Gospodarsttm. Za cenejša živila in druge žlvSjeniske potreb- Šfine pridno delnjejo naši poslaaei. Dr, Hohojec je dne 3 maja v Beogradu ministru za prehrano poslal obširni upit (iaterpelacijo), v katerem mu slika žaloBtne razmere, v katerih 80 nahaja sedaj revno Ijadstvo. Poslanec dr. Hohnjec dokazoje, da je svobodoa trgovina za žito in druge živijeoske potrebšdine, ki jo je apeljala prejšnja liberalno-socialdemokrsška vlada eakrivUa vedno rastočo nezaosno draginjo. Verižaiki ia rojni dobičkarji, ki so jih liberalni in socijdlistični ministri ščitili kakor punčico svojega očesa, so krivi, da je cena pšenici tako-le rastla: Meseea avgasta in septembra 1919 je stal 1 kg pšenice 1 K 20 v do 1 K 40 v. Toliko je dobil za njo kmet v Ba* natu in Slavoniji. Oktobra in novembra je cena poskočila na 2 K 20 v do 2 K 60 v, decembra na 3 K do 3 K 50 v, a danes stane že 10—12 K. Da se odpomore splošni neznosni bedi in draginji, predlaga dr. Hohnjec: 1. Ministrstvo prehrane naj izvrši rekvizicijo v špekulacijske svrhe pri trgovcih nakopičenih in iz istega namena pri veleprodncentih zadržanih zalog žita in moke. 2. Za rekvirirano blago naj se določijo pridelovalnim, odnosno nakapovalnim stroškom primerne cene, ki pa ne bi smele presegati tržnih cen ob Novem letu 2920. 3. Rekvtrirano blago naj se da na razpolago v naknp nradno priznanim aprovizacij8kim organizacijam, posebno onim v pokrajinah, kjer premaio prideinjejo. V ormoško-Ijutomerskih goricah je zadnji vi- bar, ki je divjal 4. in 5. maja naredil veliko škode. Vetru izpostavljeni trsi so posmojeni, kakor bi jih pomorila slana, drugod pa je listje od in raztrgano kakor po toči in cele poganjke ee snšijo. Toča zadene razmeroma samo majhen kos zemlje, ta veter pa je poškodoval celo po krajino. Najbolj so trpele severno-izbodne in severno-zahodne lege in vrbovi naših goric. Mnogi poB6fltniki imajo sepno grabico popolnoma snho in sanoo t nlžjih legah še pričakajejo bratre. Upajmo, da bodo posmojeni in uničeni trsi fie pognali iz starega lesa in spečih očes reznike za drago leto. Tadi sadno drevje je zelo trpelo. Ne glede na to, da je mnogo starejšega drevja podrtega in izravanega, je vihar posmodil lie^je od seveme otiani, da je popolnoma črno, ter je strosil več nego polovico sadja. Tla so bila pokrita z zelenimi slivami in črešnjami, jabolka pa kažejo itak zelo slabo. Precejšnji del naših upov na dobro in bogato jesen je odnesel vihar. Sromlj8. Viaogradi ne kažejo tako krasno, kakor se je na prvi pogled videlo. Grozdje je tako polno kakor lani. Razven tega je vihar, ki je pretečeni teden tnkaj divjal, napravil na drev ju in posebno v vinogradih mnogo škode. Ni gotovo, da bo letos več vina, kakor lani. Vinske cene lanskemu vinu so liter 16 kron. Gaifce primanjkllje- Od vseh strani dobivamo pritožbe, da je še dobra četrtina vinogradnikov brez galice. Kmetska Zveza se je te doi obrnila do merodajnih činiteljev v Ljubljani, nsj takoj preskrbijo dovolj galice za slovenske vinogradnike, sicer bo škoda ogromna. Svinjska kliga se zopet močno širi Našim gospodinjam svetujemo, naj svinjake vsak teden Ko&rska industrfja. v Vei. corici pod z»- grebom se je osnovala ,,Salin, prva brvafcska tvomica košara i umetnog pletiva." Podjetje sla financirala 2 Hrvata, 1 Čeh In 1 Sloveaec. Stavbena deia so r popolnem teku, vrbje se pridno beli in dovaža in v kratkem — morda še s 1. junijem t. 1. »e bo zamoglo začeti s pletenje«. Izvrševala ee bodo vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemajo se že izrežbani pletarji in rajenci, kakor tndi invalidi, ki imajo veselje d» košarstva. Prijave za vstop, ponndbe za vstop, ponudbe snrovin in naročila je pošiljati na »Tovarno Salix". Vel. Gorica. Najvefeia tvornica sode v vsej srednji Evropi jo ona v Lukavcu pri T,uzli v Bosni. Ppoizvaja na leto 2400 vagonov izvrstne sode, ki vzdrži konkureneo 7, ameriško sodo. Na londonskem tržigfiu bi' se^lahko uvelJavUa, ker tam silno potrebujejo sode. Istotako v Oehoslovaškt. Za naSo rabo . zado^a 500 vagonov, drugo se lahko izvozL Koncem 1919 je ustavila delo zbog poman,jkanja oglja, koksa in amanijaka. 