Poštnina plačana T cotovfal
Leto X, št, 227
Nam^M «na4a meaetao 25 Din, M
Iposeinstvo 40 Dio.
UredoKtvot [majeva akca &. Tdefoo MMk 3122. 1123. »124, 9129 la »126. Maribori Aleksandrova eesta 13. TelefM it 440.
CeQ»i Koceoova ML S. Tetefca fcev. 190.
Ljubljana, sobota 28. septembra 1929
Cena 2 Din
Rokopis M m Tva6aJo, . Oofcuri po tarfh.
UpravaUtTM UnMlaaa, Praicrocva AU Teleio« k. 1122, >123. 1124. 1128. 1124 bMrtttl eddeteki Uahtjana Prcieraov
afica 4. Telefon tt. 2492. Podrminica Maribori Aleksandrova *e«k
It 13 TeJeiue to. 455 Padrateica CeUai Kronava tfea It 1
Teletoa it 190 Rataai prt pott &ek. »vodilu L]ubt)aaa k. 11-842; Praha čisto 78.180; Wlaa Nr. 105-241
Dr. Schober za sodelovanje s Heimwehrom
Izjava kancelarja dr. Schober ja o načrtih nove vlade za pomirjenje Avstrije - Ostra kritika socijalistov
Dunaj, 27. septembra, s. Na današnji seji avstrijskega parlamenta, ki se je pričela ob 12.45, je predsednik sporočil, da je nova vlada prevzela vladne posle. Takoj potem je novi zvezni kan-celar dr. Schober povzel besedo in imel dolg prograsmatičen govor
Uvodoma je novi krn ;elar dr. Schober ugotovil, da je mo il dne 12. julija 1921, ko je prvič gov« il s tega mesta, označiti takratno zvei. o vlado kot
vlado, porojeno iz sile časa. Tudi sedaj mora dati svoji iz]avi sličen uvod, ker ne gleda njegova vlada v običajno situacijo. Položaj v Avstriji se je v zadnjih mesecih zelo poostril in reklo bi se zapirati oči pred resnico in uganjati politiko tiča noja. če bi hoteli prezreti, da nosi močno gibanje med narodom idejo nujne reforme ustave in uprave. Ravno v demokratični državi vlada takšnega gibanja ne sme prezreti. V zvezi s tem mi bodi dovoljeno izreči odkritosrčno besedo
o pokretu Heinmehrovcev. Porast tega pokreta izvira brezdvoun-no iz dogodkov iz julija 1927. Neoporečni možje iz vseh plasti prebivalstva so pristaši Heimwehra, ker so spoznali, da je mnogo javnih naprav potrebnih nujne spremembe. Dosedanji tempo v obravnavanju teh vprašanj^ na parlamentarni podlagi je tako počasen in nezadovoljiv. da postaja klic za reforme vedno glasnejši, vedno nujnejši in vedno burnejši. Zgrešeno in nepravično bi bilo, če bi označili to gibanje za prevratno in usmerjeno na meščansko vojno. Ta presoja Je koncem koncev privedla to tega, da so v inozemstvu nastale popolnoma napačne domneve. Zaradi tega moram z vso odločnostjo nastopiti proti domnevam, ki so razširjene v inozemstvu, da gre za pokret, ki stremi za nasilnim prevratom. Naša naloga bo, da stopimo v stike s predstavniki Heirmvehra ter usmerimo gibanje na ona Dota. ki bodo privedla po zakoniti poti tio izpolnitve njihovih zahtev, kolikor so upravičene.
Živimo v času strastnih razprav o rešitvi problema Heimwehra. Prva posledica tega so bili dvomi, dali bo sploh mogoče v državi ohraniti mir in red. Pretirano je in niti ni dopustno, da bi z besedo in tiskom vznemirjali prebivalstvo ter nudili inozemstvu napačne slike o našem položaju. V ostalem ugotavljam ponovno tudi na tem mestu, ker mi je dejanski položaj do podrobnosti poznan, da so sredstva države za čuvanje reda in miru dovolj-na in popolnoma zanesljiva, tako da bodo lahko kos vsaki nevarnosti te vrste.
Zvezni kancelar se je potem bavil zelo Izčrpno
z ustavnimi reformami
in jih označil kot nujno potrebne. Dokaj obširno je govoril tudi o upravnih refomlah in naglašal, da z ustvaritvijo najlepšega pravnega reda Še ne bo doseženo med prebivalstvom popolno zadovoljstvo, dokler bo trpelo gospodarsko stisko. V nadaljnjem je razpravljal o najpotrebnejših gospodarskih ukrepih za odstranitev gospodarske krize ter se končno dotaknil tudi zunanje-političnih odnošajev ki izjavil, da je samo po sebi ranljivo, da v tem pogledu nova vlada ne bo izpremenila smernic svojih prednic, ker je postala avstrijska zunanja politika že tradicijonalna v ohranitvi najboljših odnošajev z vsemi sosednimi državami. Zvezni kancelar je zaključil svoja izvajanja s pozivom parlamentu, naj se oprime kar najbolj dela.
