroni Jesenic moral še dolgo po tekmi šivati rane Borisovu in Poveče-rovskemu, poleg tega pa sta poškodovana še Kalan in Magazin. Vendar pa so požrtvovalni Jeseničani uspeli zmagati / rezultatom 4:3 (1:1, 1:2, 2:0). Da je bil rezultat tako tesen, ima veliko zaslug tudi ljubljanski vratar Simšič, ki je zelo dobro branil. Pri Jeseničanih pa so se tokrat izkazali /lasti Mli-narec in Razinger, ter Kopitar, ki je dal kar tri gole. Četrtega je dal Mlinarec. Trener Kriku-nov pa je bil po tekmi zadovoljen z vso ekipo.
Pravi mali derbi pa je bil v Ljubljani, kjer sta se pomerili mladi ekipi Olimpije in Jesenic. V dopadljivi tekmi sta do kazali, da  bosta  trd zalogaj
rezultat je bil 4:5 (2:2, 1:2, 1:1) za Jesenice, gole pa so dali: Rožič, Poljanšek, S. Smolej, Mahkovic in Vari. Danes mlada ekipa Jesenic v dvorani Podmežaklja gosti Olimpijo Hertz.
Favorit v Kranju je bila gotovo gostujoča ekipa Bleda Promolinee, ki sije nabrala pomembne izkušnje v alpski ligi, vendar pa so tudi Triglavani dokazali, da so resen tekmec za četrto mesto. Kljub končnem rezultatu 2:1 I (0:2, 0:4, 2:5) za goste bodo ljubitelji hokeja še radi prihajali v ledeno dvorano kranjskega sejmišča. Takole pa
Na Bledu so se odločili, da vsi opni ne, razen na tekmah z ekipo Acroni Jesenice in Olimpijo Hertz, ne ho. Iako hi radi še bolj popularizirali domače državno prvenstvo in hkrati napolnili blejsko dvorano tudi ob manj atraktivnih srečanjih.
Najboljši športniki Gorenjske
Franci Petek prepričljivo vodi
Generalni pokrovitelj: Živila - gostinstvo, turizem, trgovina
Kot kaže ima bralci Gorenjskega glasa zelo radi šport, saj vsak dan v uredništvo dobivamo kar zajeten kupček izpolnjenih kuponč-kov, s katerimi glasujete za Stolinkin izbor - za najboljšega Športnika, športnico in športno ekipo na Gorenjskem. Glasov še nismo natančno prešteli, saj Stolinkin izbor, ki ga bodo spremljali tudi izbori na vseh gorenjskih lokalnih radijskih postajah - od Radia Kranj. Tržič, Jesenice in Ziri, še ni končan. Tokrat objavljamo predzadnjo glasovnico, ki jo tako kot dosedanje pošiljajte na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadc 1, 64000 Kranj - za Stolinkin izbor (Seveda ne pozabili pripisali svojega naslova, kajti meti glasovalci bomo izžrebali lepe nagrade.) Zadnja glasovnica bo objavljena v decembrski Glasovi stotinki, takrat pa vam bomo o akciji in prireditvi, ki bo nepreklicno na srečni petek, 13. decembra, ob 19. uri v dvorani na Primskovem, napisali še kaj več. ŽC sedaj pa izdajamo, da bo ob podelitvah priznanj športnikom, športnicam, ekipam, sponzorjem in športnem podvigu tudi zanimiv kulturni program. Plesne in glasbene točke in seveda gostja
Vri pripravi naše prireditve sodeluje tudi več sponzorjev, med katerimi naj omenimo vsaj nekatere: Alpetour - Potovalna agencija, podjetje (rcina. kmetijska mehanizacija. Gorenjska predilnica -Lokateks, U sistem - Bojan Udoviči: Prebočevega, linc\ - gradbeni materiali, Zebru - trgovina na debelo. Jeaits klub 1'ctrič. Marmor lloiavlje. Mickama Kranj in Gorenjska banka.
IME, PRIIMEK, NASLOV
V Kranju je bila močnejša ekipa Bleda Promolinea, vendar pa s° z borbenostjo izkazali tudi Triglavani.
je po tekmi razmišljal domači mladih domačinov, so bili Pf5 vratar Marko Kolenko, ki je bil tekmi seveda še bolj zadovov. prav gotovo eden najboljših v ni. "Mislim, da bi bili v alpj| ekipi Triglava: "Z današnjo ligi lahko drugi ali tretji. Da** tekmo in igro sem sicer še kar smo bili sicer še malo neuijSf
večera Helena Blagne, obetajo prireditev, ki se je boste radi spominjali.. In kar je tudi pomembno - na prireditev boste lahko prišli vsi, ki boste pravočasno v dvorani, saj smo se odločili, da vstopnine ne bo.
/a konec naj vam vendarle izdamo, kako glasujete. Kljub lemu da glasov še nismo prešteli (rok za glasovanje je I I. december), lahko povemo, da še vedno prihaja največ glasovnic za pogumnega skakalca iz Lesc - simpatičnega Francija Pelka. Niste pozabili t lic) i na padalce iz Lesc, med katerimi največ glasujete za svetovnega prvaka Romana Pogačarja. Tudi jadralni padalec iz Škofje Loke Domen Slana je zapisan na nekaj kupončkih. pa halinar Pavel Tende. nekaj glasov si je prislužil tudi smučar Jure Košir, psi tekača Robert Kerštajn in Jožko Kavalar in seveda veslača Iztok Cop in Denis Zvegclj. Pri dekletih še vedno prihaja največ glasovnic za Natašo Bokal, mnogi glasujete za Barbaro Mulej, pa tudi Ireno A v bel j. Marijo Šlremlelj,... skratka pri dekletih še ni nič odločeno. Podobno je pri izboru najboljše ekipe, kjer sla v ospredju ekipi hokejistov Acroni Jesenice in nogometašev Živila - Naklo, z dobro igro pa vse več glasov dobivajo tudi košarkarji Triglava in odboj karice Bleda, pa vaterpolisti Triglava in košarkarice Odeje Marmorja.
STOTINKA - GORENJSKI GLAS - RADIO KRANJ
StotinkiN IZBOR 91
ŠPORTNIK
ŠPORTNICA
EKIPA
RADIO TRIGLAV - RADIO TRŽIČ   RADIO ŽIRI - STOTINKA
zadovoljen, vendar mislim, da bo na naslednjih tekmah še precej bolje. Malo se moramo še uigrati, saj smo ravno sedaj dobili okrepitve iz Češke." V blejski ekipi, ki se je v prestopnem roku make spremenila, v njej pa je zaigralo tudi nekaj
ni, čeprav smo imeli dobre M prave. Dobro igro pa obljulfH mo tudi v petek, ko gostuje Jeseničani in računamo 11 zmago - gotovo pa bo tekr"' izenačena," pravi mladi blcp* up Damjan Bertoncelj. • Stanovnik, B.r., foto: G. Šinik
Sezono vendarle začenjajo tudi smučarke
Lech namesto Piancavalla
Kranj, 28. novembra - Potem ko so konec prejšnjega tedna začeli * tekmovanji najboljši smučarji (drugi dve tekmi imajo to soboto "1 nedeljo v Breckendi igu v ZDA), so organizatorji prvih dveh slal* mov, ki bi morala biti konec tega tedna v Piancavallu v torek stM ročili, da jim je od juga pobrala sneg in da tekem v Italiji ne ho-Kot prireditelj je vskočil Lech na Arlbergu. kjer je že zapiral sneg. tako da se bo vendarle začel tudi svetovni pokal za ženske, m V. S.
Vabila, prireditve
Večer loških športnikov - Ob zaključku I I. delavskih športnih igcrfl čine Škofja I oka organizatorji. Športna zveza s SK Alpetour ifi I hojkarsko sekcijo Partizan, pripravljala to soboto. 30. novembra. 9 čan  zaključek  z  razglasitvijo  rezultatov,  podelitvijo BIoudk°>9
značk in plakete sponzorju leta v občini. Slovesnost se bo začeli' 20. uri. nato pa se ho nadaljeval ples z družabnimi igrami in srCČCR vom. Igral bo ansambel Obvezna smer. povezovalec programa pil Borul Mencinger. Organizatorji so vstopnice podelili udeležen^ DŠI. na prireditev pa so vabljeni tudi ostali, ki jih lahko kupijo P vhodu v dvorano.
Prvo državno prvenstvo v gorskih tekih - To sobolo, 30. novembra. Zj| čet kom oh I 5
bo v Kobaridu prvo državno prvenstvo v gopaj tekih republike Slovenije in za pokal Drežnice. Na prvenstvu se b'K
bo tokrat nekoliko spi lik''
zbrali naši najboljši gorski tekači, trasa p
menjena. Dolžina proge je 7 kilometrov s skupno višinsko ra/ 350 do 400 metrov. Start bo pred tovarno Planika v Kobaridu. ... Spominski pohod na Tišje- Planinsko društvo Kranj organizira v rl^jS I jo, H. decembra, spominski pohod na Tišje. Odhod vlaka bo ob Wk iz železniške postaje Kranj. Vsak kupi karto do Lilije in nazaj ^ Skupne hoje je za 4 ure. potrebna pa je dobra planinska obulC^B oprema. Vodnik bo Jože Šparovec. Povratek ho v popoldanskem
kl«h",
Odprti turnir pri Johanei - Minuli konec ledna je bil v Biljard Johanca drugi izbirni railig turnir za evropsko prvenstvo. Zmag*1'? Murn (Boss) pred Kološo (Maribor) in Nemcem (KBL). V skuplp seštevku po dveh mitingih vodi Zebec (Boss) s 23 točkami, najb'1^ od Gorenjcev pa je Andrej Jenko (BK Johanca) s šestimi točk;1' Naslednji raiting turnir bo v Ljubljani 21. decembra. Pri JohaiK'1 ' bo 7 decembra odprti turnir z bogatimi denarnimi nagradami. I'1 maci je lahko dobile v Biljard klubu Johanca (tel.242-374). Tečaj za mlade rokometne sodnike - /bor rokometnih sodnikov m renjske organizira tečaj za mlade rokometne sodnike. Prijave i'1 formacije: Martin Dolanc. Šorlijcva 14, Kranj (tel. 2I5-CMI). Tekmovanje za pokal pizzerije Orly - To soboto in nedeljo bo zimskem kopališču v Kranju tradicionalno tekmovanje v vat. polu. Na njem bodo sodelovali: vaterpolisti Mladosti in Medji čaka iz Zagreba, Primorja iz Reke, Kopra iz Kopra in dveh domačega Triglava. Pokrovitelj tekmovanja je pizzerija Orl.V-
LIGAŠKI SPORED,
iS
NOGOMET
Živila Naklo - SM
Slovenska nogometna liga
Naklo: nedelja, I. decembra, ob 13. Mavrica
ROKOMET
Slovenska super liga - ženske
Kranj: sobota, 30. novembra, ob 20. uri: Kranj - Velenje
OSARKA
I. moška SKL -(zelena skupina)
Kranj: sobota, 30. novembra, ob 18. uri: Triglav I. ženska SKL
Maribor
Škofja Loka: petek, 29. novembra, ob 20.30 uri: Odeja Marm Kranj
II. SKL moški - zahod i
Jesenice: sobota, 30. novembra, ob 18. uri: Jesenice - F. Bor('v
HOKEJ
Državno prvenstvo J
Bled: petek, 29. novembra, ob 19. uri: Bled Promolinea - A^JJj Jesenice Jesenice: petek, 29. novembra, ob IX. uri: Jesefl' Olimpija Hertz
Zaradi čedalje večjega zanikanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli 5rno, priporočamo, da pridevki niso daljši od dveh tipalih strani (60 vrstic). Le ta-*° lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravi-c°i da predolge prispevke ^trezno skrajša tako, da ni "'stveno okrnjena vsebina ^Poročila oziroma, da zavrne °bjavo. Vsi prispevki morajo podpisani s polnim ime-n°m in naslovom.
