Perva nemška slovnica za slovenske Ijudske šole. Namesto ^Praktične slovensko-nemške gramatike" ste prišli na Dunaji v c. kr. založbi šolskih bukev na svetlo dve knjigi: ,,Perva" in ^Druga" nemška slovnica za slovenske Ijudske šole. Kakor se je v nTov." ngramatika" kmali potem, ko je prišla v šole, obširno obravnavala, tuko je tudi primerno, da povemo svoje misli o osnovi in rabi teh novili slovnic. Za letos naj premišljujemo le ,,Pervo neraško slovnico", kolikor mogoče pa na vse strani in sicer zavoljo tega, ker ,,Druga" se to šolsko leto menda še ne rabi po solah; med tem, ko je nPerva" po vseh štirirazrednih Ijudskili šolah v drugem razredu izpodrinila ,,Gramatiko", ki se sedaj ne dobiva več v c. kr. založbi šolskih knjig. 0 ,,Pervi nemški slovnici", ki je bila že I. 1868. natisnjena, spregovoril je »Tov." lansko leto v 9. tečaju na strani 138. svoje mnenje. ,,Tov." jo je takrat po večem hvalil; kajti ima res mnogo prednosti pred prejšnjo nGramatiko". Obžaloval je le, da jej pomanjkuje organične zveze z drugiini knjigami, n. pr. z ^Abecednikom", ki ga rabijo učenci 1. razreda. Ponianjkanje te zveze je bilo v tem, da v tej slovnici pervega natisa so bile koj od začetka cele nemške besede, ktere naj učenec s pomočjo nemške abecede, stoječe na pervej strani, hipoma bere. To je bila prevelika tirjatev od učenca, kteremu je bilo nemško branje in izgovarjanje neniških glasov in zlogov čisto nova stvar; kajti v pervem razredu je rabil Ie slovenski ,,Abecednik". Da se more ta slovnica koj v začetku z vspehom rabiti, treba je pred še nekaj vaj v početnem nemškem branji, n. pr. takih, kakor se nahajajo v slovensko-nemškem ,,Abecedniku", ki se sedaj le malo več rabi. Novi natis nPerve slovnice" od 1. 1870. pa iina na petih listih spredaj ravno omenjene potrebne začetne vaje z nemškimi tiskanioii čerkami. Tista pomanjkljivost te slovnice, nad ktero se je takrat wTov." in tudi drugi šolniki spodtikali, odpade po tem popravku popolnoma. Učitelji pa so jo tudi iz drugih vzrokov grajali, p. pri zadnjem učiteljskem zboru v Ljubljani in so liotli vedeti, da je slabša od nGramatike". Hekli so, da obsega jako malo, da nima nikakoršnih slovniškib opomb in da se bode ž njo le malo za nemščino storiti moglo. Še celo pisatelj tega sestavka, ki bode sedaj to slovnico po večem zagovarjal, bil je deloina zoper omenjeno knjigo. Če pa človek bolj globoko premišljuje, če se ozira na druge gramatike italijanske, francoske i. t. d., po kterih se Nemci uče tujih jezikov in če poslednjič prevdarinio, kaj od naših aol zahteva vlada na Dunaju in pa narod domači, bodimo veseli, da je nova nemška slovnica tako osnovana. Slovnica sama na sebi je tedaj dobra in bode tudi svojemu namenu vstrezala, če se da v roke takim učencem, ki jo bodo mogli spešno rabiti. Menini namreč učence, ki so se naj manjl72 leto pridno urili v branji, pisanji in v slovniških vajah materincga jezika; kajti slovnica ta je tako osnovana, da se more le na podlagi slovenskega jezika v nemščini podučevati. ,,Perva nemška slovnica" iina tri razdelke. Pervi oddelek kaže, kako se po nemški bere. V ta namen iraa naj pervo početne vaje v nemškern branji in vsa potrebna, pa kratka pravila, ki razjasnujejo