34 Cerkev sv. Petra v Ljubljani Ljubljana, glavno iuesto vojvodine Kranjske, ima 10 lepih cerkva, izmed katerih je da kako stolna cerkev, po-svečena sv. Miklavžu, največja in naj. lepša. Ker pa bouio o tej lepej cerkvi o drugej priložnosti govorili, povedati vam hočem denes le nekoliko o pred-mestnej farnej cerkvi sv. Pefcra, ki je ena najstarejših cerkev ljubljansk« škofije. Kedaj so pervo cerkev na tem me8tu pozidali, na katerem stoji dan-denes cerkev sv. Petra, to nam ni na-tanko znano. V jako starih listinah se bere, da je že o času stare Emone (tako se je Ljnbljana imenovala v starodavnih easib) stala na omenjenem pro-stoni cerkvica, katero so pozneje poderli, in na ujenein inestu leta 1385 pod te-danjim župnikom Janezom Ulrihom pl. Schever-jem sezidali novo cerkev v gotiškem ziogu na čast sv. Petru. Ali žalostna osoda je zadela to cerkev leta 1472. Tega leta je namreč pvihrulo kot listja in trave grozovitih Turkov na našo lepo slovensko zeinljo. Vse Dolenjsko je bilo poplavljeno ia poniendrano teh nevernikov, ki so se valili v velikih četali gori proti Gorenjskemu, da bi vzeli glavno mesto hrabrim Slovencem. Z divjo navdušeuostjo začno Turki ljub-Ijansko mesto naskakovati, proderd v šentpetersko predmestje in zažgtf lepo cerkev sv. Petra. Pač strašen in grozovit dan je uioral biti to za tedauje ljub-Ijanske prebivalce. In ta dan je bil 3. junija 1472. leta. To nam kaže še dan-denes kamenita plošča, ki je vzidaua v steno pri desnih vratih sedanje cerkve sv. Petra. Na tej plošči bere se v nemškem jeziku, da so 3. junija 1472. 1. siloviti sovražniki kristijanstva zažgali in pokoncali eerkev sv. Petra, ki je bila takrat farna cerkev Ijubljansiega mesta. Zapisano je namreč tako-le: ,,Anno J472 deu 3. Junii ist dieses Gottshaus Sfc. Petri als Pfarrkirchen der Stadt Laibach von dem Erbfeiudt christliches Namens den Turke abgebrennt und verhert worden. 1618." - Preteklo je Ianjskoleto, Ijubi otroci, ravno 400 let, od kar so kervoločni Turkidivjalipošentpeterskeiiipnidmestji, ia pobožui Ljubljan-čani so slovesno obhajali štiristoletnico v denašnjej cerkvi sv. Petra. Bila je pa tudi cerkev ljudi napolnjena, kakor še nikoli. Prav je, da si prod oči sta-vimo, koliko so naši nekedanji očetje terpeli, ia kako serčno so se branili proti soražniku, ki jim je hotel vzeti najdražji zaklad — sr. vero. Zgodovina nam še nadalje pripoveduje, da Turki, ko so lepo šentpetersko cerkev zažgali, vendar niso mogli v ntitranje mesto prodreti. Napravili so si sicer močne nakope po vseh pridobljenih ulicali; pvi Šiški ia za sv. Krištofora naredili so si ležišča. Pa nagloma planejo zopet Ljubljančani nanje, preženo silovitega sovražnika najpred iz Poljaii, potlej pa tudi Šont-Peter otmejo. Turki, vsi prestrašeni takega nenadnega napada verlih Slovencev, vzdignejo se, popuste svoje tabore pri Šiški ia za sv. Kriatofotn, terpobegnejo nazaj v Bosno. -36- To zmago so Ljubljan&tni potlej vsako leto obhajali, ter jo še dandeues veliko- nočni ponedelek obhajajo unkraj sv. Krištofa v Lovševi jami. To se vč, da na- raesto razbeljenih svinčenih. krogel rabijo le pomoranče, katere ljubljanska gos- poda rueče uaed muožico ondi sobranih dečkov. I Veliko bi vam znal še povedati, ljubi moji otroci, kako so