Uredništvo
Strel
v noči
* petek, 8. novembra, ob enaj-s'i/i zvečer je v Planini pod Goli-c° zagrmel strel. Ustreljen je bil "a{ pes Kal, sedemletni nemški ?v^r, samo dvajset korakov od ■k, v kateri živimo. Storilca je Je/a noč ali pa se je potuhnil v Qleri od bližnjih hiš. vsekakor ?° Policija doslej še ni izsledila, CePrav bi obdukcija hitro pokala, kako in iz kakšnega orožja ,e bil pes ubit. Ker sva se z ženo Ma, da bi psa odnesla in za-^bla, dokler se ne najde kriv-c°' je pes več kot tri dpi ležal ob Q?sti pri sosedovem plotu in šele, 0 je že začel zaudarjati, so ga "a prošnjo uslužbenke krajevne-^ urada odstranili lovci. En pes ?c aH manj, bo rekel kdo, ki se ^ življenje, še zlasti pasje, ne ^' kakšna posebna vrednota. A *Qlovo življenje je, dokler se ni 0 silo pretrgalo, pomagalo žive-ffudi nekemu drugemu življe-Kal je bil namreč štiri leta in zanesljiv vodnik moji že-nJ'n ji nadomeščal izgubljen vid.
^ je dragocen pes, še najmanj *Q,o, ker je njegovo šolanje za ^dnika slepih stalo veliko de-^ija. Dragocen je bil zaradi y°je lepote, pameti in zvestobe
zato, ker je v svojem kratkem fisjem življenju naredil več do-rega in koristnega kot naredi ^vrsikateri človek. In nikoli ni vkogar ugriznil, na nikogar za-in še lajal je samo, kadar le pritegoval zvonjenju iz bližnje frkve. In če je ženi. kadar je bi-5 nama doma, včasih ušel na Po,ep po vasi, se na žrl sosedo ve-^Q gnoja, izkopal plitvo zakopa-£ konjska čreva in jih razvlekel P° travniku, naredil kupček pred Cerkvijo ali na pokopališču (kar ^Q nut ni bilo nikoli dokazano!) -^ ga je bilo treba zato ubiti? ^znanec je imel lahko delo, saj
aJ še ni okreval po težki operami' hrbtenice, ki jo je prestal ^ed meseci in zato ni mogel niti Jjvolj hitro bežati niti se braniti. ^udo mora biti s tabo. hudo, nemani strelec v noči, ki si nekoč ^orda sanjal, da stojiš iz oči v °c' s tigrom v azijskem pragoz-zdaj pa v domačih rovtah "skrivaj v temi meriš na vaške Pse!
Vnice, 15. 11. 1991
Edo Torkar Planina pod Golico
Odziv na članek
Mati zverinsko pretepala hčerki,
Gorenjski glas, 26. 11. 1991
Ne vem, ali boste lahko objavili moj članek v kateri vaših rubrik. Upam pa, da boste našli prostor in ne bo to ostalo samo na papirju. Prepričana sem, da so še mnogi enakega ali podobnega mnenja kot jaz.
Človek se zgrozi ob branju teh vrstic. Ostala bom anonimna, kot je v članku brezvestna mati. Ne poznam te družine, poznam pa prijetno vas Polovice, kije nekoliko odmaknjena od mesta Tržič. Poznam tudi nekaj prijetnih ljudi, ki živijo tam. Ne morem razumeti, kje so bili sosedje ves ta čas, saj se to ni zgodilo včeraj, to je trajalo več let, da je ta resnica, v kakšnem peklu sta živeli dekleti, prišla na dan šele sedaj. Njuno življenje je bilo tako ogroženo, pa ni motilo tistih ljudi -sosedov, pri katerih sta iskali pomoč v hrani in umivanju. Ali so res lahko mirno gledali, ne da bi kaj ukrenili, kako se brezumna mati podi z vilami za svojim otrokom (če v tem primeru sploh lahko to rečemo). V tržiški občini je kar dosti brezposelnih (po svoji krivdi), pa se zanje najde topla kuhinja ali boni, takle primer pa lahko ostane ob strani, čeprav je marsikdo vedel zanj. Res je žalostno, kje sta pristali dekleti, kakšni bodo njeni spomini na odraščajoča leta. Ne smemo reči, kar pa navadno najraje rečemo, da se ne bomo vtikali v probleme drugih. Toda, če ima človek le malo srca, bi v tem primeru lahko le pomagal nemočnima dekletoma, če bi se prej zganil in ukrepal, saj imamo zato primerne službe in ljudi, ki bi verjetno znali prisluhniti klicu na pomoč.
Lepo vas pozdravljam in želim med prebiranjem vašega lista čim manj takih člankov.
Vaša naročnica, redna bralka, saj sem zelo zadovoljna z Gorenjskim glasom in pa zgrožena mati dveh otrok nad tem člankom.
26. novembra 1991
bralka iz tržiške okolice
Enoumje
še ni preživeto
Spoštovani gospod profesor dr. Tine Hribar, v Slovencu ste 5. novembra 1991 imeli odmeven intervju in z nekaterimi Vašimi trditvami se ne morem strinjati.
Seveda se strinjam z Vami, gospod profesor dr. Tine Hribar, da enoumje še ni preživeto. Razlikujeta se najini mnenji le v tem, kaj si pod enoumjem predstavljava. Enoumje najslabšega kova se dogaja prav sedaj, ko se zaradi spravaštva, kompromi-sarstva in infiltracije v nekaterih
Demosovih strankah sprejemajo slovenskim volilcem nerazumljive odločitve. Zaradi tega Demos razpada in gnije od znotraj, proces pa se je začel avgusta 1990 in sem sam v skupščini že septembra 1990 izjavil, da se dogaja druga »Dolomitska izjava«. Vendar se to ne dogaja tako, kot si to Vi predstavljate (Dolomitska izjava o zvestobi Demosa«), temveč kot nekakšna zakulisna nenapisana (ali morda napisana?) pogodba med protagonisti bivšega režima (SDP?, nekateri iz SSS in LDS?) in nekaterimi veljaki iz Demosa. Po razpadu SDZ so se nekateri že nespretno razkrili, vprašanje pa je, koliko udeležencev »Druge Dolomitske izjave« je v vodstvih ostalih Demosovih strank. Prepričan sem le, da jih je najmanj ali nič verjetno le v Ljudski stranki in Liberalni stranki, ki sta vodili najbolj jasno in odkrito politiko. Torej se to enoumje dogaja predvsem v zakulisju pod taktirko bivših oblastnikov in njihovih podtaknjencev in seveda z brez-rezervno podporo skoraj vseh medijev, da o uredniškem sodnem, bančnem in deloma gospodarskem ter represivnem lobiju
sploh ne govorim. To je torej enoumje, zaradi katerega je na volitvah propadel prejšnji režim in prav to enoumje se zaradi do-brovernosti in naivnosti Slovencev močno krepi. Takega (seveda nobenega) enoumja pa demokratičen svet ne trpi. Vsaj v svoji državi ne, ni pa s tem rečeno, da ga zaradi kakšnih sebičnih namenov mogoče ne bi dopustil svojim konkurenčnim deželam.
Najbolj seveda nasprotujem Vašemu razmišljenju, češ da smo skozi SDZ v okviru Demosa že dosegli oba glavna cilja: parlamentarno demokracijo in slovensko osamosvojitev. Kakor, da bi bile vse ostale stranke Demosa nekak SDZ-jev privesek, po sklepanju iz odgovora na drugo vprašanje v intervjuju celo povsem nebogljen privesek Rupel -Bavčarjevega dela SDZ, ki je ustvaril Demokratsko stranko. Tako prilaščanje zaslug, zlasti pri osamosvojitvi Slovenije je neokusno, neresnično in nizkotno dejanje. Vsaka stranka je k tem ciljem doprinesla svoj delež, tudi opozicijske stranke. Tako je bila na primer 2. julija 1990 »Deklaracija o slovenski samostojnosti« sprejeta na pobudo in vztrajanje Liberalne stranke, ki je takoj po volitvah že maja 1990 Skupščini Slovenije predložila v obravnavo in sprejem Deklaracijo o samostojnosti Slovenije skupaj z Ustavnim zakonom. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je prav »demokratski« del SDZ iz meni nerazumljivih razlogov*pomagal opoziciji zvo-deniti naziv, vsebino in učinek omenjene Deklaracije.
Odgovoriti Vam moram tudi, da je Liberalna stranka vse svoje obveznosti vedno poravnala, tudi v primeru časopisa Demokracija, Zato prosim, da v prihodnje točno poveste, kdo Vam
(Novi reviji) denarja ni vrnil. Obenem se mi zdi potrebno povedati, da Liberalna stranka edina od države ni prejela predvolilnega denarja, čeprav bi ga po zakonskih kriterijih morala in tudi iz tujine ni prejela in še sedaj ne prejema nobenih prispevkov, čeprav se je zadnje čase pojavilo nekaj člankov, kako izseljenci še vedno tudi gmotno podpirajo Demos. Časopis Demokracija je pač propadel, ker mu je naklada zaradi slabe vsebine zadnjih številk močno padla. Očitno so lastniki časopis vsebinsko in jinančno slabo vodili, a kljub temu iz proračuna (postavka »pluralizacija medijev«), prejeli denar za pokritje dolgov zasebnega časopisa, ko je že zdavnaj preminil. A ne pozabite, gospod Hribar, lastniki Demokracije so bili sedaj člani Demokratske stranke, celo ministri.
Zelo blizu mišljenju komunistov pa je Vaše razpravljanje o sovraštvu »desničarjev« do Vas. Zelo podobno je namreč partijski floskuli o revanšizmu. Lahko Vam zatrdim, da Vas nihče iz Liberalne stranke ne sovraži, čeprav ste nas v svoji priročni lestvici uvrstili med desničarje. S kom se bomo povezovali, bomo pa tako ali tako sami odločili, prav gotovo pa ne po Vaši ali kakšni podobni razvrstitvi.
Tudi razni Vaši »tajni« sestanki me ne zanimajo, tako tudi tisti z avtorji srbskega memoranduma ne. Takih »tajnih« sestankov je bilo za hrbtom slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini in zlasti v zadnjem času vse preveč. In še zlasti je bilo preveč tistih, ki so mislili, da se na ta način morejo in smejo odločati v imenu vsega naroda in brez njegovih pooblastil in da
jim ni treba o teh pogovorih, dogovorih in celo domnevnih podpisanih pogodbah poročati nikomur. Pač v prepričanju, če bo dobro, bom že povedal in se pohvalil, če ne bo dobro, bom zamolčal.
Naj zaključim z Vašim razmišljanjem o šahu in jilozofu. čeprav je še veliko odprtih in nedorečenih zadev. Šah je potrebno igrati od začetka do konca zbrano in zavzeto kot vse v življenju, da se pride do zaželenega uspeha. In če boste odslej nekaj časa v politiki, kot ste obljubili, upam. da boste kot dober in vztrajen šahist in ne kot filozof, kar ste po lastni izjavi postali, ko ste ugotovili, zakaj se niste v celoti posvetili šahu.
S spoštovanjem!
V Kranju, 26. novembra 1991
Vitomir G ros, dipl. inž. Ljubljanska c. 4, Kranj
Trgovina na drobno
V Merkurjevih prodajalnah Trgovine na drobno je vsak mesec nekaj novega. Vrstijo se različne prodajne akcije.
najcenejša oDeka
V Gradbinki na Primsko-vem pri Kranju pa imajo poleg prodajne akcije, ki poteka ta mesec, Še eno, za graditelje ta hip prav gotovo zelo pomembno ugodnost. "V zalogi imamo omejeno količino modelarne opeke (modelarni blok BI 1-6) in sicer po ceni 21,30 tolarja za kos z vračunanim prometnim davkom. To je ta trenutek prav gotovo najnižja cena na tržišču. Razen tega pa imamo tudi veli-
ko in pestro izbiro vseh drugih izdelkov, med katerimi naj omenim prav tako zelo ugodno ceno za keramične ploščice," pravi vodja Merkurjeve trgovine Gradbinka na Primskovem Janez Globočnik.
Sicer je novembrska prodajna akcija znižanje cene za 10 do 20 odstotkov. Ta mesec lahko dobite ceneje izdelke Mariborske livarne (pipe, ventili), Rogova  kolesa, od izdelkov
oziroma proizvajalcev gradbenega materiala pa izolacijske materiale KRKE Novo mesto, siporeks plošče Siporex Zagorje, silikatno opreko Opekarne Brežice, tervol TERMO Škofja Loka, stiropor Izolirke Ljubljana, kombi plošče Novolit Nova vas.