Govor kancelarja dr. Schoberja so sprejeli zastopniki večinskih strank z burnim odobravanjem, dočim so ga so-cijalni demokratje sprejeli brez ugovora.
Po govoru zveznega kancelarja se je pričela
debata o vladni izjavi.
Kot prvi govornik je nastopil socijalno-demokratski poslanec dr. Danneberg, ki se je podrobno bavil s programom nove vlade in izjavil, da pogreša v njem predvsem odkrito priznanje republike in demokratične ustave. Ako je zvezni kancelar izjavil, da se ne more prezreti močnega ljudskega pokreta Heimwehra, potem ga mora opozoriti sedaj on na drugi vse močnejši faktor v tej državi, to je na pol stoletja
staro sociialno demokratsko gibanje,
ki obsega dve petini vsega prebivalstva. Zvezni kancelar je naglašal prizadevanje, da bo njegov kabinet — vlada za vse, pri tem pa mora računati s tem, da njegovo delo že v naprej ne uživa med množico posebnih simpatij. Pozablja pa očividno tudi. da je zazijal v zadnjem letu med njim in širokimi množicami naroda globok prepad.
Krščansko-socijalni medklici: »Ker ste jih vi naščuvali!«
Dalje je opozarjal Danneberg, da mora kancelar kljub sprejemu, ki ga je bil deležen, šele pridobiti znova zaupanje delavstva. Treba pa je v izjavi popraviti še druge temeljne pogreške, kot da se med grožnjami z uporom in državnim prevratom v tej zbornici ne bo razpravljalo o ustavnih vprašanjih. Ravno tako je napačno, da je ustava zaradi tega potrebna reforme, ker je bila zaradi socijalno-demokratskih groženj sprejeta v preveliki naglici. Nespametno je tudi trditi, da bi bila ustava nedotakljiva. Obstrukcija v parlamentu. ki je obstojala, je bila naperjena proti razredni diktaturi in sistemu, ki je v aprilu odstopil. Danes ni več ob-strukcije iz klubovanja. Ideja ustavne reforme je ustvaritev absolutizma v nekakšni obliki. Obstoja pa tudi demokratična rešitev, to je poziv na narod.
Govornik se je bavil na to z govoricami
o uporu ln meščanski vojni
ter omenjal pri tem izjave raznih Heim-vvehrovskih voditeljev. S samimi izjavami vlade ne bo prišlo do pomirjenja, predvsem pa ne do zadovoljstva na gospodarskem polju. Da-li je vlada vredna zaupanja v prepričanju in da-li bo dala državi notranji mir ter spravila politične boje na pot demokracije, tega danes ne more nihče reči. Socijalni demokratje bodo čakali in izpolnjevali svoje dolžnosti
Govorniki Landbunda in Velenera-cev so se v svojih izjavah popolnoma pridružili zahtevam Heimwehra. Izmed krščansko-socijalnih govornikov se poslanec Kunschak v svojem govoru sploh ni dot&knil heimwehrovskv ga gibanja ter zavzel stališče samo glede parlamentarnega programa.
Obsežne varnostne odredbe za nedeljo
Dunaj, 27. septembra s. Kakor znano se bodo vršili prihodnjo nedeljo v Mftdlingu, PochlaTju, Zwettelu in Stockerau velik} po. hodi Heimwe'nia. Istočasno se bo vršilo tudi par sto socialističnih zborovanj.
Zaradi ohranitve javnega miru in reda so bile uvedene dalekosežne varnostne mere. Vse orožništvo je v strogi pripravljenosti. Posamezna orožniška poveljstva bodo zdru žena in prenešena na kraje zborovanj. Tudi dunajska varnostna straža je v pripravljenosti. Odposlala bo 300 do 500 mož v Mod-ling. Tudi zvezna armada bo ne samo na Dunaju in Nižje-Avstrijskem, temveč tudi na Gornjem Avstrijskem v strogi' pripravljenosti.
Profesor dr. Eiselsberg n© vstopi v vlado
Dunaj 27. septembra, s. Profesor dr. Eiselsberg je z ozirom na preobremenitev v zdravniškem poklicu odklonil vabilo dr. Schoberja za vstop v vlado kot prosvetni minister. Danes zvečer se je dr. Schober zaradi prevzema tega resora obrnil na univerzitetnega profesorja dr. Hansa Sperla, ki pa dosedaj še ni odgovoril.
