LETO XII ŠTEVILKA 126 31. MAREC 1978 brestov šzobzorn i k lasilo delovne skupnosti Naloge iz sporazuma o dohodkovnih razmerjih Samoupravni sporazumi s področja dohodka, ki smo jih sprejeli ob koncu decembra, so pred nas postavili številne naloge, ki jih bo treba v tem letu tudi izpeljati. Zaradi lažjega dela služb in posameznikov je bil napravljen okvirni pregled nalog, ki izvirajo iz samoupravnih sporazumov. Med opravljene naloge lahko štejemo določitev dogovorjenih cen v medsebojnem prometu med temeljnimi organizacijami, tako da je omogočen pregled zunanje, Pa tudi interne prodaje. Veliko truda je bilo vloženega pri oblikovanju žiro računov po temelj-Uih organizacijah in je najtežji del uvajanja teh računov že za Hami. S sklepom skupnega delavskega sveta pa so bila tudi povračila stroškov usklajena s sin-dinkalno listo. Uresničevanje določila o načrtovanju nalog za tista dela, ki jih Ue moremo neposredno meriti, je sicer steklo, vendar ugotavljamo, da ob tem ni bil izdelan podrob-Uejši način načrtovanja del oziroma nalog in način določanja na-l°g, ki imajo prednost. Vsekakor bo ta pomanjkljivost povzročila težave pri ocenjevanju, ki je že Pred durmi. Prav tako niso še Povsod določene ocenjevalne enote, ponekod pa je vprašljiv tudi sam obseg ocenjevalnih enot. Ob periodičnem obračunu za prvo tromesečje bo treba ugotavljati tudi motenost poslovanja in porast dohodka na zaposlenega v vsaki temeljni organizaciji. Za to sta potrebna enotna metodologija in pristop, saj to neposredno vpliva na maso osebnih dohodkov. Pri tem morajo podatki temeljiti na knjigovodski evidenci ter smiselno ustrezati določilom samoupravnega sporazuma. To je še toliko bolj pomembno, ker novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka določa, da morajo delavci v temeljni organizaciji ugotoviti vzroke za motenost poslovanja in storiti vse potrebno, da jih odpravijo. Poleg tega mora temeljna organizacija o svojem poslovnem rezultatu obvestiti tudi pristojni organ skupščine občine. Ostale naloge so nekoliko dolgoročnejšega značaja, vendar jih moramo začeti izvajati čimprej, če hočemo, da bodo uresničene do konca leta. Med njimi so zlasti: — izdelati je treba nov srednjeročni načrt (kar je tudi naloga iz plana za leto 1978); — popraviti in dopolniti enotno metodologijo planiranja; — uskladiti sistem vrednotenja zahtevnosti del in nalog; — uvesti enoten sistem normiranja v temeljnih organizacijah, kjer je to mogoče; — pričeti z izdelavo konkretnih meril za nagrajevanje po uspešnosti poslovanja; — izdelati pravilnik, ki bo urejal predvsem postopek in organe ter druge nadrobnosti v zvezi z uveljavljanjem pravice do nadomestila za ustvarjalnost pri delu; — izdelati samoupravne sporazume o udeležbi pri skupnem dohodku za načrtovane investicije. Ker vse te naloge posegajo v gospodarska razmerja med temeljnimi organizacijami, bo to zahtevalo ustrezno spremembo ostalih samoupravnih aktov, predvsem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statutov. Z organiziranjem novih temeljnih organizacij pa je pred nami tudi še kopica organizacijskih sprememb. t. Oblak SmiBC Z volišča v Tovarni pohištva Cerknica OB OSMEM KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije sovpada prav Z obdobjem, ko naša socialistična samoupravna skupnost doživlja v svoji družbeni preobrazbi globlje vzgibe in premike. Zato bo prav gotovo kritično ocenil našo dosedanjo pot, sedanji razvojni trenutek, predvsem pa jasno opredelil prihodnje naloge in cilje komunistov ter naše celotne družbe, ki prav gotovo ne bodo lahki in neobvezujoči. Razgibana predkongresna dejavnost je jasno pokazala, da kongresno gradivo ni samo stvar komunistov, ampak je vzbudilo zanimanje vseh delovnih ljudi in občanov, ki živo spremljajo in dograjujejo naš razvoj. Komunisti podpirajo predlagane spremembe statuta Zveze komunistov; z njimi naj bi postala resnična delovna in te-Žiščna celica dejavnosti osnovna organizacija, ki bo imela tudi večjo odgovornost za razmere v svojem okolju. Aktivnejša in odgovornejša bo morala biti dejavnost komunistov tudi v družbeno-političnih organizacijah, v organih upravljanja in vseh drugih življenjskih okoljih. Posebno pomembne in zahtevne naloge čakajo komuniste in vse ostale zavestne sile ob ustavni preobrazbi pri neposrednem uresničevanju zakona o združenem delu. Predvsem se bo potrebno ustrezno organizirati ter si postaviti jasne delovne programe in cilje. Gre za izredno širok sklop pomembnih gospodarskih in družb eno-političnih vprašanj: urediti odnose med proizvodnjo in trgovino v družbeni reprodukciji, ustaliti odnose v pretakanju sredstev družbene reprodukcije, zlasti kar zadeva združevanje dela in sredstev, zatem uveljaviti svobodno menjavo dela in sredstev ter skupno načrtovanje in programiranje med združenim delom in družbenimi dejavnostmi in ne nazadnje ustvariti resnične dohodkovne odnose na vseh ravneh naše samoupravne organiziranosti. Pri tem bo potrebno posebno pozornost posvetiti poglabljanju in učinkovitejšemu delovanju delegatskega sistema, da bi tako resnično zadovoljili interese delovnih ljudi in občanov pri skupnem odločanju. Natančneje bo potrebno opredeliti tudi vlogo in odgovornost vseh družbeno-politični organizacij, predvsem pa odgovornost komunistov, ki delujejo v njih, da bi tako lahko uresničili naše samoupravne vrednote. Lahko torej pričakujemo, da bo kongres zastavil vrsto neposrednih nalog in rešitev, ki bodo spodbuda za še hitrejše oblikovanje naše socialistične samoupravne skupnosti. Volitve - izraz naše zavesti Uspeh letošnjih volitev je dokaz visoke družbene zavesti vseh delovnih ljudi in občanov. To je še en dokaz več, da je smer našega sistema v oblikovanju socialističnih odnosov edina pravilna pot, kjer delovni ljudje in občani neposredno oblikujejo, razpravljajo in odločajo o svojem delu in delitvi presežne vrednosti. Pri tem je potrjena tudi zastavljena smer Zveze komunistov, da gradimo samoupravno družbo, ki dosledno sledi marksizmu. To je bilo potrjeno že v dosedanjem njenem delovanju in o tem govorijo tudi vsi dokumenti kongresov Zveze komunistov, ki so pred nami. Tudi spoznanje, da so delegatski odnosi neposredna oblika odločanja in da je v štiriletnem mandatnem obdobju prišlo do vidnega napredka na vseh področjih družbenega življenja, je še dokaz več, da so delovni ljudje začutili, kaj hoče naša družba. V pripravah na letošnje volitve in ob samih volitvah je sodelovalo skoraj 3000 aktivistov. Demokratična izbira možnih kandida- tov za člane delegacij in tudi za vodilne funkcije je vzbudila med občani veliko zanimanje, saj so vsi tvorno sodelovali, da bi predlagali najboljše. Edina pomanjkljivost pa se je pokazala tam, kjer so sprejeli odprte kandidatne liste in so ob volitvah izpadli tisti kandidati, katerih priimki se začenjajo s črkami na koncu abecede. Večina delovnih ljudi in občanov se je volitev udeležila že v dopoldanskem času, saj je bila že ob 14. uri zabeležena več kot 70-odstotna udeležba. Vsa volišča so bila primemo okrašena in povsod je bilo občutiti praznično vzdušje. Na volišča so prihajali tudi ostareli občani in tako beležimo, da je prišel na volišče peš iz Metulj v Novo vas 92-letni kmet Mihael Knavs in vedro razpoložen izpolnil svojo ustavno dolžnost in pravico. Bilo je tudi nekaj tehničnih