V Merkurju svetujejo, še posebej tokrat graditeljem: kupujte takrat, ko je najceneje.
ster Čolnar
40
Drevesa v gozdu
u . Mi mogoče opisati veselja otrok, ko so zagledali matere. SeaJhne ročice so se ovijale okoli vratov mater in težki jecljaji so i ^»šali še dolgo, dolgo kot odmev prejšnjega trpljenja. Iz teh I a|'h, razburjenih prsi, so prihajali težki vzdihi. Otroška pohlep-(L.Usta so se pripojila na materine prsi, a na otroške laske so pa-
e solze mater, ki so samo molčale. To so bile matere - heroji, u   Ko je tudi zadnji dojenček, utrujen od žalosti, zaspal, so malj6 l'ho zapustile svoje otroke in odšle v sosednjo barako... Vsa-I Se je na vratih še enkrat obrnila, se nam toplo zagledala v oči
cepetala: »Pazite, pazite na naše otroke...« k Transport z okoli 550 otroki smo odpeljali v Zagreb in vse, lJ,Srno lahko rekli v uteho materam, je bil neki naslov, kamor bi i nko prišie iskat otroke, ko jih bodo spustili... ko se bodo vrnile
tuJ'ne...
Vse matere so še isto noč odpeljali v Nemčijo, ru Barake so se polnile z novimi in novimi otroki in materami. tta l6'0 smo poslali v Zagreb transport s 566 otroki, ob 17.10
nsPort s 400 otroki, 26.10 s 350 otroki... >H zadnji transport 8. 1. 1943 je štel le deset otrok. Ustaši si naša** niso več upali pripeljati v Sisak skupine, da bi jih kasneje tj j?.°šiljali v Nemčijo, ker jim mesto ni več odgovarjalo. V okolici ska se je ljudstvo masovno upiralo in enote narodnoosvobo-\Q v°jske so zasedale že tudi večje kraje v neposredni bližini
Reševanje
Taborišče v Sisku je bil razsut v devetih stavbah na različnih krajih v mestu. Zaradi tega je bilo le mogoče nekatere otroke rešiti.
Takoj, ko so prišli transporti, je bilo okoli stavb vse polno ljudi, ki so bili pripravljeni in so zahtevali, naj jim predajo otroke na domove. Nekateri so vzeli tudi po pet otrok. Predvsem večje so dobivali kof^kolonizirane«, manjše pa so enostavno kradli iz transportov, ko so jih vodili iz kraja v kraj, na kopanje v Kolpo, na zdravniške preglede in podobno. Majhne otroke so dobivali ljudje tudi s pomočjo »kraje« s strani medicinskega osebja, zdravnikov in sester Rdečega križa.
Evidenca
V taborišču v Sisku je vodil učitelj Ante Dumbovič nenavadno evidenco zapornikov. To je bila strašna evidenca: sedemsto petinpetdeset fotografij mrtvih otrok, največ dojenčkov in manjših otrok, ki so umrli v koncentracijskem taborišču v Sisku zaradi lakote, bolezni in žalosti.
Samo do septembra 1942 je umrlo v Sisku okoli 1600 žrtev fašističnega terorja.
Evidenca je pokazala še drugo stran. Pred fašisti so osvobodili ljudje v Sisku čez 2.000 otrok. Kolikor je bilo mogoče odkriti, je bilo leta 1942 v taborišču okoli 7.000 otrok. Okoli 4.000 so jih vzeli materam šele v Sisku, medtem ko so ostale pripeljali iz drugih taborišč s transporti 29. 7., ter 3. in 4. 8. 1942.
»Evidenca« fotografij 755 mrtvih otrok je sedaj v arhivu Sekretariata za zdravje in socialno politiko SR Hrvaške.
Po pojasnilih Jane Koch se povrnimo k doživetjem t. j. srečanjem in delu Lojzeta Čolnarja v Zagrebu.
Ministru je bilo nerodno...
27. julija 1942 so čakali na otroke iz Siska na glavnem kolodvoru v Zagrebu. Lojze je postopal kakih 20 do 30 korakov stran od deklet iz Rdečega križa, ko je zagledal nadvse slovesno delegacijo.
Na kolodvor je prišel sprejet otroke minister brez listnice Zanič (nekako Je bil zadolžen tudi za nadzor nad RK) z ženo (menda je bila Židinja) in hčerko. Videl je, da pripravljajo nekakšen slavnostni sprejem s cvetjem, pomarančami in čokolado.
Čez čas je na tretji tir le pripeljal vlak. Samo tovorni vagoni. Sestre in vsi na navzoči so zmedeno gledali, kajti vagoni so bili oviti v strahotno tišino. Nihče ni izstopil.
Lojze se je pomešal med sestre in vprašal sprevodnika:
»Kje so pa otroci?«
»Tu nekje morajo biti...«
Šel je od vagona do vagona in odpiral vrata. Ko je tako odprl že okoli 10 vagonov, je nekdo pristopil, odprl vagon in de-Ja': »Tukaj morajo biti...«
V vagonu je bila smrtna tišina.
Počasi se je približal minister Zanič s spremstvom. S strani vagona sta izstopili dve lepo oblečeni sestri RK. Ko je Lojze zagledal ti dve spremljevalki transporta, je najprej pomislil, da sta oblečeni po najnovejši modi švicarskega Rdečega križa.
Sestri sta se pozdravili z Žaničem in spremstvom.
V vagonu ni bilo čutiti nikakršnega življenja. Čez čas je Lojze opazil, da je Zanič s svojim spremstvom nekako neopazno izginil.
Po nekaj trenutnkih omahovanja, je stopil v prvi vagon. Z roko je začel tipati po smrdeči temi. Tako je odkril kup otrok. Obnemogli so ležali drug čez drugega. Skoraj nihče ni mogel stati.
GLAS 24. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 29. novembra 1991
Batagel & Co. Postojna vabi k sodelovanju ZASEBNA PODJETJA, VODJE SKUPIN, ZASTOPNIKE, izključno z območja Gorenjske prodajamo sesalnik za globinsko čiščenje tip: LAVA in CARPENETT. Ce želite uspeti, zaslužiti, nas pokličite! Inf.: vsak dan od 7. -16. ure, tel. 067/23-069
H  lmpo'1 Eoporl. d O O. trzic Koroiko 26 64 290Tu,c 1*1 064 50348 fa« 064 52-07V
■i MM.,
Trgivobod* 18 64290 Vi.c i*l 064 52-378
SILVA • SCHNEIDER • TV STAR VRHUNSKA KVALITETA ZVOKA IN SLIKE
BTV STAR 51 cm za samo 29.900.- SLT
BTV STAR 55 cm za samo 35.590.- SLT
GL STOLP SILVA za samo 17.650.- SLT
GL STOLP SILVA • CD za samo 24.300.- SLT
RADIO KASETOFON CD • SILVA za samo 16.400,- SLT
NAKUP NA 2 OBROKA • ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 3 % POPUSTA
VIDEO REKORDER SILVA SCHNEIDER za samo 31.790,- SLT
BTV GOLDS1 AR 51 cm za samo 22,600,- SLT
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
AKCIJSKA PRODAJA
VINO kak. T0KAJ 0,71, Goriška Brda
VINO PENEČA REBULA 1/1 Goriška Brda
VINO RIBIČ beli 1/1, Vino Koper
SADJEVEC 1/1 ALK0
BRANDY MINISTER GREGOR 1/1 ALK0
SIR EMENTALEC1 kg
Bonboni ŠUMI MIX 450 g Žito-šumi
BALI desert 100 g, Žiro Gorenjka
J0LY prašek 3/1, TKI Hrastnik
Maloprodajna cena
79,30 SLT 136,80 SLT
39,70 SLT 127,00 SLT 160,10 SLT 215,30 SLT
67,90 SLT
25,20 SLT 315,60 SLT
UGODEN NAKUP JE PRI
NAKUP
v v
ISCETE POT DO USPEHA?
Vaša ideja in naš poslovni prostor Vam omogočata uresničitev življenjskih sanj.
POSLOVNI CENTERV KRANJSKI GORI
Najboljšemu ponudniku oddamo 200 m2 neopremljenega poslovnega prostora, primernega za različne nemembnosti.
Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh pod oznako.
»POSLOVNOST NA SONČNI STRANI ALP«.
IZBERIT
IVI   MER CA TOR - /ZBIRA
fa&E? KRANJ
Trgovsko podjetje, d o o KRANJ
PRESENEČENI BOSTE NAD PESTRO IZBIRO IN UGODNIMI CENAMI
V DISKONTU MERCAT0R IZBIRE PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
GLAS
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o.
Sp. Resnica 81
- domači, tuji proizvajalci
- popusti, krediti, prevoz, montaža
- nagrade___
»; SAMSUNG     s§| SAMSUNG
IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA
HI Fl STOLP; CD gramofon digitalni radio, ura budilka spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon. dal|insko upr        8AMO 22.990,00 SLT
televi7or|i ekran 70 51 cm. z ali brez TTX
CENTER KRANJ C. Talcev 3
za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST      t*i 212-367
SLOVENSKE ŽELEZARNE
m im - . ugodno prodaja svoje izdelke v novi industrijski
prodajalni na Jesenicah
• betonsko železo in pletene žične vrvi
• vlečeno jeklo
• vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo
• pločevino - navadno in nerjavečo
• hladno oblikovane profile
• vratne podboje
• dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice
• žeblje
• končne izdelke - diske za kmetijske stroje, kljuke za žlebove, snegobrane, žlebove, kotličke za bojlerje
Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PEUGEOT
UMSCHADEN
Celovec/ Klagenfurt. Vblkermarkter Str. 233. tel. 9943-463-33455
405 i LUX 1580 ccm, 90 KS, od ATS 141.000 -300 "MAGNUM" 1360 ccm. 75 KS, od ATS 1 16 000. • GOVORIMO SLOVENSKO • PROoTO DO MEJE 1
	k  Ljubljanska 1 A
Iti M H l^El	1 Kranj
	"   (za hotelom Jelen)
FOTO HI-FI VIDEO	tel. 211-466 Int. 13
	
budimo vam:
* široko izbiro fotoaparatov, filmov, albumov, baterij, daljnogledov, kemikalij
* razvijanje filmov in servisiranje vseh vrst fotoaparatov
* televizije, hi-fi stolpe, videorekorderje, kamere, avtoradie, hi-fi komponente, računalnike, faxe...
Največja izbira na enem mestu - oprema svetovnih proizvajalcev:
Kodak, fuji, konica, agfa, Vashica, premier blaupunkt, technics, sony, panasonic, schneider
podaja na obroke.
^ gotovinsko plačilo % 5 popusta!
garancija in servis sta zagotovljena. Parkirni prostor je urejen.
kovina je odprta:
p°nedeljek - petek   9. -19. ure
Iob°ta 8.-12. ure
tiščite nas, ne bomo vas razočarali.
PIZZERJ3A ,PBB GRABOM'
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peci
Odprto: od 12. • 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije »Za srce«
Titova 99 61000 Ljubljana telefon: (061) 114-333
JAVNA ZAHVALA
Podjetjem, ustanovam in posameznim državljanom, ki so s svojim delom in s propagando podprli začetek delovanja Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije »Za srce« izreka odbor javno zahvalo in hkrati vabi vse državljane Slovenije k nadaljnjemu sodelovanju.
Odbor
^JELOVICA
Iskra
L
O
M
ZASEBNI TELEFONSKI SISTEM
za eno ali dve zunanji liniji
■> CNI
5 <NI 6 CSI
6 *~ CM <N
Na sistem SELECOM je možno priključiti več internih telefonskih aparatov.