Brzovlak Berlin-Beograd
Praga, 27. sept. g. Na današnji glavni skupščini simplonskega železniškega sveta je železniški minister Najman opozoril pri razpravi o novem voznem redu na nov mednarodni brzovlak, ki naj bi bil uveden v prihodnji sezoni med Berlinom in balkanskimi državami Vlak bi prevozil progo iz Berlina do Budimpešte v dnevnih urah ter imel od tamkaj zveze v Beograd, Sofijo, Carigrad in Atene ter istočasno tudi na Dunaj.
Angleško-ruska pogajanja
London, 27. sept. sg. Zunanji minister Henderson je imel s pariškim sovjetskim poslanikom Dovgaleskim ponoven dveurni razgovor. Po uradnem komunikeju sta Dov-galeski in Henderson dosegla sporazum o številnih vprašanjih, ki naj bi pospešila obnovitev diplomatskih odnošajev ter določitev poslanikov. Nova konferenca o tem je določena za torek.
Arabski protižidovsM bojkot
Jeruzalem, 27. septembra, g. Propaganda Arabcev za bojkot Židov zavzema vedno večje dimenzije, posebno v Jaffi in Jeruzalemu. Guverner si prizadeva, da bi zbližal obe stranki.
Avtomobilska nesreča rumunskega generala
Bukarešta, 27. septembra, g. Avtomobil generala Tanaicesca je zadel v voz cestne železnice. General gi je pretresel možgane in se tudi sicer močno poškodoval, tako da najbrže ne bo preživel nezgode.
Velike goljufije v Škodo berlinske občine
Berlin, 27. septembra, d. Policija je aretirala tri brate Sklarek, lastnike ene največjih berlinskih konfekcijskih tovarn, ki so dobavljali uniforme za uslužbence berlinske občine. Vsi trije so osumljeni, da so ogoljufali berlinsko občino pri dobavah za več milijonov mark in izdajali tudi ponarejene menice.
Naš novi roman
»Gusar v oblakih"
začne izhajati jutri
Uradne ure v državnih uradih
Beograd, 27. septembra, p. Predsednik vlade general Peter Živkovič Je izdal okrožnico na vse državne urade, v kateri odreja, da traja uradovanje v vseh uradih brez izjeme od 1. oktobra dalje dopoldne od 8. do 12.30, popoldne pa od pol 4. do 18. ure.
Zunanji minister v Parizu
Beograd, 27. septembra. AA. Po informacijah iz Ženeve je minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič odpotoval jz Ženeve v Pari'z, ktier ostane nekoliko dni. Nato se bo dr. Marinkovič vrnil v Švšoo, kjer bo nadaljeval svoje zdravljenje.
Trgovinska pogodba s Španijo podpisana
Beograd, 27. seiptembra. AA. Ministrstvo zunanjih poslov je prejelo brzojavno poročilo iz Madrida, da je bila tam-ikaj danes svečano podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Španijo. Za Jugoslavijo so podpisali posebni delegati z jugoslovenskim poslanikom v Madridu Jankovičem na čelu, dočim sta zastopaila špansiko vlado predsednik španske vlade general Pri-mo de Rivera in španski minister zunanjih del.
Dva odlična francoska publicista v Beogradu
Beograd, 27. septembra AA. Sinoči je prispel iz Pariza v Beograd s simplonskim vlakom generalni tajnik Zveze mednarodnih mirovnih lig De Foyer s svojo soprogo go. De Foyer potuje v Atene, kjer se bo udeležil predstoječega mir^nega kongresa, ki bo trajaj od 6. do 10. ortfobra. Na povratku preko Bukarešte bo De Foyer ostal nekaj dni v Beogradu, kjer bo stopil v stike t našimi političnimi in novinarskimi krogi. De Foyer spada med naše najboljše prijatelje v Franciji in je opetovano objavil o naši dr. žavi simpatične članke in informacije v raznih francoskih listih..
Beograd, 27. septembra. AA. Davi je prispel iz Aten v Beograd znani francoski publicist Jaques Hencelles. Naš francoski prijatelj ostane v naši prestolnici dva dni, nakar ee bo vrnil v Pariz.
Naš lesni izvoz
Beograd, 27. septembra. AA. Kakor izhaja iz statistike, ki jo vodi ministrstvo za šume in rudnike, so znašali dohodki izvoza lesa v prvih šestih mesecih letošnjega leta 1.097 milijonov Din. Ta vrednost odgovarja 1,183.292 tonam lesa, ki smo ga v teh šestih mesecih izvozili.