zastojev pri volitvah delegacij za samoupravne interesne skupnosti, zlasti na tistih voliščih, kjer je bilo vpisanih nad 300 volilcev. (Konec na 2. strani) Novosti s področja V naših razmerah je cena važna sestavina našega družbenogospodarskega razvoja. Politika cen je sestavni del skupne gospodarske politike, cena pa je objektivna družbeno-ekonomska kategorija, ki se oblikuje na trgu na osnovi delovanja zakonov socialistične blagovne proizvodnje. To je pravzaprav družbena oblika uresničevanja medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu. Obenem je osnova za delitev dohodka, ki se ustvarja na družbenih proizvajalnih sredstvih. Cena kot gospodarska kategorija ima v naši družbi še poseben pomen pri uresničevanju socialističnih družbenih odnosov. Z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije od 1976. do 1980. leta je za leto 1978 predvideno, da vse družbeno politične skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi ukrepi in aktivnostjo uresničujejo sprejeto politiko gospodarske stabilizacije, pri čemer mora biti posvečena posebna pozornost zaviranju inflacije, večji odpornosti gospodarstva proti vplivom s svetovnega trga ter obdelavi in uvajanju novih sistemskih rešitev na področju cen in primarne razdelitve. Prav na področju cen prihaja sedaj do večjih sprememb; pripravlja se tudi novi zakon o temeljih sistema cen in o družbeni kontroli cen. V zvezi z novim odlokom o načinu oblikovanja cen v prometu proizvodov in veljavnosti bonifikacij bi omenil družbeno-ekonom-ske razloge, ki so pogojevali to odločitev. Gospodarski položaj vsake dejavnosti in tudi trgovine je odvisen od stopnje razvoja njene materialne osnove dela, razvoja delovne organizacije, ma-terialno-tehnične opremljenosti in kadrovske zasedbe. V vseh naštetih merilih je trgovina v zadnjih letih dosegla zavidljiv razvoj. Struktura prihodkov trgovine se že nekaj let sestoji iz prihodkov, doseženih z maržami in rabati ter iz različnih bonifikacij. Poudariti je treba, da se od leta 1971 prihodki, doseženi z maržami, relativno manjšajo (zamrznitev marž), medtem ko naraščajo različne oblike bonifikacij, ki jih priznava proizvodnja trgovini. Različni družbeni ukrepi v letih od 1971 do 1975 so pogojevali, da je trgovina ta čas ustvarjala znatno ugodnejše rezultate v primeri z industrijo. Če pogledamo nekatere podatke iz leta 1971, pridemo do naslednje slike: Osebni dohodki — trgovina na malo — večji za 8 % v primeri z industrijo, — trgovina na veliko — večji za 18% kot v industriji, — zunanja trgovina ■— večji za 38 % kot v industriji. Ustvarjeni dohodek — trgovina na malo — večji za 18% kot v industriji, — trgovina na debelo — večji za 52% kot v industriji, — zunanja trgovina — večji za 133% kot v industriji. Iz teh podatkov vidimo, da so potrebni novi predpisi, saj povzroča sedanje stanje velike razlike in prelivanje dohodka iz proizvodne v trgovinsko dejavnost. Čeprav so bile od leta 1971 marže zamrznjene, je trgovina našla izhod pri tistih proizvodih, ki so imeli večjo razliko v ceni, večji koeficient obračanja in pri tistih proizvajalcih, ki so nudili večje bonifikacije. To pa je še bolj pospešilo prelivanje dohodka iz proizvodnje v trgovino. Iz leta v leto je padala stopnja povprečne razlike v ceni, medtem pa so izredni prihodki zelo hitro rastli. Ustvarjena razlika v ceni v trgovini na malo se je v zadnjih letih gibala: 1971 — 16,5% 1972 — 15,6% 1973 — 14,0% 1974 — 12,4% 1975 — 12,1 % 1976 — 13,3% Iz tega torej lahko sklenemo: 1. Izredni prihodki na osnovi bonifikacij so postali eden izmed osnovnih prihodkov trgovinskih delovnih organizacij. 2. Ti izredni prihodki so bili v letih 1975 in 1976 večji od ostanka dohodka, torej so se uporabili tudi za pokritje osebnih dohodkov. a.- - sir " Volišče v Skupnih dejavnostih Volitve - izraz nase zavesti (Nadaljevanje s 1. strani) Kljub temu pa je bilo zelo malo neveljavnih glasovnic. Če upoštevamo, da so bili tudi volilni imeniki nekoliko pomanjkljivi, bi bil izid volitev še nekoliko boljši. Ob prihodnjih volitvah bo treba odpraviti vse tehnične pomanjkljivosti, kadrovskim pripravam pa posvetiti še večjo pozornost, zlasti pa v odnosu do tistih, ki so letos izpadli. Le-te pa bi morali že sedaj vključiti v delo v različnih odborih in komisijah ter v drugih samoupravnih organih, saj gre za ljudi, ki niso izpadli zaradi »slabega ugleda«, ampak zato, ker se njihov priimek začenja z »Ž« ali z »Z«. Ob zaključku uspešno opravljenih letošnjih volitev gre zahvala vsem delovnim ljudem in občanom, še zlasti pa aktivistom, ki so neposredno delali v pripravah in izvedbi volitev. F. Tavželj cen 3. Za bonifikacije ni bilo nobenih določil in omejitev, pa tudi določenih nobenih sankcij. 4. Z različnimi bonifikacijami se pridobivajo sredstva za kritje izgub pri proizvodih z nizko maržo, kar ima za posledico rušenje odnosov v primarni razdelitvi — prelivanje sredstev iz ene dejavnosti v drugo. 5. Bonifikacije niso le posledica izsiljevanja trgovine, temveč proizvodne organizacije tudi same nudijo različne bonifikacije, ko iščejo plasman svojih proizvodov, ki je ogrožen zaradi velike ponudbe na trgu. Višina odobrene bonifikacije postane merilo ugodnosti ponudbe, ne pa kvaliteta, kar slabo vpliva na odnose in založenost na trgu. Vse naštete okoliščine so privedle do odločitve o novi politiki cen, ki določa novo politiko cen v letu 1978. Glavne značilnosti izdanih predpisov so: Samoupravno sporazumevanje in združevanje med proizvodnimi in trgovinskimi delovnimi organizacijami naj bi ukinilo sistem marž, rabata in različnih bonifikacij ; ledo pa se sedaj preoblikuje v skupni prihodek, katerega bodo med seboj samoupravno razdelile glede na prispevek v njegovem ustvarjanju. Da pa to ne bi ogrožalo politike cen, bodo udeleženci dogovora določili delež trgovinskih delovnih organizacij v prodajni ceni. Sledi torej pospešitev samoupravnega združevanja med proizvodnjo in trgovino. Do 30. 6. 1978 so zamrznjene vse oblike bonifikacij, medtem ko bodo po 30. 6. 1978 to vprašanje rešili novi predpisi. Samoupravne sporazume, sklenjene na osnovi 72. člena zakona o združenem delu, morajo delovne organizacije evidentirati pri pristojnem organu skupaj s ce- mm odstopljenih obveznic z obrestmi vred pomeni 630 milijonov S din, b) prispevki gospodarskih organizacij (prevozniki, SAP, AP Gorica, Transavto, GG in drugi) 200 milijonov S din, c) krajevne skupnosti, skozi katere tečejo te ceste (Grahovo, Begunje, Cajnarje—Žilce, Loška dolina) 100 milijonov S din. V teh sredstvih vidimo tudi enak prispevek vikendašev, ki uživajo v teh turistično najzanimivejših zakotkih občine. Dogovor z njimi je že stekel! d) posojila — 520 milijonov S din. Skupaj 1 milijarda 450 milijonov S din. Predračun je torej realen, kaže samo pohiteti z našo odločitvijo, da posojeni denar prepustimo v prid našim cestam, naši varnosti in naši skupni blaginji. — Zato odstopite obveznice za asfaltiranje cest, seveda pa niso zaprta vrata tistim občanom, ki ni; so vpisali posojila. Ti lahko pri svoji krajevni skupnosti prispevajo denarne prispevke v ta namen. Delo socialnega delavca Naša sogovornica je bila Viktorija SIMČIČ, socialna delavka na Brestu. Kakšno vlogo ima socialno delo v delovni organizaciji? Socialno delo je za mnoge ljudi še vedno precej nejasen in