Hkrati pa še:
;':.::&*£KW .:::.^'i^fdr^k;^;^
SELECOM
SELECOM - REŠITEV PROBLEMA NOTRANJIH IN ZUNANJIH TELEFONSKIH POGOVOROV
TEH MINA L S
European Ouality and Design /rom Iskra
MALI OGLASI
©217-960
APARATI STROJI
Prod;im rabljeno TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ AEG. 3.5 KW. Rakov ec. Poljjicu S. ® 70-223 21303
Prodamo čistilni avtoma) za talno čiščenje, dve vrteči krtači s takojšnjim vsesa-vanjem. širina 60 cm. Hribar. Planina 3. Kranj.® 323-666_21315
AKOVUU.AIOR.lt: Vesna in Topla /a vaš Vugo 101. dobite v Agroizbiri Čirče te /a 1800 SI I Možnost plačila na dva čeka. Garancija dve leli ® 324-802
21522
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Veni.is ® 77-7X2_21769
Prodam nov barvni TV Nokia. 51 cm, s leletekstom in 4-mtni namizni OVERLOCK. 30 "o ceneje. ® 632-070 21904
Prodam ŽAGO Stihi "konlra" /a rezer-v ne dele Kopač, Kranj - Kokriea 53
21920
VIDEOKAMERO s kompletno opremo, poceni prodam.® 215-212 21926 Prodam COMMODORE 64. /a 9.500 SI.T '52' 631-009 21928
Prodam M OTOK l ! TIVATOR s pri-ključki. ® 212-535 21932
Prodam nov VAP 630 in nov hribovski IROSI1.EC hlevskega gnoja TG 28. Zalog 49. Cerklje 21947
Prodam TERMOAKU MULACIJSKO PEČ. 2.5 KW. ® 328-307 21950
HI L. IJ Torno T K 72 in TE 22. prodam. ® 214-191 21990
Prodam električni PISALNI STROJ. ® 627-194. po 15 uri_21993
Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje. ® 82-103 21994
Prodam rabljeno PEČ /a centralno ogrevanje ® 82-103 21996
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO P L O. 3 KW. ® 217.236 21999
Prodam novi mali GAŠPt RČI K ® 64-132 22004
Ugodno prodam nov. litoželezni GA-ŠPI-Rri K. ® 211-912_22007
RAČUNALNIŠKO oblikovanje teksta. ® 82-287 22008
Gorenje PRALNI STROJ 306 nov. pro-dam ® 241-6X5 22009
Prodam STRUŽNI AVTOMAT Tornos. I i 7. ® 061-841-037 2201 I
KASETOFON Technics RSB 456 in Hi-tachi. prodam. ® 218-604 22013
Prodam trujnožarečo PEČ na olje ® 48-099 22017
Prodam TV Hitachi. 51 cm, star 6 let. 200 DEM.® 217-937 22021
Prodam HAVBLIC za seno. Zg. Urnik 69. Cerklje 22022
Rabljeno PEČ Ta h Stadler, 3500 ccal. ® 212-200 22025
Prodam stikalno URO TKM 5, 10 »., ce-neje. ® 43-456 22026
Prodam ŠTEDILNIK. 4 plin + 2 eleklri-ka ® 218-4X0 22029
I/POSOJA VIDLOKAMER. uporaba enostavna, ® 241-265 22033
Prodam MLIN za robkanje in irotanje KORUZE. ® 241-759 22038
Prodam barvni TV Gorenje. 67 em ® 801-486 22039
Prodam PLETILNI STROJ Smger za 1.500 DEM, ® 310-752_22043
Prodam PREŠO za prešanje gumitehni-čnih izdelkov. Pogačnik. Zasavska 54/c. Kranj 22093
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ SJnger z robilci. ® 329-554 22111
Prodam barvni TV Samsunu in Iskra ® 43-460 22114
Prodam TRAKTOR IMT 539. prevože-nih 360 ur. ® 421-581 221 19
OVERLOCK Plan, nov z garancijo, prodam. ® 215-650 22120
Prodam nov MOTOKULTIVATOR s pri-kolJCO, ® 82-757. po 20. 22132
Pioneer RECIEVER, zvočnike in kaselar. prodam.® 218-434 22133
Prodam novo motorno ŽAGO Husquar-na 1 66. ® 422-251_ 22137
Malo rabljen VIDEOREKORDER Natio-nal Panasonic in oljni gorilec, prodam. ® 46-552 22154
IIIIANV tehnika. Kompletni pribor /a izdelavo umatniških del iz antičnega in katedral nega stekla, ® 46-552 22155
Ugodno prodam nov vgradni ŠTEDILNIK Gorenje. ® 328-242 22171
Brother. 22176
Prodam 4-nitni OVERLOCK ® 48-606. popoldan
ELEKTROMOTOR. 7.5 KW. 2.800 obratov, prodam. ® 241-414 22186
Hidravlično PREŠO ugodno prodam. 25 [. ® 241-414 ' 22188
Hidravlično, ročno PREŠO PRODAM, možen kredit.® 241-414 22189
Komplet etažno OGREVANJE in 80-li-terski električni BOJLER, prodam za 30.000 SLT. W 78-841 22194 Prodam rabljen PRALNI STROJ Končar. ® 242-728 22197
Prodam nov CEPI LNIK Fl 250. Vodiška 45. Vodice 22201
Prodam mi/arsko PORAVNII KO. 50 cm. ® 85-292
260 x 2213
Prodam STROJ za izdelavo PVC vrečk. ® 215-135 22214
Prodam toplotno ČRPALKO VTĆ 12, za centralno ogrevanje. ® 422-548 22224
Registrske BLAGAJNE ugodno prodam. ® 43-393 22234
PRALNI STROJ, potreben popravila, prodam. ® 213-703 22243
Hišna C t NTRAT A /a 2 telefona, nova. ugodno. ® 631-739 22245
Prodam PRALNI STROJ Gorenje in Otroško posteljo.® 41-807 22249"
PODJETNIKI IN OBRTNIKI!
Velike skrbi se lahko rešujejo tudi enostavno.
Da ne b' imeli nikoli več skrbi z vašimi papirji, pokličite tudi vi računovodski servis E X p IC O  G & A.
Staneta Žagarja 39, Kranj, tel 242-594 od 9 - 12. in 16. - 19. ure
Prodam DOGE /a lesen silos. Ii 2.5 m. višine 6 m. ® 45-2 I 22256
Ugodno prodam VILIČAR, baterijski. 1.5 ton. s polnilcem. Lahovče 42. Cerklje ___22258
Olini GORILEC za centralno, nov. prodam. ® 323-085 22264
Prodam glasbeni STOLP znamke HAN TOR ®"40-651, popoldan 22273
Ugodno prodam ŠTEDI I NIK. 4 plin + 2 elektrika. ® X(,I2-7I8 22283
ČESTITKE
Sestri Pavlini Tomazin Šliin ČESTITAMO za 80 let in vse najboljše, želi ostalih devet. 21938
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 1000 kom. modularne opeke. Planina 3. Hribar. Kranj 21314 Prodam I kub. m smrekovih PLOHOV Prebačevo 2, Kranj 21484
2 mm. 21937
Prodam bakreno PI OČI VINO. ® 49-207
Prodani suhe HRASTOVE PLOHI in DESKI  Zalog I. Golnik_21943
Prodam 100 kvad m. I ERVOLA ter 80 kvad. m ST1ROPORA in balkonska V K A I A s poikni ter oddam 3 sobno STANOVANJE. Predplačilo 2 leti. ® 67-392 21953
Kupim rabljene SALONITNE PLOŠČE. ® 422-143 21964
Kupim 15 kvad. m. keramičnih PLO-
ŠČIC m LIJAK. ® 622-418_22066
Prodam suhe PLOHE in COLARKT
Kontna 22. Bled. ® 78-488_22083
Prodam močno MREŽO v okviiju za pesjak, tf 45-639_ 22142
Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO Novi Bečej. ® 66-901_22165
Kupim pol kub. m. suhih smrekovih CO-
I.ARIC. 2.5 cm. ® 70-575_22167
Poceni prodam novo OKNO. 180x140.
® 221-321. int. 2569_22199
Prodam 950 kosov STREŠNIK Dravo-grad. Pazler. Prež i ho va ?. Bled 22200
IZOBRAŽEVANJE
POUČUJEM nemščino za vse stopnje, ter poslovno korespondenco, 328-334, zvečer 21334 POUČUJEM matematiko, liziko in kemi-|o. ® 217-817__21980
Uspešno poučujem IGRANJE harmoni-ke. ® 310-291__22006
INSTRUIRAM matematiko in liziko za
OŠ ® 218-604_22014
INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje. ® 310-803 22032
Nudim INSTRUKCIJE za I do 6. razred O. S. ® 45-639 22146
Nemška poslovna korespondenca. KONVERZACIJA. ® 312-520 22148
LOKALI
ŠANK. dolžine 2.60 m. ves hlajen, malo rabljen, ugodno prodamo. ® 216-585
21934
Oddam PROSTOR 21 dišće. ® 325-460
9 skla-22058
Oddam 2 poslovna PROSIORA za pisarno. ® 326-231__22059
VIDEOTEKO z vso opremo, prodam ®
46-552_22153
V najetem prostoru oddam TRGOVINO z odkupom inventarja. ® 326-286 22269
Oddam 28 kvad.m. LOKAL Zlato polje. ® 328-515
22275
Oddam PROSTOR primeren za trgovino
ali gostinstvo. ® 633-345__22276
Oddam PROSTOR primeren za trgovino ali GOSTINSTVO. ® 633-345      2228 I
MOTORJI KOLESA
Prodani MOPED Tomos 14 M. 83-71 5. popoldan ',
®
1933
AVTO ŠOLA ZŠAM
ŠKOFJA LOKA
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v
GASILSKEM DOMU na TRATI
začetek 11. decembra 1991 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF POSEBNA
UGODNOST:
Prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika
Informacije: telefon 631-729
Prazniki se bližajo, praznujte jih v dvoje Pokličite Al RODI tO. ženimo posredo valnieo iz Kranja. ® 324-258 ali 51-245 do 22. ure. 21651
Prodajalci pozor! Sprejemamo prijave za MIKLAVŽEV SEJEM v Železnikih na ® 66 765 21922
MONTAŽA stenskih in stropnih oblog. IZDELAVA in adaptacije strešnih konstrukcij, POKRIVANJE vseh vrst kritin m MON l A/A snegolovcev, ® 85-229 __21931
Nudimo delno POMOČ starejši gospe. ® 325-839 21946
Nudim delno POMOČ starejši gospe ® 325-839 21963
sprav ilo 21966
Nudim pokrit PROSTOR kamp prikolic. ® 70-286
Diplomske naloge ku. ® 82-287
'IŠI M na računalni-21981
SERVIS mopedov tudi na vašem domu. ® 78-386 21983
OPRAVLJAM prevoze oseb in tovora ® 331-061 21984
RTV SERVIS Porenta Breg ob Savi 75 ® 40-347 22016
RTV SERVIS. Sr. Bitnje 65. TV. radio, vi-deo vseh vrst 22036
RIV SERVIS BALITČ. Sr. Bitnje oT~®
325-589 22037
RTV sem 216-945
Orhiter.   Kert  Jane/. ® 22051
TIPKAM in OBI I K I IT M vse v.sle besedil na računalniku ® 47-419 22054
IZOLIRAM cevi za centralno kurjavo. Cene ugodne ® 79-043 22077
POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev® 51-814 _22082
LI2.t99l.od 10-15. ure.OTVORITLV CVETLIČARNE na Bregu_22088
Avtoradie, alarme, električna stekla. MONTIRAM. ® 41-016_22101
Avtoradie, centralno zaklepanje, alarme, MONTIRAM ® 41-016 22102
OBLAGAM betonske stopnice z lesom ® 242-383 _221 13
POPRAVILO termoakumulacijskih peči. Kodrič, ® 40-684_» 22144
IZDELUJEM zložljive podstrešne STOPNICE. ® 242-772_22239
Iščem partnerja za EAIR  PLAV ®
633-345 22282
OBLAČILA
Perzijaner, čmo JAKNO, /a 200 1)1 M, ® 214-635
proda m 21958
Prodam črno usnjeno JAKNO, uvoz, ugodno. ® 48-700" 22122
Zimske ženske JAKNI: že ® 75-789
500 SI I
22147
OTROŠKA OPREMA
Prodam otroško POSTELJICO /. jogijem ® 211-403 21721
OTROŠKI AVTOSEDEŽ. (II pa memba položaja). ® 691-442
. spre-21725
Prodam dirkalno KOLO 57 Atala, 12 pre-stav ® 215-852_21967
Prodam ELECTRONIC 90. ® 70-769 __22149
MOTOR BI 50, letnik 1986. zelo dobro ohranjen, z dodatno opremo. Hraše 17/a, Lesce.'® 73-522 22169
Prodam MOPED APN 6, letnik 1986 in GUMO 20x900 komplet na 10 vijakov ® 50-570 22241
OBVESTILA
ŽALUZIJE. LAMELNE ZAVESE. RO-I I II lahko naročile: ROI I LARStVO NOGRAŠEK. MIUE 13, ŠENČUR. ® 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 18038
POLAGAM. BRUSIRAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode. iliso-ne. lapisone in plulo. ® 622-065 18481
IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. ® 061/485-360. zvečer 21051
POPRAVUAM električne gospodinjske aparater® 57-695 21 150
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem.