Drva smo izvažali v Italijo, Madžarsko, Avstrijo, Maroko, Grčijo, Francijo, Švico in Češkoslovaško. Naši najboljši odjemalci za stavbni les so Italija, Madžarska, Grčija, Avstrija, Nemčija, Švica, Češkoslovaška, Holandija, Argentinija, Tunis, Turčija in Španija.
Največ našega lesa gre v Italijo, ki zavzema od I. 1920. naprej prvo mesto v našem izvozu, drugo mesto zavzema od leta 1924 naprej Madžarska, dočim je Grčija na tretjem mestu od L 1927. Avstrija je letos na 4. mestu, ki ga je doslej zavzemala Francija.
Odlikovanje ministra Frangeša
Beograd, 27. septembra. Minister poljedelstva dr. Oton Frangeš je bil imenovan za Člana ameriške akademije za politične in so-cijalne vede v Filadelfiji. Tej Visoki znanstveni instituciji načelujeta kot predsednik washingtonski učenjak How in kot podpredsednik prezident Zedinjemh držav Hoover.
Akcija za Jugoslovensko izseljeniško udruženje
Beograd, 27. septembra, č. V tukajšnph krogih, ki se bavijo z izseljeniškim vprašanjem, je bila sprejeta s simpatijami akcija, započeta med našimi ameriškimi izseljenci za ustanovitev Jugoslovenskega iaseljeni-škega udruženja. Pokret je naletel med našimi izseljenci v Zedinjenih državah na zelo dober odmev in se more pričakovati, da se bo ta lepa misel v najkrajšem času uresničila in da se bo pokret iz ameriSke Unije razširil tudi na Kanado.
Slovenski klub v Beogradu
Beograd, 27. seiptomibra. p. Dane« se le vršil v Beo®raj(Ju piripra.vlfatoi se&tamek za osnovanje Sto-venskeiga kiliuba v Beogradiu, ki ga smtejo večinoma staverretoi u/radtnnfci. Posrvetovaintie se je šiiBo v hoitetfiu TaJoovo teT J« bil tevoUem odbor, da feovrSi vse pripraive. Tekom prihoidnjesa tedna bodo tedeLana pravila novega kluba..
Jodovi vrelci v Sisku
Sisak, 27. septembra, č. Pri vrtanju zemlje na zemljišču trgovca Momčiloviča, ki se vrši že dalje časa na pobudo veleindustrij-ca Petra Tesliča, so zasledili v globočini 180 do 200 m izvirek vode, ki daje 100 hI na uro. Voda je bila nenavadnega duha, pa so v Zagrebu pri anaEzi ugotovili, da vsebuje mnogo joda, vsaj šest krat več kakor voda v zdravilišču Lipiiku.
Tudi padec bolgarske vlade na vidiku
Demokrati napovedujejo splošno narodno borbo proti Ljapčevi vladi - Združitev zemljoradnikov
Sofija, 27. septembra. AA. List »Plad-ne« poroča, da je centralni odbor demokratske stranke sklenil započeti naj-ostrejšo protivladno borbo po vsej državi.
Pristaši Radoslavova bodo imeli te dni odločilno sejo, na kate*i bodo zavzeli napram tej borbi svoje stališče. Demokratski voditelji so umerjeni, da se bodo njihovi borbi proti vladi Ljap-čeva pridružile tudi ostale stranke. Glavna pozornost pomičnih krogov je sedaj obrnjena na pogajanja, ki se vrše med obema najmočnejšima kriloma zemljoradniške stranke, zaradi ponovne združitve. Končno se vrše sedaj tti-
di med socijalisti konference o tem. da-li naj se tudi socijalistična stranka priključi splošni narodni borbi proti sedanji vladi.
Sofija, 27. septembra. AA. List »Zora« poroča, da so pogajanja med obema kriloma zemijoradniške stranke uspela in da je bil ponovno vzpostavljen ujedinieni savez narodne zemijoradniške stranke. Protokol o tej združitvi je bil podpisan na s;nočnjem sestanku. Protokol ie podpisalo 12 članov, ki pripadajo obema skupinama. Edini, ki protokola ni hotel podpisati, je bil zemljoradniški voditelj Dimitrije Stojanov.
Intrige proti zbiižanju med Jugoslavijo in
Bolgarijo
Nov poskus atentata na našo železnico ob bolgarski meji — Napori makedonstvujuščih proti zbiižanju — Delo druge pirotske
konference
Beograd, 27. septembra. AA. Nocoj so tri neznane osebe, čijih sledovi vodijo k bolgarski meji, skušale napasti z eksplozivnimi sredstvi železniško progo v bližini postaje Smokvica, kjer vodi proga v največji bližini bolgarske meje. Ta naklep se jim ni posrečil, ker so jih naše straže in naši graničarji še pravočasno pregnali.