izgovarjanje nemških besedi s slovenskim izrazom , je pri sleherni opombi za vajo in izgled. Te opombe in vaje so dobro porabljive pri nemškcm pravopisu. V drugem razdelku so vaje v govorjenji in branji, ali to, kar navadno imenujemo ,,slovnico". V ta namen se nahaja tii veliko praktičnih vaj, namreč obilo nemških prostih stavkov, ki naj se na nemško prestavljajo. Tim vajam pa ni dodano skoraj nič slovniških pravil, kar je po mnenji več šolnikov in pedagogov popolnonia opravičeno; kajti učonje graruatikaličnih vodil, raznolično, težavno razkladanje fdefiniranje) govornih razpolov i. t. d. je pri otrocih te starosti in znanosti to, kar imennjemo ,,bob v steno metati". Slovnica ta se ozira po večem le na praktične vaje; teorija ni njena reč; naj potrebnejša pravila mora učitelj sani povedati učencem v pojasnjevanje in goršo razumnost posaranih vaj. Ali tirja ta slovnica veliko? Ne. Da bodemo pa to bolj razvideli, poglejmo malo v ,,prakt. slovensko-nemško Gramatiko". Pervi oddelek ,,Gramatike" je obravnaval — kakor znano — Ivarino za drugi razred glavnih šol. Ta del je zahteval p opolnoma znanje golega stavka, namreč: glagol šibki, krepki, in nepravilni po vseh časih tvorne dobe, razun tako imenovanega predpreteklega časa (^to je bila velikanska naloga, pred ktero so stermeli vsi pedagogi in ktere noben učitelj ni mogel izverševati); samostavniki v edinem in množnem šlevilu, povedavni prilog, osebni zaimek v pervem sklonu, glagol v velilnem naklonu, zložena samostavna imeoa in njihova razna plemena in še celo razumevanje raznoličnih stavkov po besednem redu. To je bil zaderžaj praktičnih vaj v ^Gramaliki"; a znanje prevoda posamnib stavkov ni zadostovalo; nekteri in morda vsi učitelji so tirjali vsa težavna in malorazumljiva pravila; kajti tako so se učili kot nekdaj šolski pripravniki v ljubIjanski učiteljski izobraževalnici. Kaj pa nova slovnica? Pred vseni ne tirja skoraj nic pravil, kar je v sraislu ninogo djanjskih šolskih mož; sej učeno 23* razlaganje, kaj je glagol, priložaj, povedek, osebek i. f. d. ni za male otroke, marveč za jezikoslovce. Dovelj je, da tak otrok Ie pozna govorne razpole; definicije naj se od njega ne zahteva. V wPervej slovnici" se nahaja samo goli stavek, le v nekterih zgledih je nialo izobražen — v povedavni in vprašavni obliki. Osebek je v naj večih vajah samostavnik, povedek pa prilog. Se le proti koncu, ko pride pomožni glagnl ,,haben" in ,,seina na versto in glagol splob, je osebek osebni zaimek in povedek glagol. Množno število samoslavnikov se polagoma in prav očevidno v umnih zgledih razlaga; v nekterih vajah je v pervem sklonu pridevnik zvezan s samostavnikom. Ker so vsi stavki tako marljivo izbrani, da obsegajo zgolj tvarino za kazavni nauk, treba je bilo v nekterih primerljejih porabiti tudi 2., 3. in 4. sklon edinega števila, kar pa ne bode prizadevalo nikakoršnih težav. Pomožna glagola ,,haben" in ,,sein" se razkladata v vseh glavnih časih in tudi v ^polpreteklem času". Splošni glagol, šibki in krepki v ^sedanjem času", pridc še le h koncu slovnice na versto, pa le nialo vaj je v ta namen odločenih, ker se noče učencev preoblagati. Tudi se še naj zadnje razklada terpivna doba šibkega glagola, kar