® 65-625_21988
Ugodno prodam otroški VOZIČEK Peg
in Tribuna. ® 631-036_22065
Ugodno prodam ZIBKO in zložljivo PREVIJALNO MIZO ® 324-351 22084
Prodam otroško POSTELJ ICO z jogijem. ® 40-073 22225
OSTALO
Prodam smrekove ČEBRE ševek 3. ® 43-489
100 litrov. Ol-21408
Nudimo svečane PRTE povzetju. ® 241-694
i ljamo po 21617
Prodam BUKOVA DRVA. cena 950 SI I ® 622-629 21901
Kupim KLETKO za koki 60 kokoši. ® 632-861
.'llkosti za 21916
Prodam KURJAVO 49-207
kamine ® 21940
Prodam DRVA. ® 65-640
PRIKOIICO /a prevoz živine, prodam. ® 061/621-813 21989
Prodam slar KOLOVRAT, cena 4.000 SIT. ® 328-449 22001
Prodam 3 kub. m. suhih, trdih DRV Okroglo II.® 47-761 _22024
Ugodno prodam lepa DRVA. ® 66-105 22063
^^^glKGLAS 26. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 29. novembra
1991
fjostfLnd seaem KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo • rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se priporočamo!
Vabljeni na VEČER ANGLEŠKE KONVERZACIJE -
individualno ali v majhni skupini, v skladu z vašimi željami (splošni ali strokovni jezik) - primerno za vse, ki pri branju veliko razumete, nimate pa priložnosti, prakse ali samozavesti samostojno govoriti.
Informacije in prijave po tel. 45-176 vsak dan po 18. uri.
Trgovina -
Avtokleparstvo - novi in rabljeni avtodeli Zastava - dodatna oprema - Milan Krničar, Dvorje 93, Cerklje, tel. 422-221
Prodam pleskarske LESTVE, ugodno ® 2i6-l 15_22068
Prodam več GOBELINOV. Cena doslop-n.i. ® 214-428 22IO%>
Prodam roCni VO/ Direo. nosilnosi 400 kg. ® 241-483 _221 15
Prodam PRVA. ® 70-204_22126
TORBICO, usnjeno, hordo rdečo, pro-dam. g 621-807_ 22129
Prodam bukosa DRVA po 1.000 SLT in FIŽOLOVKE ® 622-629_22152
Prodam bukove DRVA. ® 79-876 22157
TAPISERIJE od 50 do 500 DEM. pro-dam ® 310-588 22226
Prodam KLETKE /a kanarčke in umival nike. ® 241-483 22260
PRIDELKI
Prodam /EUE v glavah. Hafner. Žabni-ca 9 _21903
Prodam FIŽOL. Prase 22. Mavčiče 21906 Prodam JABOLKA - Bohove Njivica 6. Besnica 22015
Prodam ZELJNA 11 glave. Čebulj. Pš Polica 14 Cerklje_ 22116
Prodam suho KORUZO v /ni|u ® 214-201_22160
Prodam jedilni in krmilni KROMPIR Orehovljc 13. Kranj_ 22237
Prodam jedilni KROMPIR De/ire. Trbo-je 51. Kranj 22251
KUPIM
Kupim PLATIŠČE /a LADO Samaro. ® 218-480 22028
JEEP. ne'vozen kupim ® 218-480 22030
Kupim 2 zimski GUMI. 165/13 Besi M +S. ® 40-624 22034
Kupim Spe H od domačega prašiča ® 70-125 22050
Kuoim plastične VREČE od umetnega gnojila. Babic. Bistrica 7. Duplje. ®
70-007
22052
Kupim cementno siv STREŠNIK Dravograd. ® 311-877_22060
Kupim garažna VRATA, lahko samo po lovico. ® 622-418_22067
Kupim VERIGE za avto ® 45-223
POSESTI
Prodam 1166 kvad. m., zazidljivo vikend
PARCELO ® 212-525_21748
Prodam BRUNARICO v okolici Tržiča. ® 52-348. popoldan_21806
V najem oddam GARAŽO v Kranju.
Vrečkovaul® 323-610__21907
Prodam 1180 kvad.m. mešanega GOZ-DA. ko. Visoko ® 066/21-115 21917 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ul za
10.000 DEM, ® 323-517_21941
Prodam GARAŽO pri avtobusni postaji
v Kranju.® 213-218_21965
Prodamo novo 2-stanovanjsko HIŠO v
Ptuju.® 328-010_22031
Ugodno prodam 1000 kvad. m ZEMUIŠ-
ČA ® 241-275_22045
Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem v KS Gorenja Vas. ® 622-700 22048 GARAŽO na Ravnah v Tržiču, prodam
® 51-566 _22056
Starejšo HIŠO v Kranju, v naselju Čirče. prodam® 061/226-184 ali 214-256
Prodam zazidljivo PARCELO v Selški dolini. Naslov v oglasnem oddelku 22161
V najem dam PROSTOR. 24 kvad. m . vi-Sina 3 m, s parkirnim prostorom in telefonom. ® 422-718_22162
V Šk. Loki oddtim v najem enostanovanj-sko HIŠO. šifra: CENTRALNA KURJAVA 22164 Ugodno prodam staro HIŠO v K ropi Lena po dogovoru ® 061/61 1-382, popoldan_22211
GARAŽO na Planini oddam ® 3253TT Prodam GARAŽO v Sorlijevem naselju
® 212-150
22252
PRIREDITVE
GLASBO za ohcet nudita glasbenika ® 70-015 21900
GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi duo ® 421-498 22097
Tečaj zdrave PREHRANE. 6. in 7 12. v Sk. Loki® 622-135_22131
POZNANSTVA
Vdovec pri šestdesetih išče sebi primerno DRUŽICO za jesen življenja Vabim vas na svojo malo kmetijo na Primorskem. Naslov v oglasnem oddelku 22042
Takoj sprejmem ŽENSKO do 30 lei ® 66-10'. pridi_22062
RAZNO PRODAM
Prodam BUTARE m MESO pol telice. Suha 29, Kranj_22069
Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO za IO°o ceneje, plačljivo v 2 obrokih ter JVC VIDEOREKORDER ® 622-612
22090
Prodam sliki Ravnikarja in termo PEČ ® 214-•'02 22103
Prodam 2 PRAŠIČA po 160 KG. domača krma in Z 750 za rezervne dele ® 85-483 22140
Prodam bukova DRVA. trajnožarečo PEČ in manjši GOZD. ® 49-455 22209
STAN. OPREMA
Prodam PISALNO MIZO z dvižno plos-kvijo. ® 83-715. zveč._21927
Prodam 2 JOGIJA. 200x90 za 5.000 SIT ® 74-391 21987
Prodam nova GARAŽNA VRATA. 10 \ ceneje ® 723-002_22010
Prodam KAVČ in 2 FOTELJA, novo, ugodno® 48-700 22125
ŠPORT
Prodam nove SMUČI MBX za polovično ceno ® 70-004. Radič_21986
STANOVANJA
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE za l-sobno z doplačilom. ® 329-3H6. po 14. uri_21711
Na Planini prodam l-sohno STANOVANJE s kabinetom. Cena po dogovoru ® 326-358 21909
V Izoli prodam 3-sobno STANOVANJE. 80 kvad m., vseljivo v 2 letih ® 066/62-570, vsak dan od 10 do 11.30
21923
V Kranju oddam 2-sobno STANOVANJE z garažo, na določen čas. ® 214-314
_21957
Prodam GARSONJERO, 28 kvad m., na Planini. ® 326-162_21977
Najboljšemu ponudniku KL.'PIM stanovanjsko pravico. ® 212-112. sobota od
1 L- 17. ure_22047
Oddam opramljeno, ogrevano SOBO ® 216-630__22091
SOBO oddam samski ženski, nekadilki. ® 75-050__22117
V Kranju oddamo 2-sobno, delno opremljeno STANOVANJE s telefonom. ® 218-812. popoldan_22158
Družbeno 2-sobno STANOVANJE V Šor-lijcvem naselju zamenjam za 3-sobno ® 218-812. popoldan_22159
(irem STRIČI starejši gospe ali bolni osebi, ki ima svoje ali družbeno STANOVANJE, da bi ga odkupila. Šifra: POMOČ_22181
2 in pol sobno, mansardno STANOVANJE v centru Kranja, ugodno prodam. ® 213-565. po 20 uri_22190
Oddam eno in pol sobno STANOVANJE. ® 633-830, popoldan_22196
Odkupno pravico za 3-sobno STANOVANJE v Ljubljani nudim za l-sohno na re-laciji do Kranja. ® 577-484 22221
Oddam SOBO ® 47-810_22232
Študentki oddam GARSONJERO ®
213-703
22244
V Podljubelju prodam VIKEND PARCELO. 300 kvad. m., dovoz do parcele ® 50-242 22257
V najem oddam STANOVANJE. Ponud-he pod šifro OKOLICA KRANJA 222S3
VOZILA DELI
GUMI 650x16 Sava. nove. ugodno prodam ® 061/555-114_21925
Prodam sedežno PREVLEKO za ( IMOS BX. ® 328-449 22002
Prodam REZERVNE DELE za Z lOllal-ternator. menjalnik. Itarter). Hafnarjeva pot 7, Kranj * 22041
Prodam vlečno KIJU KO in 4 GUME za /101.® 43-456 22027 Dele za / 750 poceni, prodam ® 21 1-607. popoldan_22138
Prodam novi GUMI Michelin. 175 70 14. ® 213-201.45-376 22177
Prodam POKROV motorja-hav ho za JI • GO. ® 43-306 22266
VOZILA
1976. ®	218-639	22073
Prodam	OPEL   Kadell   1.3 S	letnik
I 1/1986. ® 633-676
Ugodno prodam JLiGO 55, letnik 12/1988 ® 48-570
126 P. letnik 1980. obnovljen, prodam ® 421-140 2209S
Lastniki vozil Citroen-Peugcoi. obnavljam odmične osi. ® 2l6-7(i5 22099 letnik I9Š6 ® 22104
Prodam JI (iO 45 452-288. M.irkič
Prodam I IM 126 PGI . letnik 9 1986. registriran do 9 1992. 35IIOO km. cena 2.500 DEM ® 12I-P6 22IO>
Prodam ARO 4\4. letnik 1988. registriran, zimske gume ® 212-716 20944
VVv kombi 8 + I prodamo ali menjamo za manjši avlo. letnik 1987. prevoz 80.000 km. registriran Jo avgusta 1991 Ogled Planina 3. poleg Iskra servisa. Hribar. ® 323-666. dopoldan 21312
Prodam ALFO 33 15 TI. letnik I 1987 ® 31 1-170 21679
Prodam R 5. letnik 1986. registriran do 10/1992.® 218-072 21896
Prodam ali menjam, nov R 5 Campus ® 327-381 21902
Prodam LADO Rivo I 300. letnik 199(1 m KOMBI Z. 850 ® 328-301_21912
R 4. letnik I I 1989. ugodno prodam ® 57-622 _21913
Prodam VVV Jetta. letnik 1986. hordo rdeče barve, po ugodni ceni. ® 326-930
/elo ugodno prodam LADO Samaro. le-mik 199(). z dodatno opremo ® 325-840 Prodam FORD Escorl 1300. letnik 12/1984. Podhom 20. Zg Gorje 21921
Ugodno prodam 3 leta slar R 5 TR. pre-voženih 17.00(1 km.® 802-03" 21924
Prodam OPEL. Rekord, letnik 1985. gara-žiran. ® 79-018_'_21929
Prodam Z 750. letnik 1980. ® 77-291.