Beograd, 27. septembra, r. Beograjski listi so se in se še bavijo s ponesrečenim atentatom na štipsiko železniško progo. Dasi zločincev še ni bilo mogoče prijeti, ni dvoma, da so prišli iz vrst bolgarskih makedonskih revoHueijonar-jev. Rp-"""^ iski listi podčrtavajo dejstvo, da je bil izvršen napad ravno v času, ko se kaže, da bo na drugi piratski konferenci doseženo znatno zboljšanje odnošajev med našo državo in Bol-
garijo. Zato je jasno, da bi gotovi krogi v Bolgariji radi preprečili ustvarjenje boljših odnošajev med obema sosednima državama, ker bi to pomenilo tudi konec za njihovo moč in njihov vpliv v Bolgariji.
Beograd, 27. septembra, o. Centralni presbiro predsedništva vlade je nocoj i25dal komunike, v katerem najodločneje demantira vesti bolgarskih listov, da bi bila naša letala preletela bolgarsko ozemlje. Te in podobne vesti so brez vsake osnove.
Pirot, 27. septembra. AA. Delegati obeh držav so danes dopoldne in popoldne sestavljali definitivno besedilo pravilnika o dvolastnikih. Obenem so bili sestavljeni protokoli o včerajšnji in današnji seji. sSte- -i . ,: r
Zakona o konkurzu in prisilni poravnavi
VZS sta predložena dva izredno važna gospodarska zakona - Ostre odredbe proti izrabljanju konkurza in zlorabi prisilne poravnave
Beograd, 27. septembra. AA. V ministrstvu pravde so dovršeni načrti novega kon-kurznega zakona, novega zakona o prisilnih poravnavah izven konkurza in zakona o oživotvorjenju obeh omenjenih zakonov. Načrti zakonov so bili že izročeni Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Njihova uzakonitev se pričakuje v najkrajšem času in nam bo prinesla enotnost tudi v tej izredno važni strani gospodarskega življenja. S to unifikacijo bo ustreženo ponovno izraženim željam vseh naših gospodarskih krogov.
Načrtu konkurznega zakona je služil za podlago avstrijski konkurzni zakon iz leta 1914., ki je veljal doslej v naši državi samo v Sloveniji in Dalmaciji in ki ni samo eden najnovejših, temveč po splošnem priznanju tudi eden najboljših konkurznih zakonov. Služil je tudi za podlago pri uve-ljavljenju novega konkurznega zakona v Češkoslovaški. Z uzakonjanjem tega načrta bo dobil naš gospodarski svet enako kon-kurzno pravo v vsej državi ter bo došel do hitrega in cenenega postopanja v tej važni stvari.
Načrt določa nagrade konkurznim upraviteljem. za katere ne bodo, kakor doslej v večjem delu države, merodajna njihova posamezna dela, temveč obseg in vrednost konkurzne mase ter uspeh, ki je bil dosežen za upnike. Tako bo storjen konec prekomernim nagradam konkurznih upraviteljev in zavlačevanju konkurznega postopanja od brezvestnih upraviteljev z namenom pridobitve čim večjih dohodkov iz konkurza. Onemogočila se bo nesorazmernost med stroški konkurznega postopanja in konkurzno maso samo, ki je šla doslej včasih tako daleč, da je od cele konkurzne mase ostalo upnikom za pokritje njihovih terjatev ali zelo malo, ali pa skoro nič.
Zelo skrbno so izdelani predpisi o pravicah do nagrad in predpisi o izgubi zastavne pravice in drugih zavarovanj v zadnjem času pred otvoritvijo konkurza. Ti predpisi bodo preprečili mahinacije, ki so se često izvajale kratek čas pred otvoritvijo konkurza in ki streme za tem, da se ustvari nekaterim upnikom na škodo drugih upnikov ugodnejši položaj ali pa da se del konkurzne mase sploh odtegne konkurznim upnikom. Na drugi strani je avtonomija upnikov zavrnjena na pravo mero, tako da bo nemogoče, da bi malo število upnikov zlorabljajo to avtonomijo v svoje sebične namene in v škodo ostalih upnikov.
Potrebno je poudariti tudi to, da pogoji novega konkurznega zakona o prisilni poravnavi onemogočajo brezvestnim konkurznim dolžnikom, da bi prisilno poravnavo izkoristili kot sredstvo za izigravanje upnikov, in da je zaradi preprečeni a prevelikih stroškov določen praktično urejen skrajšani postopek. Poravnava izven konkurza je pravna ustanova, ki je danes uvedena v vseh evropskih državah v splošnem naziranju, da tudi poleg najpopolnejšega konkurznega zakona ni odveč. Tudi poleg najboljšega konkurznega zakona so posledice konkurza za dolžnike ter upnike in za vse narodno gospodarstvo navadno težje, kakor posledice poravnave izven konkurza.