nerazumljiv pojem, zato pogosto ne vedo, kdaj naj se obrnejo po pomoč k socialnemu delavcu. Znano je, da pride stranka po pomoč k socialnemu delavcu šele takrat, ko sama ne vidi več izhoda iz svojih težav oziroma takrat, ko za rešitev svojih težav nujno potrebuje pomoč drugih. Vendar pa ni dolžnost socialnega delavca, da sam reši strankine težave, ampak ji le pomaga pri reševanju. Tako pravimo, da je potrebno delati »s stranko«, ne pa »za stranko«. Smoter socialnega dela je in osta-ne, da posamezniku ali skupini pomagamo najti najboljšo pot do zadovoljive rešitve. Socialno delo pomaga uresničevati demokratična načela in Uveljavljati človekove pravice; trudi se, da zagotovi vsem občanom ustrezen življenjski standard, socialno varnost in ute-šitev splošno človeških potreb po ljubezni, priznanju, prijaznem sprejemanju in primernem socialnem položaju. Katera področja iz dela socialnega delavca so na Brestu že obdelana in s kakšnimi težavami se srečuješ? Iz obširnega delovnega območja socialnega delavca pri nas rešujemo naslednja vprašanja: — delo z invalidi v invalidskem Postopku in sodelovanje pri prerazporeditvah invalidnih delavcev na ustrezna delovna mesta; — delo s kroničnimi alkoholiki in ostalimi kroničnimi bolniki; — vprašanje izmenskega dela; — družinska vprašanja; — žene delavke in težave z varstvom otrok; -— delo z mladoletnimi prestopniki; -— delavci z nizkimi osebnimi dohodki oziroma socialna pomoč nekaterim delavcem; . — delo z zdravljenimi alkoholiki; —- delo z duševno motenimi; — informativno in svetovalno delo. . Vprašanj, s katerimi se srečujemo na Brestu, je veliko za ene-§a socialnega delavca. Prav ta Preobširna vprašanja p^ tudi raz-kosanost po temeljnih organizacijah ovirata, da bi socialni delavec temeljito obdelal vse stva- ri, ki mu pridejo v roke. Zato rešuje le vsakdanja — sprotna vprašanja, zmanjka pa časa za vse preventivno in raziskovalno delo na tem področju. Pojavlja se tudi vprašanje prostora; nadvse pomembno dejstvo je namreč, da se mora socialni delavec pogovarjati s stranko v posebni sobi, saj bo stranka lahko izrazila svoje težave le v okolju, kjer bosta sama. Pri nas pa se zgodi tudi to, da se s stranko včasih pogovorim kar na hodniku. Zakaj? V naši delovni organizaciji je še premalo posluha za dejavnost socialnega delavca, čeprav jo vsi včasih potrebujejo. Katerim področjem bo potrebno posvetiti več pozornosti in na kakšen način? Za tako veliko organizacijo kot je naša, predvidevajo po normativih vsaj tri socialne delavce (okrog 500 zaposlenih na enega socialnega delavca). Tako bi si delo laže razdelili in bolj sistematično delovali zlasti na tistih področjih dela, ki so sedaj morda preveč zapostavljena. Mislim, da bi z organiziranjem službe in z zaposlitvijo novega kadra veliko storili na tem področju, kajti Kot je že znano iz investicijskega programa, bomo v drugi fazi njegovega uresničevanja v Tovarni pohištva Cerknica prestavili montažo, da bi povečali skladiščni prostor pred njo. Ob prestavitvi montaže je v načrtu tudi modernizacija dela; predvsem se to nanaša na strojni del predmontaže. Nabavili bomo dva stroja, od katerih bo eden v enem prehodu vrtal luknje za odmične spone in jih zabijal, drugi pa bo delal iste operacije za podložne ploščice. Poleg tega bo imela montaža en trak več, tako da bo en del njih vedno v pripravi, kar bo vsekakor zmanjšalo izgube časa pri menjavi elementov. Prihodnje predmontažno skladišče bo organizirano kot regal-no skladišče, tako da bomo razpoložljivi prostor izkoristili v višino. Za transport v skladišču so predvideni štiristezni viličarji, s katerimi bomo obvladovali dovoz v skladišče, zlaganje v regale in odvoz iz skladišča v pred-montažo. Predvidevamo, da bomo tako kapaciteto skladišča pove- še dosti vprašanj potrebuje večje sistematične obdelave. Na področju dela z invalidnimi osebami na primer je vse premalo narejenega. Premalo je storjenega v raziskovanju delovnih mest, kjer naj bi zaposili nekatere delovne invalide. V tem smislu bi bilo potrebno dopolniti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Časa primanjkuje tudi za preventivne ukrepe na področju zdravljenja alkoholizma. Zavedati se moramo, da je na Brestu zelo visok odstotek alkoholikov. In še bi lahko naštevala področja, ki zaslužijo več pozornosti. In kje smo z organizacijo socialne službe na Brestu? O organizaciji socialne službe težko govorim. Na tem področju ni še ničesar narejenega, čeprav bi v okviru Bresta lahko delovala. Prav v tem času pripravlja ena izmed naših štipendistk diplomsko nalogo s področja organizacije socialne službe, ki bo lahko služila kot možna varianta pri organizaciji te službe. Razgovor pripravil A. Šega čali za približno štirikrat v primeri s sedanjim stanjem. Povečanje skladiščnega prostora nam omogoča: — ločeno lansiranje nalogov v strojnih oddelkih in v montaži; — lansiranje nalogov v strojne oddelke po elementih, s tem, da bo mogoče povečati serije enakih elementov; — zmanjšanje ciklusa izdelave elementov v oddelkih pred montažo; — natančen pregled nad količino izdelanih elementov, ki so pripravljeni za montažo. Ker predvidevamo, da bo skladišče organizirano na načelu minimalnih zalog, kar bi spremljali na računalniku, bo imela montaža vedno na voljo potrebne elemente. To bo vplivalo na zmanjšanje izgub časa v primeri s sedanjim kompletiranjem nalogov. Poleg tega bo takšna organizacija skladišča omogočala hitrejše prilagajanje potrebam tržišča, ker bi imeli veliko večino elementov za idoče programe vedno na zalogi v predmontažnem skladišču. Ob koncu je potrebno poudariti, da je takšno skladišče namenjeno predvsem boljšemu organiziranju proizvodnega procesa in ne more nadomestiti morebitnih zastojev v prodaji pohištva. M. Jakovac PRVOAPRILSKE M! Običajno poskušamo bralce za prvi april presenetiti s kakšno potegavščino. Tudi letos je bilo par idej, pa so nas nekateri do-bromislečneži opozorili, da ni lepo, če v sredstvih javnega obveščanja zavajamo delovne ljudi in občane. Tako vam torej lahko zatrdimo, da v tej številki, ki bo med vami prvega aprila, ni prav ničesar izmišljenega. SEMINAR za inštruktorje Drugo polovico februarja in ves marec poteka na Brestu seminar “Delovodja — inštruktor« v organizaciji Zavoda za tehnično izobraževanje iz Ljubljane. Seminar je namenjen vsem inštruktorjem, ki , §a strokovnega področja še ne poznajo, še posebej pa mladim Jesnim tehnikom. seminar traja 40 pedagoških ur in vsebuje osnove psihologije, poučevanje praktičnega dela, uvajanje v delovno organizacijo in komu-Uiciranje v organizaciji združenega dela. Teža seminarja je na poučevanju praktičnega dela, ki je potreb-Uo zaradi mnogih premestitev z enega dela na drugo delo oziroma upravilo ali zaradi uvajanja novih delavcev v delo. v Obisk na seminarjih je izreden, kar priča o ustreznosti in upravičenosti obravnavane tematike, pa tudi o ustreznih učnih metodah predavateljev. F. Turšič Skladišče pred montažo Iz JELKE — Begunje: formatiziranje RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 Redno šolanje POKLICNE ŠOLE POKLICI O V! O F S H Ul a. H 1 J strojni mizar — 2 2 modelni mizar — 11 pohištveni mizar —- — — tapetnik — — — ključavničar — 3 1 obratovni električar — 11 kuhar — 11 administrator 2 — — SREDNJE ŠOLE — lesarski tehnik 10 — strojni tehnik 4 — elektrotehnik za jaki tok 1 — kemijski tehnik 1 — ekonomski tehnik 4 skupaj 20 VIŠJE ŠOLE — ekonomist 3 — strojni inženir 1 2 2 — — — 2 10 ______ 2 - — — 2 — 1 3 - — — — 2 — 2 2 — — — — _ 6 1 — 1 — — — 4 ______ 2 - — ____ 2 — višji upravni delavec-stati-stik 1 Skupaj 5 VISOKE ŠOLE — diplomirani inženir lesarstva 3 — diplomirani inženir arhitekt 1 — diplomirani strojni inženir 1 — diplomirani ekonomist 2 — diplomirani novinar 1 — profesor telesne vzgoje — rekreacija_________________1 s k up a j : 9 Prošnje pošljite v splošno-kadrovsko službo na predpisanem obrazcu DZS 1,65 do 26. junija 1978. Prošnji priložite: — fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zaključnega razreda ali letnika, — potrdilo o katastrskem dohodku, ki ga izda davčna uprava pri skupščini občine. Pri izbiri štipendistov svet za kadre upošteva predvsem družbene dogovore, samoupravne sporazume, smernice, stališča in sklepe o kadrovski in štipendijski politiki ter kriterije: — učni uspeh dosedanjega šolanja, — mnenje o ustreznosti za izbran poklic, — socialne razmere, — pripadnost prosilca oziroma njegove ožje družine delovni organizaciji in — krajevna gravitacija k temeljni organizaciji. ŠTUDIJ OB DELU Za študij ob delu vseh stopenj in smeri je namenjenih 20 štipendij. Prednost pri izbiri štipendistov imajo delavci, ki za dela in naloge, ki jih opravljajo, nimajo ustrezne izobrazbe. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — skladnost študijske smeri z razvojnimi kadrovskimi plani oziroma pomanjkanje kadrov določenega profila; — odslužena vsaj polovica dobe, določene s prejšnjo štipendijsko pogodbo; — pozitiven odnos do dela in primerni delovni rezultati; —da delajo vsaj dve leti na Brestu po zaključnem zadnjem rednem šolanju. Prošnje za pomoč pri študiju ob delu pošljite v splošno-kadrovsko službo do 26. JUNIJA 1978. Prošnji priložite tudi fotokopijo ali overovljen prepis spričevala zadnjega šolanja. Proizvodnja tapetništva v Podskrajniku Novosti iz delovnih razmerij PRAVICE, OBVEZNOSTI IN OGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU V tem sestavku bom poskusil prikazati, kakšne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju, zlasti pa novosti, ki sta jih na tem področju prinesla zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih. Prva bistvena novost je nov samoupravni splošni akt in sicer samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo oziroma v delovno skupnost. Ta akt je podlaga za sprejemanje, razlago in uporabo samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti in je tako temeljni akt v vsaki temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. Delavci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno. DELOVNI CAS Delovni čas ima velik gospodarski in socialni pomen, saj se z normami o delovnem času ureja eden izmed poglavitnih delovnih pogdjev, ki je tesno povezan z delovnimi uspehi in učinki ter s pogoji, ki vplivajo na njihovo doseganje. Obenem se z njimi oblikuje eden izmed najpomembnejših in temeljnih pogojev in meril za mnoge pravice in dolžnosti delovnega človeka. Prav tako se z normami o delovnem času uresničujejo delavčeve ustavne pravice do omejenega delovnega časa. Novi zakon povsem jasno določa, da delovni čas delavcev traja 42 ur na teden, če za posamezne dejavnosti oziroma primere zakon ne določa drugače. Delovni teden pa traja najmanj 5 delovnih dni. Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom, podrobneje pa delovni čas razčlenijo v planu izrabe sklada letnega delovnega časa (tedenskega, mesečnega, letnega). Delavci s planom izrabe letnega delovnega časa določijo takšno razporeditev, ki zagotavlja izpolnjevanje nalog in del, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela ter čim popolnejša, učinkovita in racionalna izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Plan izrabe letnega delovnega časa morajo delavci poslati pristojnemu organu občinske skupščine in če ta ugotovi, da plan ni v skladu z zakonom, pozove temeljne organizacije, da ga uskladijo z zahtevami zakona. Delavci v temeljni organizaciji morajo v samoupravnem splošnem aktu določiti način vodenja mesečne evidence o izrabi delovnega časa, primerjanja te izrabe z osnovami plana in načrtovanim letnim skladom delovnega časa. Za nočno delo se šteje delo med 22. in 5. uro oziroma 6. uro naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Novi zakon dopušča gibljivi delovni čas, čeprav tega časa posebej ne ureja. Sezonsko delo obravnava novi zakon v bistvu prav tako, kot je bilo urejeno do sedaj in zato ni kakšnih bistvenih novosti. Novi zakon določa, da delavci lahko predvidijo krajši delovni čas za opravljanje del oziroma nalog ter pogoje za uvedbo takih del oziroma nalog, kadar je to družbeno in gospodarsko smotrno glede na naravo in organizacijo dela, glede na izrabo delovnega časa ali posebnih potreb zaposlovanja. Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ima enake obveznosti in odgovornosti kot delavec, ki dela polni delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu. Po zakonu ima delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas, pravico skleniti delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih. Že z zakonom o združenem delu je delavcu priznana pravica, da lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, vendar na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Republiški zakon o delovnih razmerjih pa določa, da v primerih, ko to terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa. Glede te pravice je delavec — oče izenačen s pravico delavke — matere. Delavec, ki dela polni delovni čas; sme izjemoma delati še v eni temeljni organizaciji, vendar največ eno tretjino polnega delovnega časa po vnaprejšnjem soglasju obeh temeljnih organizacij in sicer samo za dela oziroma naloge, omenjena v zakonu. Novi zakon dopušča, da delavci v temeljnih organizacijah lahko sprejmejo delavca, ki že dela v drugi temeljni organizaciji s polnim delovnim časom, za delo z največ tretjino polnega delovnega časa le, če se na objavo ne prijavijo nezaposlene ali delno nezaposlene osebe, ki po svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti izpolnjujejo pogoje za delo s krajšim delovnim časom. Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu skrajšani (polni) delovni čas za dela oziroma naloge zaradi zdravju škodljivih vplivov in nevarnosti pri delu, ki jih z varnostnimi ukrepi ni mogoče v celoti odvrniti. Delo prek polnega delovnega časa je lahko le izjemno in je mogoče samo v zakonu predvidenih primerih in sicer zaradi Mozničarka v Tovarni pohištva Stari trg višje sile; na primer potresa, požara, poplave oziroma druge elementarne nesreče, ki je temeljno organizacijo že zadela ali pa se pričakuje, da jo bo zadela. Novost je v tem, da delavci v temeljni organizaciji v materialni proizvodnji lahko v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih izjemoma določijo tudi druge primere, ko je treba delati prek polnega delovnega časa, da se opravi delo, ki v določenem roku ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije ali da se opravi za vojaške potrebe. Delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) sme trajati razen v primerih višje sile samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, toda največ dvanajst ur na teden. Nove so tudi določbe, ki na novo uvajajo »dežurstvo« oziroma delo v podaljšanem delovnem času. To delo je možno samo v primerih ,ko splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjata, da se nepretrgoma opravljajo določena dela oziroma naloge, toda ob pogoju, da tega ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela ter z razporeditvijo delovnega časa. ODMORI, POČITKI IN DOPUSTI Glede odmorov je novost v tem, da je mogoče odmore določiti v več delih, če je zaradi vpliva dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša. Odmor pa mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami. Pri urejanju počitkov zakon o združenem delu in novi republiški zakon o delovnih razmerjih ne prinašata nobenih novosti. Določata dnevni in tedenski počitek, njuno dolžino in razporeditev. Pri letnih dopustih predstavlja novost določilo, da ima delavec pravico do letnega dopusta tudi, če ne izpolni pogoja, da mu poteče v temeljni organizaciji določen čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši kot 6 mesecev in sicer ima pravico do letnega dopusta v dolžini, ki je sorazmerna času, prebitem na delu. Nove so določbe, ki dopuščajo samoupravno določitev povečanega letnega dopusta še do pet delovnih dni in sicer delavcem, ki so najmanj 50 let stari ter delavcem ne glede na starost, ki imajo priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih in delavcem s telesnimi okvarami; v obeh primerih, če jim je priznana najmanj 60-odstotna telesna okvara. Novost predstavlja tudi to, da delavci lahko v samoupravnem splošnem aktu določijo primere za izrabo dopusta v dveh delih ali tudi v več delih, vendar mora en del dopusta trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni. Na področju odsotnosti z dela zakon ne prinaša nobenih novosti. OSEBNI DOHODKI DELAVCEV Materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo, je dohodek temeljne organizacije. Delavčev osebni dohodek ne služi samo za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, temveč tudi za zadovoljevanje nekaterih skpunih družbenih potreb in je odvisen od njegovega prispevka k delu in od rezultatov njegovega dela — dohodka. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke delavci določajo v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom. Z njim zagotavljajo, da se osebni dohodek delavca ugotavlja na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in z družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije. Vse to v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva ter celotnega družbenega dela. Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Delavec ima pravico in obveznost, da se izobražuje ob delu ter izpopolnjuje svoje znanje in svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti v skladu z delovnimi potrebami in s potrebami razvoja temeljne organizacije ter v skladu s predpisi o usmerjenem izobraževanju. A. Perčič Kam s sredstvi iz sklada skupne porabe Sredstva iz splošnega dela sklada skupne porabe so ugotovljena ob zaključnem računu v višini celoletne porabe. Glede na razmeroma ugodne rezultate poslovanja v letu 1977 so vse temeljne organizacije same pokrivale potrebna sredstva sklada skupne porabe. V prejšnjih letih je bilo ravno na tem področju potrebno solidarnostno pokrivanje potreb posameznih temeljnih organizacij, zaradi izgub ali prenizkega ostanka dohodka. Za leto 1978 so torej vse temeljne organizacije zagotovile sredstva za splošni del, glede na spremembo zakonskih predpisov pa je potrebno v naslednjih letih zagotavljati iz sklada skupne porabe tudi sredstva za regres za topli obrok hrane. V letu 1978 bo podobno kot prejšnja leta potrošnja mogoča za naslednje potrebe: 1. regres za letni dopust v višini 1400 din neto za vsakega delavca, ki ima pravico do dopusta; 2. za rekreacijske objekte v vi- šini 10 odstotkov od zneska regresa za letni dopust; 3. za jubilantske nagrade in odpravnine v skladu s sindikalno listo; 4. za zdravstvena okrevanja in letovanja delavcev; 5. pokroviteljstvo nad osnovnimi šolami v občini in lesarski oddelek srednje šole; 6. dotacija godbi na pihala; 7. odboru za šport in rekrea: cijo pri sindikalni konferenci Bresta; 8. za potrebe osnovnih organizacij sindikata; 9. za socialne pomoči v skladu s potrebami; 10. TOZD TP Martinjak zagotavlja dodacijo za rekonstrukcijo vodovoda; 11. rezervna sredstva za nepredvideno potrošnjo in manjšo potrošnjo, ki se enkratno pojavlja. Celotna potrošnja znaša za leto 1978 7,941.000 dinarjev. Za posamezne kategorije stroškov je obseg potrošnje po TOZD računan na zaposlenega ali na potrebno višino sredstev po planu. T. Zigmund Montažni oddelek v begunjski Jelki Vi vprašujete — mi posredujemo odgovore V prejšnji številki je bilo za to našo rubriko postavljenih več vprašanj, na katera pa žal nismo dobili odgovorov. Tokrat objavljamo odgovor iz avtomatske službe podatkov, odgovora iz občinskega sindikalnega sveta pa kljub urgencam nismo dobili. Če pomislimo, da je ena izmed pomembnejših nalog sindikata prav obveščanje, je to le nekoliko čudno. Poglejmo torej odgovor na vprašanja, zakaj se pojavljajo napake pri obračunu osebnih dohodkov, kje so vzroki in kako jih odpraviti. ODGOVOR: Napake pri obračunu osebnih dohodkov prek računalnika so nastale zaradi netočnih in neažurnih podatkov, ki vplivajo na obračun osebnih dohodkov. Delni vzrok pri obračunu za januar je bila tudi manjša napaka v programih. Pri obračunu osebnih dohodkov za februar je bila napaka v programu odstranjena in bi moral biti obračun stoodstotno natančen. Če je obračun pri posameznih delavcih tudi za februar napačen, so temu vzrok napačni vhodni podatki. Tiste delavce v naših temeljnih organizacijah, ki dajejo — podatke in spremembe podatkov o delavcih, — podatke o izdelanih količinah polizdelkov in izdelkov na delovnih kartah, — podatke o prisotnosti — odsotnosti delavcev, — podatke o dodatkih in odbitkih delavcev, znova opozarjam, da — dajejo podatke pravočasno, — da podatke vpisujejo točno in razločno, — da sproti popravljajo kontrolne liste ter — da preverjajo izpisane podatke. Največ napak se lahko zgodi pri izdelavnih osebnih dohodkih, ker je teh podatkov največ. Če bodo podatki delovne karte na; tančno zapisani, sproti pregledani dnevniki izdelavnih osebnih dohodkov, predvsem pa temeljito pregledane kontrolne liste osebnih dohodkov in če bodo vse odkrite napake tudi popravljene, mora biti obračun izdelavnih osebnih dohodkov točen. Tudi pri ročnem načinu obračuna osebnih dohodkov so bile napake, vendar niso bile dane v javnost in je zanje vedel le ozek krog ljudi. Pri računalniškem načinu obračuna osebnega dohodka pa so napake hitro vidne, javne in kar je najvažnejše, možno je ugotoviti, kdo je napako povzročil. Naš skupen cilj pa je, da napake odpravimo, da je obračun točen in da nista oškodovana ne delavec ne temeljna organizacija. EKSPOZITURA STANOVANJSKE KOMUNALNE BANKE V CERKNICI Z reorganizacijo bančnega sistema je v prostorih prejšnje ekspoziture Kreditne banke Koper v Cerknici s 1. I. 1978 začela redno poslovati ekspozitura stanovanjske komunalne banke Ljubljana v Cerknici, ki je prevzela vse delo s stanovanjskega in komunalnega področja od Ljubljanske banke Rakek in Cerknica ter Kreditne banke Koper — ekspozitura