dopoldan_21930
Prodam JUGO 55. letnik 1989. cena 5.100 DEM. ® 223-412 21936
Prodam tovorni avlo MERCEDES 2224 z delom. ® 41-492_21942
Prodam Z 750. letnik 1982 ali menjam za ATX ali APN. Pinlar Vinko. Lancovo
1 a. Radovljica_21944
Ugodno prodam ohranjen JUGO 45. letnik 1986 ® 45-532 _21945
Prodam AUDI 80. letnik 1984. ® 311-112 21949 LADO Nivo. letnik 2 1987. prevoženih 22.000 km. ugodno prodam ® 065 88-029_21951
Prodam VTSO Super. lepo ohranjeno, motor v okvari, letnik 1982. registrirana ali kupim MOTOR za Viso ® 633-542
Poceni prodam CITROEN (iS. Informacije ob delavnikih dopoldan na ® 221-565 21955 Prodam GOLF. letnik 1981. benzinar. Glavarjeva 68. Komenda 21961 Prodam / 101. letnik 1987. ® 422-221
UgodnO prodam garažiran 126 P, prvi lastnik. 31 000 KM ® 216-964 22254
Prodam FIAT Uno 60S. letnik 1986. 49,000 km. ® 41-500, po 19, uri 22259
Prodam   R 4 GTL.  letnik   1986 ®~
2 18-639 __21970
Prodam MERCEDES, 5l. kiper. letnik 1971. ® 70-738_21971
Ugodno prodam HONDO Civic 1.5 GLI. kol novo ® 59-152_21972
R 5 Campus. letnik 3 1990. prodam ®
216-625_21974
Prodam Z 101 Skala 55. Gale. P. Medclo-ve40. Naklo_21975
Prodam Z 101 Skala 55. garažiran. letnik 1989® 48-568_21976
Prodam SUMBEAM. letnik 1975. dobro
ohranjen. ® 41-294_21978
Prodam Z 750 S za 400 DEM. ® 78-403
ali 78-554_21979
Prodam R 4. letnik 1990. registriran ® 74-501 ali 75-670_21982
Prodam Z 750. letnik 1974. neregistriran. ® 631-656_21985
Prodam R 5 Campus, letnik 1988. ® 68-278. popoldan_21991
VW PASSAT diesel, letnik 1987. prodam. ® 214-191 21992
Prodam GOLF. letnik 2/1980. poceni
® 323-265_21998
Ugodno prodam JLIGO 45 A. letnik 1987, kot nov.® 331-061_22000
Z 101 GTL 55. letnik 4/1987. garažiran.
prodam. ® 68-026_22003
FIAT l no 60. letnik 1987. melalnc barve. prodam. ® 213-307_22019
Prodam VW 1.300. letnik 1972. registri-
ran. ® 216-239_22020
Prodam ALFA Romeo 33/I.3S. letnik 1987. ® 632-848. dopoldan in 621-005.
popoldan_22023
Ugodno prodam JUGO Koral 45. letnik
1989. ® 31 1-888_22035
Prodam R 4 GTL, letnik 1991.® 74-138
Prodam JUGO 45. letnik 9/1987, 3.600 DEM ® 67-313_ 22064
JUGO 45. letnik 81989, prodam ® 327-413. po 15 uri_22071
Prodam dele za R 4 in DIANO, letnik
Prodam dobro ohranjeno 55. letnik 1989 Olševek 7. |	f JI GO Skal 'reddvor
Prodam HYL NDAI 1 3. rahlo karamho-liran ® 50-826                         22110	
Prodam  R 4   letnik 197 ohranjen ® 57-921	v. registriran, 22112
Prodam 1 ORD Capri 13. 7 1992 ® 421-302	registriran do 22118
Prodani PASSAI 1 6 CM . ALI O 33.® 242-',60	28 ooo km in 22121
Z 750. letnik 1981. prodam po 16 uri	® 21 1-694. 22127
JUGO Koral 45. letnik 12 km ® 58-029	1989. 26.000 22128
R 4. letnik 1986. 40.000 km dam ® 218-434	ugodno, pro-22135
Prodam S( HIROCCO. letnik I97K. ali menjam. ® 312-104 22136	
VW K 70. poceni prodam 242-7 18. popoldan	za dele- ® 22139
125  PZ. poceni prodam 242-71 8. popoldan	za dele. ® 22141
Ugodno prodam DIANO. ® 328-498	letnik 1976. 22145
Zelo ugodno prodam GOLF - konsignacijski, hen/inar, 1.600. letnik 1978. popolnoma obnovljen. ® 45-670. popoldan
Ugodno prodam R Fucgo GTS. letnik 1983. registriran do 8 1992 ® 74-764. zvečer 22156
M 7-575. 22172
Prodam Z 101. letnik 1984. popoldan
22074
22075
Prodam SAAB Karavan, letnik 1974 ali menjam ® 79-043 2208J)
Prodam novo LADO Rivo 1300 za 8.200 DEM. ® 213-338_22081
Prodam JUGO 45 AX. letnik 8/1987. cena po dogovoru, ® 241-041 22085
JUGO 45. letnik 1989. 20.000 km. pro-dam, ® 78-823 22086
Prodam LADO Samaro 1300, staro 3 leta. garačirana, cena 6,200 DEM ® Srpčič. BI Dobrava 130 22087
Prodam R 5 GL. letnik 1985 Pogačnik. Zasavska 54/c. Kranj_22092
Prodam karamboliran 126 PGI.. letnik 1987 ® 692-784 22094
Prodam JUGO 45. letnik 1984. registri-ran do 6/1992. dobro ohranjen, ali rric-njam za novejši letnik z doplačilom ® 241-254 22170
OPRAVIČILO
V petek, 22. novembra 1991, je pri objavi obvestila o smrti Rafaela Pervanje prišlo do neljube napake; pomotoma je bila vpisana tudi beseda ZAHVALA. Žalujočim se opravičujemo!
fllARGOS
Delavska 2 B Šenčur tel. 41-379
ODKUP IN KOMISIJSKA PRODAJA
rabljenih, poškodovanih in odpisanih osebnih vozil, tovornih vozil, gradbene mehanizacije itd.
PRODAJA
rabljenih rezervnih delov
Ugodno prodam 126 PGL. letnik I990 ® 75-202 22174
Prodam Z I0I GT 55. letnik I986. prevo-ženih 59.00(1 km. ® 43-416 22175
R5 Campus. črn. letnik 7-'199l. prodam ® 323-228 22178
/aganjač /a JUGO 45. skoraj nov. ugodno prodam® 632-924 22179
J L GO 45. letnik 1991. ohranjen, ugodno prodam® 632-924 22180
JUGO 45. letnik 1986. garažiran. ugodno prodam ® 57-792. dopoldan ali S7-484.popoldan_22183
Ugodno prodam R 18. letnik 198" ® 3l2-248.od 14.- 20. 22184
JUGO 45 A. letnik 1987, ugodno prodam. ® 241-414. dop._22185
PL CH 250 SGS, letnik 1953. prodam ® 241-414. dopoldan_22187
Prodam Z 750. letnik 1964. ® 328-801
Prodam OPEL Kadeti 1.6 diesel. letnik 1985 Čimž.ar. Zg. Duplje 33_22195
Prodam JUGO 55. letnik 1987. cena po dogovoru® 2P-857 22198
Prodam T ORD Escort IA letnik 10/1991. ® 215-578 22203
Prodam LADO Samaro. letnik 1987 in VISO Oltcit. letnik 1991.® 70-193 GOLE z dodatno opremo, letnik 1989. ugodno prodam. ® 621-541 22205
Prodam JLGO 45. letnik 2 1985. cena 2.400 DEM ® 218-639_22206
Prodam JUGO 45 AX. rdeče barve, letnik I9S8. ® 82-666_22208
Prodam LADO Samaro. letnik 7/1990. ® 326-221_22210
Prodam GOLF diesel.letnik 1986 llovka I 1. Kranj_22212
Prodam R 4 GTL, letnik 10/1987. 44.000 km. ® 632-464_22215
Prodam OPEL Kadeti. 1.4. rdeč. letnik I I / 1990. ® 217-333 _ 22217
Prodam LADO Nivo. letnik 1988. za 8.200 DEM- 25.000 km. LADO Samaro. letnik 1987. cena 5.200 DEM. ® 83-197. dopoldan ali 85-406. popoldan 22220
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989 ® 82-198__22222
Z 101 GTL. letnik 1986, 63.000 km. ugodno prodam. . ® 422-241__ 22223
JUGO 55. letnik 1989, ugodno prodam. ® 43-39.3 22233 Prodam OPEL Record Caravan. letnik 1985 ali menjam za manjši avto ®
211-241_ 22235
Prodam lino 45. letnik 11/1989. registri-lan. ® 802-582_22236
I leto registrirano Z 101, letnik 1981 prodam ® 324-602_22238
Prodam OPEL Kadeti. 13 LS. bele barve. letnik 1987. ® 43-288_22240
Prodam GOLF JGL. letnik 1982. Cerklje.
C. J. Bobnarja 2_22246
Prodam LADO 1200 S. novi tip. letnik 1986. dobro ohranjrn. cena 3.900 DEM in DESKE za pobijon. 24 kvad. m. ® 323-235 22247 Prodam Z. 750. letnik 1980. ® 77-291.
dopoldan__ 22250
VVV KOMBI 19. diesel s sedeži, nov. prodam ® 323-085_22262
SUZUKI Svvift GTL nov. ugodno naprodaj. ® 323-085 22263
MA/DA 626 l.X. letnik 1986, ugodno naprodaj. ® 323-085_22265
R 18 TU. letnik 1986. 96.000 km. ugodno prodam.® 312-052 22270
E. Bittmann
CELOVEC - CENTER ST. VEITER STR. 16, TEL 9943-463-56457
■ ENOSTAVNO-AVTO NA SERVIS^ NATO PO NAKUPIH
■ VSI ORIGINALNI DELI IN DODATNA OPREMA
PRISPELA STA GOLF '92 IN AUDI 80 - '92;
(^udi)
M A/DO 662. letnik 1990. prodam .tli menjam. ® 311-716 22274
ZAPOSLITVE
Neomejen /ASLLJŽEK nudimo s prodajo otroškega programa. ® 84-662 21669
ZAPOSLIMO samostojnega kuharja ali kuharico. ® 75.504 _21908
Takoj zaposlim dva K V MIZARJA. Šifra: MIZAR_21910
sekača ® 21914
Zaposlim MESARJA 213-441
Ali vas zanima dober zaslužek'.' Ni akvi-ziterska prodaja ® 73-742 21995 Honorarno ZAPOSLIM KV KI. MARICO in NATAKARICO. ® 77-577 22076
VODIM knjige za mala podjetja in obr-tnike Šifra: KONKURENČEN 22163
Gostilna KOVAŠKI HRAM lakoj zaposli NATAKARICO   in   KUHARJA ®
79-761 Nov lokal v Radovljici takoj zaposli kuharja in natakarja ter 2 dekleti za pomoč v strežbi.® 79-761 22166
DISKOTEKA v Kranju išče gardcroheTja" in redarja. Kratek življenjepis in osnovni
podatki Šifra: DISKOTEKA_22182
Kava bar LEV Preddvor sprejme v redno delavno razmerje, mlado, vestno in simpatično DEKLE, za strežbo. ® 45-360
Honorarni ZASLUŽEK za mlajše upoko-jence. ® 50-846 22096
DELO na domu. Pošljite kuverto / 9 ko in življenjepis na naslov: DebelakgB larina. Otoče 10. Podnarl -Ls
--
Sprejmem DELO na dom. možnost Py.j
v it v e stroja. ® 242-073___sM
Priključile se krogu naših ZASTWm KOV in izboljšajte svoj življenjski 9 dard. Honorarno vas bomo zaposlili1 j, vaše delo vsak teden sproti poStenO dili. Pokličite v petek od 10. do 12. u*!
® 622-343__J>?
Na območju Kranja dobi DELO /a bo v kavabaru simpatično mlado Opis izkušeni 1 sliko pošljite na 5|w REDNA ZAPOSl ITEV
e KARAMBOLIRANI AVTOMOBILI
vseh letnikov
e RABLJENI NADOMESTNI DELI SUPER CENE BUOAJSKI, Velden Oberieserz 39,
tel.:9943-4274-4111 J
Iščemo STROJNEGA KL-IUCAJM CARJA z vsaj I0 leino prakso na sir«; za oskrbovalca Šifra: STR()JNIK__^j> Iščemo več DELAVCEV za stalno slilcv. po možnosti s kakršnimkoli ccm Šifra: DOBER DELAVEC ^> Zaposlimo POTNIKA za zastopnici dajo najnovejšega programa D/S. l'Jjjl sko plačilo prov izije. ® 59-063 ™
VI NAM
Trgovina z italijanskimi čevlji Gamba, 061-579-018. Bnlejeva 7, Ljubljana, nasproti Dekorativne tovarne; ženski, moški Italijanski čevlji, usniena galanterija, jakne, torbice, visoki semiš škornji-Ugodne cene, odprto od 9,30 do 12. in od 15. do 19. ure. Otrok pri igri in delu
D0MUS - Center za potrošniško informiranje in svetovanje organizira od 27. novembra do 5, decembra razstavo Otrok pri igri in delu. Razstava je na Kardeljevi 2 v Ljubljani vsak dan od 10, do 13-ure in od 16. do 19 ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. Ugodna smuka na gorenjskih smučiščih Na Voglu je 80 cm snega, žičnice obratujejo, odprli so vsi hoteli Na Soriški planini je 40 cm snega, vse naprave obratujejo, ceste so plužene, ob nedeljah in praznikih vozi smučarski avtobus iz Škofje Loke.