V	delu naših gospodarskih krogov je obstojalo in morda še danes obstoja ne-razpoloženje napram ustanovi poravnave izven konkurza. Pojav tega nerazpoloženjsk je bil brez dvoma posledica slabih izkušenj s hrvatsko bansko naredbo o prisilni poravnavi izven konkurza. Toda zlorab, ki so se vršile v času trajanja te banske nared-be, ni bila kriva ustanova poravnave izven konkurza sama, temveč nedostatki t£ na-redbe in pomanjkanje neobhodno potrebnih kavtel proti zlorabam. Pri izdelavi novega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza so se zato upoštevale tudi izkušnje, pridobljene pri uporabi banske na-redbe ter so določeni vsi potrebni ukrepi, s katerimi se bo v bodoče onemogočilo brezvestnim dolžnikom, da bi se posluževali tega postopka z namenom izigravanja svojih obveznosti napram upnikom.
V	tem namenu je v načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza vezana že sama otvoritev postopanja na take pogoje, ki bodo onemogočali poravnavo nepoštenim dolžnikom ali takim dolžnikom, ki niso poravnave zahtevali pravočasno. Ti pogoji bodo zagotovili upnikom tudi večje kvote od onih, ki jih po pravu prejmejo v konkurzu, razen tega pa tudi krajši rok plačila teh kvot. Da bi se že v početku preprečil vsak poskus dolžnikov, da se postopka za poravnavo poslužijo v namenu izigravanja upnikov, se določa, da se more postopek v vsakem stadiju ustaviti, ako se pokaže, da je dolžnik zahteval ta postopek z namenom izigravanja svojih upnikov, in zlasti, ako se pokaže, da mu manjka dobra volja ali možnost izpolniti ponujeno poravnavo.
V	primeri z ukinjeno hrvatsko bansko naredbo so povečani pogoji za sprejem in odobritev poravnave. S predpisom, da s® postopek more ustaviti, ako ne pride do poravnave v 90 dneh po otvoritvi postopka, je zagotovljena brzina samega postopka. Določeni so tudi posebni ukrepi gledo na zagotovitev izvršitve poravnave.
Z omenjenimi ukrepi se daje upnikom zadostna zaščita pred zlorabami s postopkom za poravnavo izven konkurza in tudi ta zaščita je še poostrena s primernimi kazenskimi sankcijami. V smislu splošnih zahtev se daje posebna zaščita vlagateljem, in sicer v prvi vrsti malim vlagateljem pri konkurznem postopku ali postopku o poravnavi izven konkurza. Vlagateljem do vsote 10.000 Din se v ob če priznava prvenstvena pravica do kritja v primeru, ako zahteva postopek za poravnavo denarni zavod, ki se bavi s sprejemanjem hranilnih vlog. Razen tega se določajo še posebni ukrepi za zaščito vlagateljev.
Pri izdelavi načrtov obeh zakonov so se upoštevala mnenja, ki so bila predložena o4 gospodarskih korporacij in organizacij upnikov. Po načrtu zakona, s katerim se imata oživ otvori ti novi konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi, imata stopiti oba zakona v veljavo 6 mesecev po objavi v »Službenih Novinah<
Svečan potek svetovaclavskih svečanosti
Danes so se pričele v Pragi vsenarodne svečanosti v spomin tisočletnice rojstva sv. Vaclava
Praga, 27. septembra g. Jubilejne svečanosti ob priliki tisočletnice rojstva sv. Vaclava so se^ danes pričele s slavnostnim koncertom, ki se ga je udeležil predsednik republike Masaryk, člani vlade ln številni drugi dostojanstveniki.
Dopoldne je bila na trgu Sv. Vaclava svečano izročena zastava osmemu konjeniškemu polku, ki se bo odslej imenoval polk sv. Vaclava. Pri tej priliki Je imel predsednik republike Masaryk, krajši nagovor, v katerem je naglašal, da mora, današnja mladina delati tako, kakor pripoveduje legenda o svetem Vaclavu. Tudi bodoče volitve se morajo vršiti y znamenju sv. Vaclava in pomagati demokraciji do zmage.
Višek svečanosti bo poklonitev naroda sv. Vaclavu. Jutri bo po 600 letni gradbeni dobi otvorjena stolnica sv. Vida. relikvije
Rim, 27. septembra AA. d. Danes se Je vršila pred izjemnim sodiščem za zaščito države obravnava proti bivšemu šefu tiskovnega oddelka predsednika italijanske •vlade Mussolinja, Cesaru Rossiju, ki so ga lansko leto aretirali italijanski detektivi na švicarskem teritoriju in ga prepeljali nato r Italijo.