2eieti je. da začne skoro zopet obratovati, kajti Cehoslo vaSka ponuja koks in amonijak, oglja se bo pa žetudi dobilo, saj ga je dovolj v bližnjem rudokopu. Svlca potrebuje denarja. Kakor je Svica nasicena z zlatom, vendar mora za svoje državno gosp«** darstvo upotrebljati kredit od zunaj. Sedaj potrebui» skrbno osnažijo, hlevce dobro umijejo, pobelijo !  100 do 150 miliionov švicarskih frankov, ki jih bode z apnenim beležem in večkrat potrosijo z živim apnom. Sviojam privoščite dovolj zraka, sveže vode in zetenja. — Uredništvo prosi gg. živinozdravnike-strokovnjake, da napišejo, kako 86 najbolj nspešno zatira svinjska kaga. Sv. Urban y Slov. gor. v torek, 25. t, m, bo ta velik živinski sejm. Pričakajejo velik dogon goveje in koajske živine. Tovarno klobas je ustanovila neka družba bogatih delničarjev na Pobrežju pri Mariboru. Vefiino delnic imajo ,,ubogi" socijalni demokratje. Cena Žitll pada. V Banatu in Slavoniji je padla cena pšenici v zadnjih 14 dneh za 1—2 kroni pri 100 kg. Vzrok: Bogata žitna letina, ki bo letos po vsej Jugoslaviji. Poleg tega bo žito lotos 3—4 tedne poprej dozorelo kot drnga leta. Iz Banata poročaio, da se bo tam začela žetev že v 4 tednih. Ce nam Bog prizanese z vremenskimi nezgodami, bomo imeli to in prihodnje leto cenejši krob. Obilo ltrompiria je bilo preteklo. soboto na mariborskem trgu. Kmetje so ga prodajali po 16 do 19 kron merico. (Merica krompirja tehta do 7, kg.) Kaj bo z izvozom črešeni? iz št. Jakoba v Sl. gor. nam pišejo : K 3—4 tednih bodo v Slov. gor. zrele črešnje. Bo jih toliko kot še nikdar dosedaj. Kam bomo z njimi? Zabtevamo od vlade, da nam takoj izposinje neoviran izvoz v sosednje dežele. pokrila s posojiloni v Zedinjenih državah Severne Amerike. liollko piva je pridelala Amerika v letn 1918— 1919. Po uradni statistiki je 669 pivovaro v Z«dinjenih državah od 1. julija 1918 do konca juniia 1919 proizvajalo 32,506.936 hl piva. Prejšnje leto 1517-18 je bilo 1092 pivovarn, ki je pridelalo 58,962.271 bl prva* Zbonffanie za dobavo elektrike. Kakor « je Bklenilo 12. apnla na prvem zborovanju pnprav- |ljalnega odbora za dobavo električnega toka iz |Fale, vabi pripravljalni odbor mesta Ptaj vsa in- (tereširana tnesta, trge, občine in ojkrajoe zasto- \pe, da pošlje vsaka po enega ali dva delegata \Ta • inoA j -u t i a a u 10. maja 1920 na drago zborovanje glede doba- ,ve električne moči iz Fale. Dospeli so dozdaj že |nekateri proračuni za preddela. Treba 86 nam je jodločiti kateri tvrdki bomo oddali delo za se- stavitev natančnega proračuna, za napeljavo elek- triffnih vorlnv orl Marihora nanrfiV Onozariamo. Itričnih vodov od Maribora naprej. Opozarjamo, da došli proračuni ciso visoki, da bomo res lahko enega izmed dospelih proračunov eprejeli in bomo razdelili kvoto sporaznmno na posamezne interesente pri tej seji. Ob enem bo treba tudi voliti širši pripravljalni odbor, ki bo sestavljen iz vsaj enega zastopnika iz vsakega večjega me ' sta, trga, občine ali okrajnega zastopa. Ravno 20. maja taočemo potem tudi voliti ožji odbor, ki bo sestal iz osmih članov in izmed teh hočemo prevzeti tudi vsaj enega ali d?a strokovnjaka, inženirja iz električne stroke. Zato pod* pisani pripravljeni odbor ponovno vabi, da vai interesenti, to je vsa mesta, trgi, obiini in okrajni zastopi, pošljejo vsaj po enega delegata, kakor je bilo na seji 12. aprila sklenjeno. Zbororovanje se bo vržilo zopet v Ptuju v dvorani mestne hlše, II. nadstropje, in bo začetek ob 10. i nn p^erjpoldne. — PHD^.ivijflini ndbor. ! Premoga se t Jugoslaviji po uradni štatistiki I pridela na leto krog tri milijone ton. Od tega se do? biva 1 milijon ton v Bosni, 1 milijon ton v Sloveniji, ; 300.000 ton v Hrvatski, 12.000 ton v Srbiji, 90.00Q on v pečuških premogovnikih. Cenejši les za stavbe in mizarstvo- siovenska ^Zveza indastrijcev, oddelek za lesno indastrijo" la nZveza stavbenikov in mizarjev" sta sklenili ¦>•; urazumno, da bodo dajali indastiijci lea za mizaretvo in etavbe >:nntno cenej« nego doalej. Ce) b« 86 bodo vedno art»>jUle par mesoeT naprej.