Cerknica. Poleg posebnega dela, to je — stanovanjskega varčevanja in — stanovanjskega kreditiranja da blagajni naše poslovne enote lahko opravljate tudi: — dvige iz hranilnih knjižic vseh bank, — pologe na hranilne knjižice vseh bank, — izplačila in vplačila iz tekočih računov občanov vseh bank, — vplačila na žiro račune uporabnikov družbenih sredstev (plačilo narečnih časopisov, knjig, stanovanja ipd.). Občan, ki želi rešiti svoje stanovanjsko vprašanje, naj obišče našo Poslovno enoto, kjer mu bodo naši delavci v okviru možnosti najbolj Ustrezno svetovali in pripomogli k rešitvi stanovanjskega vprašanja. Novice iz kegljaškega kluba Brest R18. marca je kegljaški klub “REST organiziral mladinsko pr-Venstvo ljubljanske kegljaške Podzveze. Na prvenstvu je sodelovalo 25 mladincev ter dve mla-.nki. Iz našega kluba je nasto-Pilo deset mladincev. Rezultati: i- Košir Vili KK SIDRO 885 '■ Podreberšek Brane KK , GRADIS 834 Cvetko Brane KK BREST 819 itd. Ostale uvrstitve naših mladin-cev; 7 Žnidaršič Rok, 10. Velišček rane, 12. Kelnarič Brane, 13. i urga Dušan, 14. Korošec Roman, T°- Mahne Rajko, 22. Klančar j?°r, 23. Movko Vine, 24. Polak Toni. * * * i Ranice so nastopile v prvem *Glu republiške lige samo proti konstruktorju in Celju in oba-frat tesno izgubile. Iz prvega Rila je ostalo še srečanje proti ^rki iz Novega mesta, ki bo še v tem mesecu. Članice nastopajo tudi v mali ligi ljubljanske kegljaške podzveze, v kateri nastopajo štiri ekipe. Prvo srečanje na kegljišču Mantova v Vrhniki so proti Logatčankam dobile. * * * Člani kluba nastopajo za prvenstvo III. tekmovalne skupine v konkurenci parov ter posameznikov. Po drugem nastopu je par Prešeren-Mlakar na odličnem drugem mestu. Nastopa 38 parov. Za rekreacijsko ligo III. tekmovalne skupine se je prijavilo 10 ekip. Tekmovanje je v disciplini 6 X 100 metov. Tekmovanje se bo končalo v maju. Na odprtem prvenstvu kluba sodeluje 68 članov, od tega 12 članic in 12 mladincev. Odigrano je prvo kolo. V prvenstvo so se vključili tudi veterani. Sodelovali bodo tudi na tekmovanju veteranov za leto 1978, ki bo od 27. do 29. aprila na kegljišču Ilirija in Tehnika v Ljubljani. M. Žunič Ogrožena prometna varnost Bralce glasil naših organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti želim opozoriti na nekatere elemente varnosti v cestnem prometu, ki postaja iz dneva v dan bolj nevaren, posledice pa so že skoraj katastrofalne. Ne moremo še trditi, da je prometna varnost na območju občine Cerknica že tako močno za-skubljujoča, da bi morali začeti biti plat zvona, čeprav so posledice za spoznanje manj ugodne kot v letu 1976. Kljub temu pa je prav, da naše občane in delovne ljudi opozorimo, da nekateri pojavi že močno zbujajo skrb prav zaradi hudih posledic, ki so nastale v preteklem letu, v tem pa tudi ni mogoče računati na bolje. Ker so naši delovni ljudje in občani pojavljajo kot prometni udeleženci v širšem prostoru, ne le zgolj na območju občine, bom poskušal pokazati, kakšna je ogroženost v cestnem prometu np območju uprave javne varnosti Ljubljana. V primerjavi z letom 1976 je lani naraslo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtnimi žrtvami za 32,4 odstotka (samo v Ljubljani za 41,3 odstotka). Tako je bilo v Ljubljani lani kar 35 več smrtnih žrtev kot leto prej, 10 ljudi več je bilo več hudo telesno poškodovanih in kar 370 več laže telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah (brez nesreč z manjšo gmotno škodo) je bilo udeleženih 912 pešcev, 721 kolesarjev, 7666 voznikov motornih vozil in 1112 potnikov v ali na vozilih. Zanimivo je, da se je kar 37,9 odstotka prometnih nesreč z udeležbo pešcev pripetilo na zaznamovanih prehodih za pešce (v Ljubljani), se pravi, na prostoru, ki je namenjen pešcem in na katerem delu vozišča bi se morali počutiti pešci posebej varni. Kar 132 pešcev je bilo udeleženih v prometnih nesrečah, ki so se pripetile tik ob zaznamovanih prehodih za pešce. Na celotnem področju uprave javne varnosti v Ljubljani je bilo poškodovanih ali mrtvih pešcev: — na zaznamovanih prehodih 265 — zunaj označenih prehodov 132 — pri prečkanju vozišča _ 257 — pri pravilni hoji po cesti 35 — pri nepravilni hoji po cesti 58 Skupaj je bilo poškodovanih in mrtvih kar 855 pešcev. Zanimiva je ugotovitev, da pri nesrečah s smrtjo izstopa kot vzrok alkohol daleč pred drugimi vzroki. Takih nesreč je bilo lani kar 76. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, ugotavljajo, da bi bilo takih žrtev približno za polovico manj, če v času nesreče ne bi bili pod učinkom alkohola. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi bilo prav tako za približno polovico manj mrtvih potnikov v vozilih, če bi bili v času nesreče prizevani z varnostnim pasom, tisti, ki so bili poškodovani, pa bi utrpeli znatno lažje posledice. Zanimivo je, da se vse preveč težko odločamo, da se v vozilu privežemo z varnostnim pasom, čeprav so že dalj časa obvezni in smo morali zanje odšteti precejšnje zneske. Nekateri so pri tem celo tako malomarni, da si sposodijo varnostni pas pri znancu ali prijatelju samo zato, da zadostijo pogojem tehničnega pregleda vozila, malo pa jim je mar za varno vožnjo, zaradi česar so bili pravzaprav tudi predpisani. Tudi pri uživanju alkohola oziroma vožnje pod učinkom alkohola ugotavljamo, da družbena samozaščita na to področje sploh še ni prodrla. V naši občini sta nam lani umrla v nesrečah dva občana zato, ker sta se v gostinskih lokalih močno opila in bila zatem v takšnem stanju udeležena v cestnem prometu. Vse bolj in bolj bo potrebno poudarjati tudi odgovornost gostinskih delavcev, ki strežejo z alkoholnimi pijačami že pijanim osebam, ničesar pa ne storijo, da bi takšne osebe varno prišle domov oziroma, da bi jim pravočasno prenehali točiti strup — alkoholne pijače. Že dolgo ugotavljamo, da vozniki motornih vozil uživajo alkoholne pijače v neposredni bližini svojih stanovanj, ker si preprosto tega ne upajo več privoščiti (razen redkih izjem!) v kraju, oddaljenem od doma. Tudi v teh primerih pada večja odgovornost na gostinske delavce, ki svoje goste dobro poznajo in vedo, da so motorizirani, pa kljub temu ne poznamo primera, da bi komurkoli odsvetovali uživanje alkoholnih pijač. Tudi to je družbena samozaščita, ki bi se morala pokazati morda celo bolj kot na drugih področjih. Saj gre vendar za naše ljudi, prijatelje, znance, sorodnike ... Koncentracija alkohola v krvi, ki znaša 3 promile predstavlja že veliko nevarnost za življenje človeka. To pomeni že nezavestno stanje, koncentracija nad 4,5 promile pa smrt. Kljub temu so naši delavci dobili v prometu voznika osebnega avtomobila, ki je imel v času odvzema krvi v njej 3,46 promila in voznika motornega kolesa, ki je imel v krvi 3,61 promila alkohola. Zaskrbljujoči so tudi podatki, ki kažejo na to, kako so v cestnem prometu ogroženi naši najmlajši občani. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 143 predšolskih otrok in 253 šolarjev, v nesrečah pa je umrlo 11 otrok. Samo iz naše občine je bilo lani udeleženih v nesrečah 6 otrok, ki so bili vsi telesno poškodovani. Še bolj je zaskrbljujoče stanje v letošnjem letu. Na območju uprave javne varnosti Ljubljana se je število smrtnih žrtev v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za celih 100 odstotkov. Januarja je bilo v nesrečah udeleženih 17 otrok, v marcu pa do 20. marca že 18 otrok (8 hudo poškodovanih in 9 laže). Pri nesrečah otrok je bilo potrebno opozoriti na vse premajhno skrb in odgovornost staršev. Težko je namreč razumeti, da nekateri starši lahko brezskrbno pustijo otroke brez nadzora na cesti, kjer se igrajo in se zaradi neznanja, nezrelosti in podobnega obnašajo vse prej kot varno. Tudi ni povsem razumljivo, kako lahko starši pustijo svoje otroke s kolesi na cesto, če pa vedo, da njihovi otroci niso opravili izpita za kolesarja. Z vožnjo, ki ni pravilna in ki je dostikrat tudi objestna, pa ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge. Naše bralce smo že opozorili, da morajo imeti otroci od sedmega do štirinajstega leta pri vožnji s kolesom kolesarsko izkaznico, izpit pa lahko opravijo v šoli. Otroci do sedmega leta sploh ne smeejo sami s kolesom na cesto. Starše opozarjamo, da so za ravnanje otrok moralno in materialno odgovorni in da bo postaja milice v Cerknici zaradi splošne odgovornosti za stanje varnosti (tudi za varnost otrok!) pričela z zakonitimi ukrepi zoper tiste starše, ki bodo kljub povedanemu dovoljevali, da se njihovi otroci vozijo s kolesi. V to nas silijo prej opisane razmere in ogroženost v cestnem prometu. Za zaključek samo tole: Od šestih prometnih nesreč z udeležbo otrok so bili v petih primerih povzročitelji otroci, od šestih udeležencev pa trije kolesarji. Čili ne samo miličnikov, temveč vseh občanov, v prvi vrsti pa staršev, pa mora biti čim manj takih nesreč, končni cilj pa nobene. L. Špitalar Nadaljevanje Brestove akcije Pred štirimi leti sta društvo Exlibris Sloveniae in revija Pionir pripravila akcijo za izdelavo otroških ekslibrisov. Brest je bil pokrovitelj te akcije, kateri se je odzvalo nad 200 otrok iz 50 slovenskih osnovih šol. Poslali so več kot 800 knjižnih znakov — ekslibrisov. Ob tem se otroci niso le spoznali z grafično tehniko, ampak so se vzgajali tudi v ljubezni do knjige, saj mora biti pravi ekslibris nalepljen v knjigo, da s tem pove, kdo je lastnik knjige. Najboljši ekslibrisi so bili najprej razstavljeni v Brestovem Salonu pohištva, nato je razstava potovala po vsej Sloveniji. Eden izmed otroških ekslibrisov, ki je bil razstavljen leta 1974 v Brestovem Salonu pohištva Pravkar se je začela nova akcija, ki temelji na uspehih in izkušnjah prve, katere pokrovitelj je bil Brest. Društvo Exlibris Sloveniae je pripravilo obsežen načrt, pri katerem bodo sodelovale šole iz vseh jugoslovanskih republik. Pri akciji sodeluje osnovna šola Komenda Moste, kjer bodo ekslibrise zbirali in jih maja tudi pokazali na razstavi. Predsednik častnega odbora je dr. Avguštin Lah, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Akcija »otroški ekslibris« nima pomena samo na kulturnem področju, ampak bo pomembna tudi za spoznavanje med učenci in likovniki vse Jugoslavije. Na zaključno prireditev v maju bodo namreč prišli predstavniki vseh sodelujočih šol, mnogi pa bodo stike gotovo ohranili tudi naprej, saj organizatorji želijo, da bi postale takšne prireditve tradicionalne. R. Pavlovec NAŠI UPOKOJENCI Ob koncu preteklega leta je zaradi upokojitve zapustil našo delovno skupnost Anton MIHELČIČ iz Babne Police. V temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1969 na delovnih mestih na hlodišču, skladišču žaganega lesa in ob koncu pri pripravi lesa za sušilnico. Bil je prizadeven delavec in sodelavcem dober tovariš. * 6. februarja se je po petnajstletnem delovnem stažu v naši temeljni organizaciji upokojil tudi Franc OVSEC iz Knežje njive. Vsa ta leta je bil zaposlen na hlodišču, žagalnici in nazadnje na skladišču žaganega lesa, od koder je odšel v zasluženi pokoj. Poznamo ga kot vestnega in dobrega delovnega tovariša. Obema želi delovna skupnost TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg še veliko zdravih in srečnih let. Novo srečanje s košarkarji Bresta Pretekli teden je Cerknica znova gostila zvezne ligaše, košarkarje Bresta iz Ljubljane. Tokrat je košarkarski klub Cerknica organiziral prijateljsko tekmo med KK Brest in selekcijo Cerknice, okrepljene s Čosičem in domačinom Nelcem, ki sicer igra v drugi zvezni ligi za Ilirijo — Slovan. Končni rezultat tekme (143 : 91 za goste) je dovolj zgovoren o razmerju moči na igrišču. Domačini so pričeli dokaj samozavestno, saj v prvi peterki nista nastopili okrepitvi, kar se jim je hitro maščevalo, saj so si gostje že po nekaj minutah ustvarili veliko razliko. Le-ta je zatem samo še naraščala, čeprav so Brestov-ci igrali v glavnem z rezervnimi igralci. Pri gostih sta najbolj ugajala Papič in Subotič, med domačini pa je bil najboljši Dušan Jernejčič. Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna, kar priča, da si želimo kvalitetnih športnih prireditev. Nedvomno bo ta tekma, pa tudi prihodnji možni stiki z ljubljanskim klubom, dosti prispevali k popularizaciji košarke na našem območju, kar pa bi vsekakor veljalo še bolje izkoristiti. Po tekmi se je trener in igralec Bresta Krešimir čosič, ki sicer nima najboljšega mnenja o novinarjih, ljubeznivo odzval prošnji, da bi za bralce našega glasila kratko odgovoril na nekaj vprašanj. — Se vam zdi sedanja oblika financiranja naših vrhunskih košarkarskih klubov, ko delovne organizacije iz svojih propagandnih virov prispevajo precejšnja sredstva, najustreznejša? Doker ne bo vprašanje financiranja vrhunske, pa tudi množične košarke pri nas sistemsko rešeno, je to pravzaprav edina možna oblika, če naj ohranimo kvaliteto in ugled, ki ju imajo v svetu jugoslovanski klubi in jugoslovanska košarka sploh. Vedeti je še treba, da tudi klubi, ki ne nosijo imen delovnih organizacij, dobivajo od le-teh znatna sredstva. Primerjalno z drugimi vaš Brest niti ni med izrazitejšimi, pa še ob tem posamezne propagandne možnosti morda premalo izkoristite. — Glede na informacije v sredstvih javnega obveščanja bo ob koncu tekmovalne sezone iz različnih razlogov zapustila klub cela vrsta igralcev. Ali bo treba torej za prihodnjo sezono spet vse pričeti znova, bo torej v ligi tekmoval spet nov Brest? Ne vem, iz kakšnih razlogov in motivov naši novinarji pišejo vse mogoče in namerno iščejo senzacionalističnih novic. Name- sto, da bi si vsi skupaj prizadevali za večjo kvaliteto slovenske košarke, za res močno republiško selekcijo, ki bi nekaj pomenila v jugoslovanskem in mednarodnem merilu, ustvarjajo s svojimi (dez) informacijami le nejevoljo v klubu, okrog njega in v naši javnosti. Tako so v svojih novicah Brest za prihodnjo sezono skoraj že »razdrli«. Res je edino, da gre Gvardjančič v vojsko in da Bassin ne bo več igral, njuno odsotnost, ki se bo precej poznala, pa bomo nadomestili s kvalitetnimi igralci iz drugih slovenskih klubov. — In še: kakšen vtis so vam zapustili cerkniški košarkarji in kako na sploh ocenjujete slovensko košarko? Cerkničani so simpatično moštvo, ki zna košarko, vendar med njimi nihče posebej ne izstopa. O slovenski košarki pa: mnogo nadarjenih in dobrih igralcev; manjka pa jim tistega posebnega temperamenta, ki je tako značilen za jugoslovansko košarko, predvsem pa višine, brez katere si je nemogoče zamisliti vrhunsko košarkarsko moštvo. B. Levec APRILA — RAZPRODAJA Obveščamo člane delovne skupnosti in ostale občane, da bo od 3. APRILA DO 21. APRILA razprodaja v Cerknici — v stari menzi. Na razprodaji bodo zastopani izdelki vseh proizvodnih temeljnih organizacij iz njihovih opuščenih programov, razen iz Tovarne ivemih plošč. RAZPRODAJA BO VSAK DAN OD 8. DO 18. URE, OB SOBOTAH PA OD 8. DO 14. URE. Za enkraten nakup nad 5.000 dinarjev vrednosti bo mogoče najeti kredit, za enkraten nakup v vrednosti 4.000 dinarjev pa je dostava brezplačna. Filmi v mesecu aprilu 1. 