Rossi Je bil obtožen, da le obrekoval predsednika italijanske vlade in škodoval ugledu države s tem, da je objavljal svoje spomine o zasnovi in izvršitvi umora socl-jalističnega poslanca Matteottija. Dalje Je bil obtežen, da Je organiziral protifašistični pokret med italijanskimi izseljenci in političnimi emigranti v Franciji ter pripravljal
Uradniški kongres
Beograd, 27. sept. č. Danes ob 5. popol-8ne se je vršila plenarna seja upravnega odbora glavnega saveza državnih uradnikov ln uslužbencev v saveznih prostorih. Na sejt so bili sprejeti važni sklepi glede na 10. glavno letno skupščino saveza, ki bo v nedeljo v Skoplju. Nocoi so vsi uradniki, ki se nameravajo udeležiti kongresa, odpotovali z brzovlakom v Skoplje.
Kongres inženjerjev in arhitektov
Sarajevo, 27. septembra n. Danes ob 11. dopoldne je bil otvorjen kongres jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov ob prisotnosti delegatov iz vsen krajev države. Otvoritvi sta prisostvovala kot zastopnik kralja armijskj general Kalafatovič in kot zastopnik vlade veliki župan Nikolid, nada-Ue zastopnika ministra javnih del in ministra socialne politike. Kongres Je otvori! v odsotnosti predsednika podpredsednik inž. Franjo Horvat iz Zagreba, ki ie opravičil odsotnost predsednika Avramoviča, ki se nahaja na neki konferenci v Tokiiu. V svojem govoru je povdarjal pomen dela inženjerjev in arhitektov za splošnost ter se zahvalil za udeležbo odposlancu kralja in ostalim zastopnikom. Za tem je veliki župan , Nikolič v imenu vlade izjavil, da bo vlada ' vedno posvečala svojo pozornost organizaciji Jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov nakar so govorili še v imenu ministra za Javna dela inšpektor Novakovič. v imenu ministra socialne politike inšpektor ManoJ. lovič ter zastopnik sarajevske mestne občine, ki so želeli kongresu najboljši uspeh. Ob 4. popoldne so se sestale posamezne sekcije, da izdelajo resolucije in jih predlo-že kongresu v odobritev.
Lov za rekordi
Pari«, 27. septembra. AA. Davi sta odletela, z letališča v Le Bourget letalca Costes in Belonte v smeri proti Sibiriji. Francoska letalca bosta poskušala postaviti nov svetov-fcj rekord v poletu na daljavo.
pa bodo prepeljane v Višegradsko stolnico. Mesto Je bajno razsvetljeno. Na gradu so razstavljene kronske Insignije, ki si iih ogl« duje na desettlsoče ljudi. Zanimivost Je ugotovil državni urad. za naldbe na državnem Jabolku, ki tehta mesto 780 samo 762 gramov. Kakor so mnenia Je bila dragocenost poškodvana med prenašanjem.
Svetovadavska proslava v Beogradu
Beograd, 27. septembra. AA. Češkoslovaške organizacije v Beogradu bodo proslavile tisočletnico sv. Vaclava ■ svečanim predavanjem, ki se bo vrftilo ▼ beograjskem radiju 28. t m. ob 17-50. Na radiju bo govoril češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan šeba; 29. t m. pa ee bo vršilo elično predavanje v Češkoslovaškem domu ▼ Beogradu.
oborožene vpade emigrantov v Italijo.
Za obravnavo je vladalo v javnosti veliko zanimanje. V sodno dvorano, ki le bila izredno močno zastražena, pa so pustili samo najbolj zanesljive fašiste ter odklonili vsem inozemskim dopisnikom vstop k razpravi. Ker si ni upal prevzeti noben odvetnik zagovora obtoženca, se Je moral le ta sam zagovarjati. Po njegovem zagovoru Je predlagal državni tožilec najtežjo kazen.
Po razmeroma kratki razpravi se Je sodni dvor umaknil v posvetovalnico in nato razglasil, da le obtoženi Cesar Rossl obsojen na 30 let težke ieče, ker ]e pripravljal proti Italijanski državi In predsed. Musso-liniju v inozemstvu zaroto.
Smrt zaradi cigarete
Subotlca, 27. septembra č. 56 letni posest, nik Peter Miiller se je sinoči ob pol 7. vrnil domov od krsta pri svoji hčerki ter zaspal s cigareto v postelji. Ko Je prišel ob 9. zvečer domov sin in odprl vrata, mu je buhnil nasproti gost dim, v katerem se Je skoro onesvestil. Nato se Je prebudila tudi žena, ki je videla da gori moževa postelja ln odprla okno, Pomoč pa Je bila že prepozna, ker je bil Mfiller že mrtev.