Turki poprej j in pozneje še divjali po našej lepej slovenskej zemlji, kako so morili in požigali, | kako je v potokih tekla kri, koder koli so hodili ti prederzni in nesramni ker-I voloki, pa vsi ti poprejšni napadi ue spadajo ti\ sim, ko govoriino o cerkvi sv. I Petra, ki vam jo je ,Vertec' denes v podobi prinesi'1. Toliko si pa vendar me-[ mogrede dobro zapoinnite in ue zabite nikoli, da so se naši pradedi hrabro bra-I nili proti vsem Bapadom bodi si katerega koli sovražnika. Možjč, mladeniči, f žene in še celo otroci so bili pripravljeni na kervavi boj, kedar je šlo za lepo I našo domovino, pred vsern pa za našo sveto vero, katero so silovito prega-f . njali turški kervoloki. Sedanja predmestna farna cerkev sv. Petra z dvenia zvouikoina iu z lepo I kupljo bila je leta 1726 po izgledu cerkve sv. Petra v Rimu pozidaua ia I 1728. 1. od tedanjega knezoškofa pl. Schrottenbaeh- a posvečena. Gotovo I je cerkev sv. Petra ena najlepših naše Ijubljanske škotije. Mnogo je pridobila I na svojej lepoti v letih 1856 in 1857, ko so jo od znotraj skorej vso prenovili. I Krasne fresko slikarije po stropn, ki je je narisal slavui umetnik Jnlij Quaglia, f bile so nmite in tudi tla so bila vložena z novimi granitnimi ploščami. I Sedanja cerkev sv. Petra šteje 11 prav ličuo izdelanih oltarjev. Veliki I oltar, posvečen sv. Petru, je izdelal umetnik Martin Kigel leta 1777. Sredi ' oltarja stoji v vložnici podoba sv. Petra, na vsako stran sta aposteljna sv. Pavel in sv. Andrej. Izmed postranskih oltarjev naj omenimo le oltar ,nedolžuili otro- čičev* s prekrasno sliko, ki nara predstavlja moritev nedolžnih otročičev v Bet- lehemu po neusmiljenej zapovedi kralja Heroda. To podobo je po Rubenu na- risal Valentin Mencingar leta 1736. Večjidel so tudi vse druge slike v postran- skih oltarjih narejene od Val. Menciugarja, razun prelepe slike sv. Magdaleue, od katere nij zuano, kateri mojster jo je izdelal. Podobo ,sveta družina1 uasli- kal je domači nmetnik France Jelovšek lefa 1734. Na stropu vidimo lepe fvesko slikarije različnih prigodeb iz življenja sv. aposteljna Petra. Na okrog se vidijo štiri inokazne (alegorijske) podobe, ki po-menjajo Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. Tudi kuplja je z lepiuai fresko sli-karijami ozaljsana. Tu vidimo, kako Kristus umiva sv. Pefcru noge; kes sv. Petra, da je Jezusa trikrat zatajil; Jezus izroči sv. Petru cerkveno oblast in ga postavi za poglavarja svoje sv. cerkve na zemlji. V kotih pod kupljo so naslikani štirje cerkveni očaki: Sv. Gregor, sv. Ainbrož, sv. Avguštin in sv. Hieronira. Slikarija na steni v duhovnišči (pres-biteriji) nam kaže av. Petra ua stopnicab. neke palače, ko ozdravlja boluike in hudobne dubove izganja. — Prekrasno delo v tej cerkvi je tudi mramorna leca, ki je bila v nekedanjej fraučiškanskej cerkvi, pa so jo leta 1786 kupili za 201 gl. za preduiestno farno corkev sv. Petra. Umetniki pravijo, da je leca čez 4000 gl. vredna. — Leta 1855 je dobila cerkev nov križev pot, ki ga je zuaui domači umetnik Miškovič prav lično, živo in izpodbuduo izdelal. Od zunej tega krasnega cerkvenega poslopja sta v vložnicah lepo izrezani podobi sv. aposteljnov Petra iu Pavla, ki ju je podobar Toman leta 1850 prav vkusflo napravil. Iv. T