Na Krvavcu bodo Smučarske naprave pognali jutri. Kabmska žičnica bo vozila od 8. do 17, ure vsako polno uro. Obratovale bodo se-dežnice Gospinca, Tiha dolina, Zvoh in Njivice ter vlečnice Pogra-dišče in Njivice. Snežna odeia je debela od 15 do 80 cm Gostinski objekti so odprti.
MI VAM
Sporočamo vam, da nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama, stara mama in sestra
MILKA MLAKAR
roj. Mohorič
iz Gorenje vasi v Poljanski dolini
Od pokojnice se bomo poslovili v soboto, 30. novembr* 91, ob 15. uri, na pokopališču v Gorenji vasi. Do dnev pogreba bo ležala v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: hčerki Miluška in Bina z družinama, brat in sestre
j7^s|im samostojnega AVTOKI EPA R-PSifra: KRANJ 22255
Hr
PRASK A MJI 198. Kranj
zakol. Mrak. 22261
Prodam dvajset mesecev Staro /KI BICO ali zamenjam za brejo KRAVO in TELIČKO, staro tri mesece. Poljče I, ® 73-784
Jj^S nudi dobro plačano DELO, za priza-. Vne Možnost napredovanja in zaposli-ve-W 74-584, med 9. in 12. uro 22268
Prodam 802-224
PRAŠIČA za
zakol. © 2 1939
Šivali
«j°dajam nemško hrano za pse BOSCH. 2!lJjCMiica 7^.'h 2 I I 74
J'r'lJ''ni lo tednov staro ILI ICO simen-
-^Vleja 4. Mavčiče_2 1905
r"dam PRAŠIČA za zakol in KRAVO Z^alko. Strahinj 7. Naklo        2I9II 38~
Nam MISO mlade govedi. Sr Vas .'
2I9I8
'Tlim m kokoši, italijanske, rde-$fođam. <gf 241 -189 2(935
Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 150-160
ku. krma domača, /alog 49, Cerklje
__'_21948
Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 140 kg. ® 43-187 2I9J9
Mlado PSK* KO. mešanko. črne barve, oddam skrbnim ljudem. ® 45-088 21960
Prodam lisasto IELICO. š mesecev brejo, ® 64-111 21962
Prodam srebrno-sivo PLDIJICO z rodov ni kom. -g? 50-789 21968
Prodam KRAVO m 1ELICO za zakol. (ilinje 8, Cerklje_21973
Prodam TELIČKO staro 3 mesece Rant.® 65-650 21997
Prodam brejo TELICO. slaro 13 mesecev ® 68-535 22005
Prodam KRAVO s teletom, dobro mleka-rico. "S? 421-062 22012
Prodam 10 dni staro črno-belo IE1.IČ-KO.Jezerska 93.Kranj 22018
Prodam brejo i i I ICO simenlalko po prvi telitvi. ® 802-000. po 14. uri 22044
Prodam 250 kg težkega PRAŠIČA, doma-ča krma in 100 kg težko TELIČKO si-mentalka9 06i 841-349 22046
Prodam PRAŠIČI za zakol. 140 ku. /a-log 43. Cerklje 22049
Brejo I LIK O ali KRAVO po izbiri, pro-dam ali zamenjam za mladega bikca © 061/612-972 22057
Prodam 4 ledne starega BIKCA simental-ett, © 621-415 ■ 22061
Prodam brejo KRAVO. Ambrož po Krvavcem 6. Cerklje 22070
Prodam štiri tedne slaro TELIČKO si-menialko. Oblak, /alog 11. Golnik 22072 Prodam MESO od bika. Kogovšek. Rep-nje 46. Vodice 22079
Prodam PRAŠIČA za zakol. Bašelj 9. Preddvor 22089 Prodam TELICO. črnobelo. 7 mesecev brejo. Pol na ozare 4. Voglje. ® 49-368 Prodam več črnobelih KRAV. a kontrola Mrak. Delnice 6. Poljane 22107
Prodam I leto stare KOKOŠI nosnice. "S? 57-365 22130
Ugodno prodam mladiče ŠARPI.ANIN-< I . © 49-326 22114
Zamenjam brejo KRAVO ali telico za mldo goved za zakol. ® 421-598 22168
Prodam ali menjam jalovo KRAVO za PRAŠIČA ali meso, g 65-698      22173
Prodam prašičje MESO in meso mladega goveda. 65-026 22191
Prodam srednje, črne Pl DLL z lodov nikom. ® 328-801 22192
Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA in breje KRAVI po izbiri. Visoko 5 22202
Prodani mlado KRAVO /a zakol ali zamenjam za brejo. © 061/613-056 22207
Prodani ITI ICO /a zakol in menjam /a brejo kravo ali telico; ® 65-005 22216
Prodam ali menjam plemenskega Starega 8 mesecev © 57 si C
N \. 2218
Prodam PRAŠIČA za zakol Sv Škofja Loka_
Prodam BIKCA starega, 5 ledni« /g Brnik 37
Prodam PRAŠIČE za zakol Ku7 I L Kranj
Prodam 14 dni starega BIK( v ca. Pogačnik, /aloše 5. Podlim
Prodam visoko brejo, čino-belo I /g. Brnik 70. Cerkije
Prodam 2 PRAŠIČA . težka po /irovniča 57
ZAHVALA
Utihnila; pesem in orgel mili glas, ohmirovalo dleto, ko si za vedno šel od nas.
Ob boleči izgubi skrbnega očeta, dragega dedka in strica
JOŽETA MAČKA
Blejčevega ata
izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za poslovilne besede, sosedom, cerkvenim pevcem in sodelavcem Živila Kranj, Inštituta Golnik, Save in Iskre. Hvala vsem in vsakemu posebej. Ostal bo z nami!
Žalujoči: otroci Francka, Minka, Verika, Jože, Janez in Cilka z družinami
Adergas, Preddvor, Kranj, Šenčur
ZAHVALA
V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
BLAZ VIDMAR
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Živil Kranj - gostinstvo Naklo, Iskra Commerce Kranj, Prevoznik gorenjske Naklo, in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh izrekli sožalje, mu poklonili cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi g. dekanu za opravljen pogrebni obred, vsem pevcem, vsem gasilcem ter obema govornikoma
za poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
i
Šenčur, 22. novembra 1991
ZAHVALA
Ob smrti dobrega moža
JANEZA BIČKA
Bičkovega Janka - Šimnovega Janka
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom - Sovinčevim, za nesebično pomoč, gospodu župniku Tonetu Bohincu za lep pogrebni obred, pevcem pa za zapete pesmi. Vsem ter vsakemu posebej, ki ste pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Milka in brat Tone
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi.
Srce v bolečini zaječi, je res, da Jebe več med nami ni? Mami, mami, kje si Ti, dom je prazen, ker Te ni, dom je prazen, dom je tih, ker za vedno, ljuba mami, Ti odšla si na oddih.
V SPOMIN
DANICI SITAR
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, stara mama, sestra, teta in svakinja.
Med nami je grob, tišina prsti, le svečka ljubezni na grobu gori.
VSI NJENI
Visoko, 29. novembra 1991
V spomin
Mama. dolga polje tvoja bila in težko po njej si hodila, zdaj tiho si od nas se poslovila in boleč spomin nam zapustila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE UGRIN
roj. 1900
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, sovaščanom Gorenje Save za cvetje ter vaščanom Rakovice za denar za maše. Posebna zahvala za nesebično pomoč družini Kavčič, hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala tudi dr. Primožičevi za lajšanje bolečin ter vsem ostalim, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka z možem, sin Anton z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, brata, strica in svaka
MELIHORJA DACARJA
učitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom posebej pa še kolektivu OŠ Bratov Žvan iz 9orU pri Bledu za izrečene iskrene izraze sožalja. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja. Iskrena hvala vsem, ki so Ttu bili ob bolezni v pomoč, kakor tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju z Bleda. Zahvaljujemo se društvu upokojencev za njihov zadnji pozdrav ob njegovem odprtem grobu. Posebna zahvala gospodu župniku dr. Joštu Martelancu za opravljen pogrebni obred in za njegove to-P'e in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali.
Žalujoči: hči Melanija, sin Mihael in brat Peter ter ostalo sorodstvo Bled, Ajdovščina, 20. novembra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE ERŽEN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili .ia njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna hvala gospodu župniku in pevcem za opravljen poslovilni obred.
VSI NJENI
Sv. Duh, 20. novembra 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, očeta, starega očeta
JAKOBA MALIJA
po domače Frjančkovega ata iz Sp. Veterna
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
IVANKE JUSTIN
^e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-'Jem, znancem in sodelavcem Iskre TEL-PPP za izrečeno s°žulje, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter številno sPremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Pega-^°vi za zdravljenje in obisk na domu ter osebju oddelka "9^ Inštituta Golnik. Zahvaljujemo se tudi gospodu žup-n,ku z;a pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Bojana, vnukinja Jelena ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
IVANKA VIDIC
roj. Arhar
Zahvaljujemo se osebju upokojencev za skrb. vsem obiskovalcem, ki ste jo obiskovali v domu in inštitutu Golnik, dr. Potočnikovi in dr. Benediku na oddelku 600. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom v PrecTosljah, na Primskovem in Kokrici, znancem, prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sosedom, tovarni Iskra oddelek TPP, Doli-narjevim, Arharjevim, Šprajcarjevim. Tovarni I BI in Savi hvala za denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. župniku iz Predoselj za lep pogrebni obred in pevcem, zahvaljujemo pa se tudi Ladu Pangercu za nesebično pomoč. Vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI
Predoslje, Kokrica, Split, Zasip pri Bledu in Ljubljana, 16. novembra 1991
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene
ANTONIJE ŠINKOVEC
se najlepše zahvaljujemo gospe Tončki Zupan za skrbno nego, zdravnikom in osebju Travmatološke klinike, g. duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekali sožalje.
VSI NJENI
OD TORKA DO PETKA
Slovenija in svet
Slovenija na jugoslovanskem stolu
Svet Evrope je "zaradi tragičnih dogodkov v tej državi" odvzel Jugoslaviji status posebnega gosta, dobljenega junija 1989, in ta položaj dodelil Republiki Sloveniji. Enak položaj imajo Albanija, Romunija, Sovjetska zveza in tri baltske države. Slovenski predstavniki, člani vladajočih in opozicijskih strank, bodo že januarja povabljeni v Strasbourg.
To dejanje za Slovenijo ni nepomembno za njeno mednarodno uveljavitev, čeprav je bilo v Svetu Evrope slišati, da to nima povezave z mednarodnim priznanjem. Vendarle: predsednik skupščine Sveta Evrope Anders Bjoerck je ob imenovanju Slovenije za posebnega gosta skupščine dejal, da bo to omogočilo hitrejše doseganje širšega mednarodnega priznanja, poteza v prid Slovenije pa je prvi primer, da je ena država, ki je še del druge države, dobila tak položaj. Slovenska zunanja politika ocenjuje, da je to uresničevanje načela postopnega reševanja jugoslovanske krize, obenem pa uspeh enoinpolletne aktivne evropske politike skupščinske komisije za mednarodne odnose in ministrstva za zunanje zadeve. Slovenija bo morala izvoliti svojo, strankarsko sestavljeno delegacijo za parlamentarno skupščino. Kot je povedal namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler, je naslednji korak vključitev
Švicarje zanimata tolar in smučanje
Na velikem sejmu gostinske in hotelirske opreme se je prvič samostojno predstavila Slovenija. Minister za turizem ftlgo Pasje na novinarski konferenci predstavil Slovenijo, tako politično kot gospodarsko in turistično. Časnikarje je zanimalo predvsem smučanje, zlasti svetovni pokal v Kranjski Gori in Mariboru ter novi slovenski denar tolar.
Slovenije v heksagonalo. Jutri ho pomemben sestanek te skupnosti v Benetkah in na dnevnem redu bo izključitev Jugoslavije iz te skupnosti ter vključitev Slovenije in Hrvaške med opazovalke. Slovensko zunanje ministrstvo je članice heksagonale že opozorilo, da je Slovenija že doslej aktivno sodelovala in da je njena želja čimprejšnje polnopravno članstvo.