pa se mi vendar za ta razred od več zdi. Kdor primerja to, kar je v jjGramatiki" za drugi razred odraerjeno s tem, kar veleva, ,,Perva nemška slovnica", priterdil bode, da smo v naših jezikoslovnih razmerab vendar velik korak na boljše storili. S to nemško slovnico in s tem, da so ,,Perveniu" in ,,Drugemu berilu slovenskemu" dodane kratke slovenske slovnice, o kterih liočemo vprihodnje več govoriti, lahko povzamemo, da so šolske oblasti na Dunaju vendar jele spoznavati načelo, da le na podlago materinega jezika se morejo nastavljati drugi nauki. V dnigem razdelku ,,Perve nemške slovnice* se nam dozdeva le to napak, da pred posamesnimi vajami ni navedenib slovenskih izrazov za neznane nemške besede, ki so v naslednjih stavkih. Namesto tega je zadej priložen besednjak, v kterem imajo učenci vse neznane izraze, če si jih niso v šoli« zapomnili. To je pa za otroke, ki se radi liitro nauče, malo zamudivno in dolgočasno delo. Nekteri pa terde^ravno nasprotno; ta stvar ni še tedaj dognana. Tretji razdelek kaže, kako se po nemški pise. Vaje pisnih cerk v branji in pisanji, ki se tii verste, sestavljene so po pe- dagogičnetu vodilu: od Iahkega do težkega, od znanega do neznanega, od prostega do zložcnega. Ako bi bil tisk tako lep, kakor je p. v ,,Schreib-LeseFibel" od Arubrosa, vstreza! bi omenjeni oddelek še bolj svojemu namenu. ,,Nemško berilo", ki je bilo popred za-se ena knjiga, zvezano je sedaj Ie s slovnico. Ima pa zopet dva dela. Pervi dcl obsega različne stvari, kterih zaderžaj je skoz in skoz kazavni nauk, ki je tako izverslen, da le obžalujemo, da ga učenci umeti ne morejo; drugi del pa ima odbrane berilne vaje iz: ,,Erstes Lesebuch fiir nichtdeutscbe Volksscliulen". Zaslran ,,berilaa izrečerao to željo, da bi ga manj bilo a'i prav za prav nič. Čemu pa je to branje? Samo za inehanično vajo; kajti od prevoda na slovensko, torej od umevanja beril ne moremo govoriti. Zadovoljen bode učitelj, 6e bode svoje učence toliko navadil, da bodo znali prestavljati vaje v drugem oddelku; da pa samo mebanična urnost v branji lujpga jezika nima skoraj nič veljave, to mi ni treba dalje zagovarjati. Spregovorimo še nialo o rabi ,,Perve nemške slovnice"! Naj bolje bi bilo, da bi se dala še le v drugi polovici šolskega leta v roko učenceni 2. razreda; v pervej polovici naj bi se vadili Ie materinega jezika. Ali za sedaj vzemimo, da jo dobodo učenci onienjenega razreda koj v začetku šolskega leta. Ker večina teh učencev ne bode znala nemški brati, ireba bode skerbno porabiti vse dotične vaje s tiskanimi nem.škimi čerkami. Ker se branje in pisanje združeno z naj večo koristjo podučuje, porabijo naj se zategadel koj pisne vaje v 3. razdelku. Dva, še tri mesece v 2. razredu naj bode nauk v nemščini zlasti Ie branje in pisanje; verli tega naj si zapametujejo pač še nemški izrazi, ki so spredaj pri berilnih vajah. Še le polem času naj bi se po mojem mnenji pričelo pri drugem razdefku, pri vajah v govorjenji; ktere se morrjo ne samo v šuli, ampak (udi doma pridno, ustno in pismeno rabiti. Marljivi iu zvedeni učitelj bode tudi s to slovnico laliko storil vedno prav veliko za nemščino, in sicer v malera času; prihranilo se bode pa tudi za slovenski jezik kaj časa.