4. ob 19,30 in 2. 4. ob 16. uri — ameriška kriminalka JUDO IN KARATE PROTI TOLPI. 2. 4. ob 19,30 — francoska kriminalka POLICIJSKI KOLT 357. 3. 4. ob 19,30 — ameriško-nemška družbena drama PRIJATELJ IZ AMERIKE. 6. 4. ob 19,30 — francoska drama PODIVJANA OVCA. 8. 4. ob 19,30 in 9. 4. ob 16. uri — hong-kongški akcijski film GO- SPODARJI SMRTI. 9. 4. ob 19,30 — angleška vojna drama IN BIL JE VOJNI ČAS. 10. 4. ob 19,30 — jugoslovanski ljubezenski film METULJEV OBLAK. 13. 4. ob 19,30 — švedska ljubezenska drama DEKLE IN NJEN FANT. 15. 4. ob 19,30 in 16. 4. ob 16. uri — ameriški pustolovski film DVO- BOJ DO UNIČENJA. 16. 4. ob 19,30 — angleška drama DRUŽINSKA ZAROTA. 17. 4. ob 19,30 — francoska kriminalka BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE. 20. 4. ob 19,30 — ameriška drama ZADNJA PREDSTAVA. 21. 4. ob 19,30 ter 23. 4. ob 16. uri in ob 19,30 — ameriški spektakel POTRES. 22. 4. oh 16. uri in ob 19,30 - sovjetski zabavni film CIRKUS V CIRKUSU. 24. 4. ob 19,30 — italijanska komedija SVETNIKI IN DIAMANTI. 26. 4. ob 19,30 — jugoslovanski dokumentarni film TITO — POT PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA. 27. 4. ob 19,30 — japonska kriminalka GRAD IZ PESKA. 28- 4. ob 19,30 in 30. 4. ob 19,30 — italijanski dokumentarni film ZADNJI KRIKI IZ SAVANE. 29. 4. ob J9>30 in 30. 4 ob 16. uri — jugoslovanska ljubezenska komedija NORA LETA. Šala meseca Odziv na razpis za šalo meseca je bil dosti slabši kot smo pričakovali. Sicer so nam bile posredovane štiri, ena od njih je bila »občinska«. Zato razširjamo razpis tudi na občinske šaljive zadeve. Odbrana pa je bila ta-le: Že mesece straši v nočnih urah na BRESTOVI stavbi razsvetljeni napis BR! Še bolj strašno je bilo pred nedavnim, ko je pisalo 30 LET BR! Vsekakor velja za odgovorno službo ali posameznika tisočkrat BRRR ...! Posebnega smeha ob tej »šali« najbrž ne bo. če pa naj bi ga vzbudili, je pač potrebno, da v tej rubriki zares sodelujete! BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL, Mate JAKOVAC, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Tomaž STROHSACK, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). V spomin Delovna skupnost TOZD Tovarna lesnih izdelkov Stari trg sporoča žalostno novico, da je v februarju umrl njen dolgoletni član — upokojenec Franc MIHELČIČ iz Markovca, rojen leta 1905. V temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1945 do 1959 oziroma do upokojitve. * Pretresla pa nas je še ena žalostna novica, da je umrl naš nekdanji sodelavec — upokojenec Anton PAVLIČ iz Igavasi, rojen leta 1904. V naši delovni sredini je bil zaposlen od leta 1956 do 1965, ko je odšel v pokoj. ZLATA PUŠČICA Strelska družina Bresta je 14. marca organizirala svoje tekmovanje za »zlato puščico«. Letos jo je dobil Franc Mahne, ki je s 182 krogi (od 200 možnih) dosegel najboljši rezultat. Drugi ie bil Janez Matičič (168 krogov), tretji za Jože Kebe (165 krogov). Letos so prvič podelili »zlato puščico« tudi strelkam. Dobila jo je Anica Turk, ki je od dvesto možnih dosegla 149 krogov. Druga je bila Marinka Tavčar (144 krogov), tretja Breda Turšič (124 krogov) in četrta Dragica Pantar (117 krogov). 19. marca pa je bilo tekmovanje za občinsko »zlato puščico«. Tekmovalo je 19 tekmovalcev iz Cerknice in iz Loške doline. Najboljši strelec je bil Jože Kebe (SD Brest). Kot zmagovalec tekmovanja za družinsko zlato puščico je sodeloval na republiškem tekmovanju za »zlato puščico« v Postojni. Rezultati občinskega tekmovanja L Kebe Jože, SD Brest 527 2. Mahne Franc, SD Br. 525 3. Obreza J., SD Brest 503 4. Matičič J., SD Brest 503 5. Drobun Janez, SD R. g. 501 itd. Cerkničani si želijo kvalitetnih športnih prireditev Trim tekmovanja LIGA V MALEM NOGOMETU Prvi del tekmovanja v malem nogometu se je končal, zato smo dolžni še preostale rezultate: SD : TPS TPC : TIP TPM : TLI TPS : TPM TIP : TPS TPS : TLI TPC : TPS TLI : TIP TLI : SD TLI : TPC TPM : SD 5 :3 2 : 3 5 : 1 1 : 3 0 : 1 še ni odigrana 3 : 1 0 : 0 1 : 8 2:9 3:0 Odigranih je bilo tudi že nekaj tekem drugega kroga tekmovanja: TPC : TPS 2:2 TPC : TPM 2 : 1 TIP : TLI 0:1 Lestvica: 1. TP Martinjak 6 5 0 1 14:4 10 2. TP Cerknica 7 4 12 17:8 11 3. SD Cerknica 5 3 0 2 18:9 6 4. TP Stari trg 5 1 2 2 5:10 4 5. TIP Podskraj. 6 114 3:11 3 6. TLI Stari trg 5 1 0 4 8:25 2 Po prvih tekmah smo že razmišljali, da bi ligo ukinili, ker je bila igra pregroba in nasploh preostra, tako da ni bil dosežen osnovni smoter — rekreacija in obenem boljša kvaliteta igre v malem nogometu. Sedaj pa lahko rečemo, da je igra vseh sodelujočih iz tekme v tekmo boljša in v mejah fair-plava ter prilagojena pogojem, ki jih zahteva igranje v omejenem prostoru. KEGLJANJE Ekipno tekmovanje med temeljnimi organizacijami se bliža koncu, vendar zaradi nekaterih zamudnikov niso znani še vsi rezultati, zato jih bomo objavili prihodnjič. 3. aprila pa bodo pneen s tekmovanjem posamezniki (20 najboljših iz predtekmovanja pri moških in 10 pri ženskah) za naslov prvaka oziroma prvakinje BRESTA. Moška reprezentanca BRESTA, ki je zelo številna in pomlajena, pa tekmuje v tekmovanju za POKAL KEGLJIŠČA Cerknica, ki ga organizira KK BREST. V dosedanjih dvobojih so bili naši kegljači boljši od kegljačev KARTONAŽNE TOVARNE Rakek, Skupščine občine Cerknica in GRADNIKA iz Logatca, izgubili pa so s SGP GRADIŠČE. MEDOBČINSKA TRIM NAMIZNEM TENISU Moška namiznoteniška ekipa že dalj časa tekmuje v medobčinski namiznoteniški trim ligi. Tekmovanja so organizirana vsakih štirinajst dni v drugem kraju, kjer vsaka ekipa odigra več srečanj. Do sedaj so bili prireditelji teh turnirjev LESONIT Ilirska Bistrica, JAVOR Pivka, GG Postojna, KOVIPLASTIKA Lož in BREST dvakrat. LIGA V Lestvica: L Javor 2. GG 3. Lesonit 4. Brest 5. Kovinoplastika 6. Piama 990 45:15 18 10 6 4 42:33 12 9 4 5 31:35 8 734 24:30 6 9 2 7 26:40 4 6 1 5 15:29 2 Naša ekipa bo odigrala še tri srečanja in sicer dve s PLAMO in eno z LESONITOM in upamo, da bo na koncu tekmovanja osvojila tretje mesto, za kar so povsem stvarne možnosti. MEDOBČINSKA TRIM Brestova moška odbojkarska ekipa tekmuje v medobčinski sindikalni TRIM ligi, v kateri nastopajo še JAVOR Pivka, PLAMA Podgrad, KS KOŠANA, LIV Postojna, GG Postojna, PROSVETA Postojna in ISKRA Sežana. Ekipa je doslej odigrala nasled- nje tekme: BREST : LESONIT 2 : 1 BREST : ISKRA 1:2 BREST : KOŠANA 0:2 BREST : GG 2:0 BREST : : JAVOR 0:2 BREST : : PLAMA 0:2 BREST : : KOŠANA 0:2 Lestvice ne moremo objaviti, ker ima ostale rezultate vodstvo tekmovanja iz PLAME Podgrad. LIGA V ODBOJKI Tekmovanje je po turnirskem sistemu, tako da se v enem kraju udeležijo tekmovanja tri ekipe, ki odigrajo medsebojna srečanja-V ostalih krajih so ta tekmovanja med tednom popoldne, v Cerknici pa zaradi zasedenosti telovadnice to ne pride v poštev in so turnirji običajno v soboto, izjemoma v nedeljo. Zato pa nekatere ekipe ne prispejo na tekmovanje in je precej tekem zaostalih. P. Kovšca