Peterle po Evropi, Rupel v ZDA
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na osebno povabilo lorda Eltona odpotoval v London. Sešel se bo z nekaterimi pomembnimi britanskimi politiki. Včeraj in danes pa je v Švici, kjer se srečuje z gospodarstveniki in časnikarji, pogovarjal pa se je tudi s slovenskimi zdomci v Švici. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa potuje po Združenih državah Amerike in Kanadi. Z Ignacem Golobom, bivšim jugoslovanskim diplomatom, sta obiskala tudi sedež Organizacije združenih narodov, kjer ju je sprejel še/ kabineta generalnega sekretarja in posebni odposlance za Jugoslavijo Cvrus Vance. Slovenija mu je ponudila pomoč pri organizaciji bivanja sil OZN v Jugoslaviji.
Bo december odrešilen
Nemčija bo na vrhunskem sestanku Evropske skupnosti v Maastrichlu na Nizozemskem 10. decembra sprožila proces mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške. Pred tem do priznanja ne more priti, ker še ni potekel dvomesečni rok za politično razrešitev jugoslovanske krize. Potem bi morala biti za priznanje teh dveh republik prosta pot. Slišati je, da se za tako rešitev ogrevajo tudi Avstrija, Danska, Madžarska, Bolgarija in še nekatere evrop-
Reaganov svetovalec v Ljubljani
Ljubljano je obiskal dr. Norman Bailev, posebni svetovalec bivšega ameriškega predsednika Ronalda Reagana za gospodarska vprašanja. Med drugim je predaval o možnosti gospodarske uveljavitve Slovenije v svetu in ugotovil, da ima Slovenija v geografski legi, znanju in pridnosti ljudi ter sedanji stopnji razvoja največje možnosti med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami. >
ske države. V hvropski skupnosti tudi resno razmišljajo, da bi po 2. decembru dodelili "ustvarjalnim jugoslovanskim republikam" Sloveniji, Hrvaški. Bosni in Hercegovini ter Makedoniji enake ugodnosti v trgovanju z Evropo, kot jih je imela doslej Jugoslavija. Nejasna je pozicija Grčije, ki bi imela od blokade Srbije in Crne (iore škodo, vendar zna prevladati obljuba Evropske skupnosti, da bi bila Grčiji morebitna škoda povrnjena. • J. Košnjek
Vojaška stanovanja še niso za odkup
Ministrstvo za obrambo ponovno obvešča imetnike stanovanjske pravice v stanovanjih vojaškega sklada, da odkup teh stanovanj ne bo mogoč, dokler na republiko Slovenijo ne bo prenesena tudi pravica razpolaganja z njimi. Lastništvo bo preneseno na podlagi delitvene bilance, razen čc ne bo prej sprejet ustrezen republiški predpis. Zato imetnike stanovanjske pravice prosijo, naj dotlej ne vlagajo prošenj za odkup vojaških stanovanj.
Stavka cestnih prevoznikov
Kranj, 29. novembra - Sindikat cestnega prometa Slovenije za ponedeljek. 2. decembra, od 5. ure zjutraj, napoveduje splošno stavko. Zahteve, izražene na opozorilni stavki, se namreč ne uresničujejo, problemi cestnih prevoznikov se še poglabljajo. Cene rastejo, gmotni položaj delavcev se poslabšuje, divje privatizacije ogrožajo premoženje, tudi kolektivna pogodba za dejavnost cestnega prevoza blaga še ni podpisana. Zahtevajo tudi čimprejšnji sprejem ustave, ki naj utemelji delovanje pravne države.
Avstrijci želijo še naprej ostati zimski paradiž številka ena
Turistični katalogi prvič tudi v slovenščini
Ljubljana, 27. novembra - Vrsta predstavnikov avstrijske turistične zveze, ki so se minulo sredo udeležili skrbno pripravljene tiskovne konference pred zimsko turistično sezono v Avstriji, dokazuje, da smo Slovenci eni tistih gostov, na katere tudi v prihodnji letih na avtrijskih smučiščih še kako računajo. Sicer pa smo v lanski zimi na Koroškem imeli (skupaj s Hrvati) šestodstotni delež nočitev.
Čeprav je v sosednji Avstriji močnejša turistična sezona poletna, saj je delež nočitev v zimski sezoni 40-odsloten, so samo lani pozimi s turizmom zaslužili okrog 74 milijard šilingov. Zato tudi ni čudno, da so se prek poletja odločili za vrsto investicij -vsem pa je skupni namen izboljšati in popestriti ponudbo. Tako so za nove pokrite teniške dvorane, za plavalne bazene, za boljše in udobnejše žičnice in vse ostalo, kar sodi k pestrejši ponudbi.
Vojaški zavarovanci
Ljubljana, 27. novembra - Na vest, da je v Sloveniji po osamosvojitvi 30 tisoč ljudi ostalo brez zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja, ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo sporoča, da ni več tako. Vojaški upokojenci, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, imajo poleg izplačevanja pokojnin urejeno tudi zdravstveno varstvo. Gre za okoli 10 tisoč ljudi. Po odloku, ki ga je slovenska skupščina sprejela 14. novembra letos, je tem ljudem zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kakršno velja za zavarovance republike Slovenije. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejema le skupine zavarovancev v zavarovanje, s tem pa jim je omogočena tudi takojšnja izdaja zdravstvenih izkaznic.
porabili 10 milijard šilingov. S to dodatno ponudbo pa so se cene povečale za 3 do 3,5 odstotka, kar ustreza investicijski stopnji.
Kot so poudarjali predstavniki avstrijskega turizma, z novimi investicijami Avstrija želi ostati zimski paradiž številka ena, ker je dežela pač majhna, pa mora biti ponudba kvalitetna. Zavedajo se namreč, da smučišč ne gre več širiti (pa tudi naravovarstvenih jim tega ne bi dovolili), zato so se odločili, da bodo na svojih
napravah ponudili varnost in udobje. Poleg tega pa so pripravili še bogatejše spremljajoče animacijske programe - od zabav na snegu in ledu, do bogate kulturne ponudbe in spoznavanja tradicionalnih običajev. Tako bodo na-primer gostje v Bad Kleinkirch-heimu spoznavali, kako se kuha in pije žganje, v Malnitzu pripravljajo šolo snovvboarda, poleg tega pa še najrazličnejše božične in pustne prireditve. Kot je dejal predstavnik Koroške turistične zveze, se je lani število gostov iz Jugoslavije (oz. Slovenije in Hrvaške) močno povečalo, veliko zanimanje pa je tudi letos, saj vrsta smučišč že obratuje. Zato so letos pripravili atraktivne kataloge zimske turistične ponudbe v
Prihodnji teden, od 4. do o. decembra, bo v Ljubljani trd' dicionalni SKI EXP0, na katerem bo s svojo bogato I'"' nudbo sodelovala tudi Avstri' fa. Sicer pa se bodo na ve/""' predstavila tudi naša sinucm ča. proizvajalci smučarski opreme, prav tako pa bo tradicionalna komisijska prodaja smučarske opreme. Vstopnine ne bo.
Ogled stavb v škofjeloški vojašnici
Vojska je pozabila na vzdrževanje
Škofja Loka, 26. novembra - Z odhodom enot armade iz Slovenije še niso rešeni vsi problemi, ki so povezani z njeno zapuščino. Tudi v loški občini se sprašujejo, kako bi naj koristneje uporabili nekdanjo vojašnico. Iskanju odgovora na to vprašanje je bil namenjen današnji ogled tamkajšnjih objektov, katerih notranjost je vse prej kot privlačna.
stenah in stopnišču v drugo etažo. In povsod, od vrha do tal, še vedno zaudarja vonj po nesnagi, zaradi cesarje bil ogled notranjosti toliko manj privlačen. Edina lepa stvar, ki je prijetno presenetila obiskovalce, so bile velike slike s podobami zgodovinske Škofje Loke na stenah prostranih hodnikov.
»Povsem sem razočaran nad stanjem stavb,« je po ogledu izja-
slovenščini. Se večje gospoda rsk° sodelovanje na vseh področjih P'1 si obetajo tudi zaradi odprtja t10' vega predstavništva Avstrije Ljubljani. # V. Stanovnik
vil predsednik loške občinske skupščine Peter Hawlina, ki ic ocenil: »Noben od prostorov ni t*' koj uporaben. Presojo, ali so ob* jekti še primerni za adaptacijo čemu bi lahko služili, bomo prep'1' stili Zavodu za družbeni razvoj-Šele potem se bomo lahko dog*' varjali naprej.«
Zaenkrat je znana namerni'' nost le za nekatere od stavb. Ne' kdanje pisarne si kot začasni >e' dež urejajo delavci območnCffl štaba TO. Razen tega za svoje p^ trebe uporabljajo tudi eno skladišč. • S. Saje
cul
i "c. c."
PA SE TO
Presoja o uporabnosti objektov nekdanje loške vojašnice bo težka to: Aleš Corišek
Fo-
Skupina gostov, med katerimi so bili poleg loškega župana in predsednika izvršnega svela delavci občinskih upravnih organov in Zavoda za družbeni razvoj ter predstavniki mestnih krajevnih skupnosti, si je v spremstvu starešine območnega štaba TO v Škofji Loki ogledala stavbe za ograjo nekdanje vojašnice. Kot so obiskovalci lahko izvedeli že ob prihodu od teritorialcev, je armada zapustila objekte v zelo slabem stanju. Večina od njih namreč ni bila vzdrževana, nekaterih stavb pa že dalj časa niso niti uporabljali. Tako le redkokatera streha še drži dež, v kleti udarja voda, kanalizacija povsod ne de-^ luje in tudi druge instalacije slabe.
Samo sprehod po stavbi, kje| so nekdaj bivali vojaki, je zadol stoval za potrditev opisanega] Objekt resd a nosi letnico 1928,
dobri gospodarji so znali mnogo bolje ohraniti tudi veliko starejše hiše. Izgleda, da je vojska pozabila na osnovna popravila, saj sicer ne bi streha prepustila vode po
/ .MIKA NAPOVED - V Kranju bodo priredili Miklav/ev sejem, za katerega bo t'1*' plačali 50 tolarjev vstopnine. Gorenjski sejem se je kol prireditelj odločil, da bo /lil«'1' istupnice veljal tudi poseben kupon, urezan i/ časopisa.
Ker so časopisi /daj še cenejši od SO tolarjev, ni teiko napovedati, koliko Gorenjce* I kupilo vstopnico, koliko pa jih bo prineslo kupon.
Tokrat smo si tekst za našo zbadljivo rubriko izposodili kar iz pr^' včerajšnjega Dela. K zapisanemu dodajamo: Gorenjski glas je po 25 tolarjev oziroma je vrednost kupona za Miklavžev sejem in 2" Novoletni sejem v kranju dvakrat višja od cene časopisa. Kupe" smo prvič objavili že v torek, tudi danes ga boste našli v časopis"
lov.i 16, Kranj, tel: ()<>4 fl l f.»4l
Svetovni dan boja proti aidsu
Aids- naša skupna skrb
Ljubljana, 27. novembra -Pod geslom »Aids - naša skupna skrb« bo letos potekal svetovni dan boja zoper aids. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se je do srede leta 1991 z virusom HIV (virus človekove zmanjšane odpornosti) po vsem svetu okužilo od 8 do 10 milijonov ljudi, poldrugi milijon pa jih je obolelo za aidsom. Vsak dan se na svetu okuži približno pet tisoč ljudi.
V Sloveniji je doslej za aidsom zbolelo 19 ljudi, 12 jih je že umrlo, medtem ko je okuženih, vendar še ne obolelih 40 ljudi. • D. Ž.
Vse male in velike otroke vabiva, da naju obiščete od 30. novembra do 4. decembra v MERKURJEVI PRAVLJIČNI DEŽELI na Gorenjskem sejmu. Skupaj bomo gledali risanke, se sladkali, vsako popoldne pa nas bodo zabavali: t Neca Falk in Mačja godba v soboto, 30. novembra, ob 17. uri,
• Spidi & Gogi (Čudežna polja)
v nedeljo, 1. decembra, ob 15. uri in ob 17. uri, § Romana Krajnčan
v ponedeljek, 2. decembra, ob 17. uri, t Desa, Jos in Vlado Kreslin
v torek, 3. decembra, ob 17. uri,
• Romana Krajnčan v sredo, 4. decembra, ob 17. uri.
Zagotovo pridite!    Janko in Metka
MERKUR