Trdovraten samomorilec
Krapinske Toplice, 27. septembra č. V po-četku avgusta je prišel sem v goste k svojim sorodnikom 26 letni ključavničar Ernst Pongratz iz Donawitza v Avstriil. Nedavno se je skušal obesiti v bližnjem gozdu, pa se mu je veja odlomila. Pred par dnevi je popival nato pa odšel v klet. nasul v čašo vi-na 5gramov veronala ter to mešanico izpil. V silnih mukah Je pričel klicati na pomoč, nakar so ga preepljali v ambulanco kopališkega zdravnika, ki mu je iznral želodec. Ko so drugI dan orožniki uvedli preiskavo, so ugotovili, da se Pongratz zove prav za prav Josip Gauster, rojen 1. 1904 ter pristojen v Maria Zeli. Orožniki so ga hoteli aretirati, ker ni imel potnih listin v redu, ker pa je bil še preslab, je ostal pod nadzorstvom občinske policije in svojih sorodnikov. Ko so ga danes hoteli prepeljati v Zagreb, je izjavil redarjem, da se živ noče vrniti v Avstrijo. Pred odgonom v Zagreb Je prosil, da bi se smel posloviti od sorod, nikov. V neopaženem trenutku Da je skočil preko ograje na verandi ter padel z glavo naprej na betonske stopnice, kjer Je obležal mrtev.
Rotchild v Dubrovniku
Dubrovnik. 27. septembra, n. Semkaj je priplula Rotchildova jahta, ki se mudi že dalje časa v naših vodah.
Beograjski šport
Beograd, 27. septembra, p. Danes popoldne s« ie vr&iik prvenstvena tekma med beograjskima Mahoma Solko .in Bask, U se Je koo&al* i 7 al (7:0).
Napredovanja sodnikov
Beograd, 27. sept.. AA. Kralj je podpisal ukaz o napredovanju vodnikov. Med dragim napredujejo v 1-3 dr. Anton Stuhec, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, doslej v I-4a, v l-4a dr. Janko Košan, starešina sodišča v Ormožu, doslej v 1-4; v 1-4 Stanko Svetel, sodnik sreskega sodišča v Ormožu, doslej v 1-5; v 1-5 Fran Goreo, sodnik v Ljutomeru, doslej v 1-6; v 1-6 Franc Gorečan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z istim ukazom je bil upokojen dr. Vladimir Muha, sodnik v Ptuju.
Napredovanja železničarjev
Beograd, 27. sept. p. Današnje »Službene Novine« objavljajo večji ukaz o napredovanju v resoru prometnega ministrstva. V ljubljanski železniški direkciji napredujejo v višjo skupino gg. Alojzij Sutej, Josip Mulej, Josip Mohorko, Jernej Korošak, Emil Brinšek, Karel Mandeljc, Josip Fur-lan, dr. Leopold Benko, Franc Krimšič, Oskar Strekelj, Matija Berce, Anton Zaje, Feliks Kordič, Konrad Mere, Josip Princ, Srečko £erček, Vladimir Gomilšek, Ivan Orel, Avgust Pavlinič, Ludvik Kranjc, Alojzij Grošelj, Edmimd Bevc, Karel Re-goršek, Ferdinand Babšek, Franc Zeleznik in Franc Selinšek. (Ker smo vest sprejeli telefonično, ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.)
Angleška vojna mornarica v Splitu
Sptlt, 27. sept. n. Ob 9. dopoldne je priplulo v splitsko luko angleško vojno bro-dovje na čelu * admiralsko ladjo »Reven-ge* pod vodstvom podadmiral« Kellva. V poslopju velikega županstva se je vršil svečan »prejem ter so tu podadmirala pozdravili veliki župan, zastopniki mestne občine, komandant mesta in zastopniki drugih oblasti, nakar je bila gostom prirejena za-kuska. Po zakuski so naši dostojanstveniki posetili angleško admiralsko ladjo.
Nova bolnica v Beogradu
Beograd, 27. septembra. £. Dne 10. oktobra bo otvorjena na Topčiderskem brdu v neposredni bližini Beograda v Rumunski ulici bolnišnica Društva ženskih zdravnikov. Sredstva za otvoritev te bolnice so dali na razpolago angleški dobrotniki in angleške ženske bolnice. Zgrajena Je v čast spominu dr. Elize English, ki Je služila leta 1914. v naši vojski ter Je bila med vojno ujeta v Kruševcu. kjer Je ostala pri ranjencih. Po raznih doživljajih je došla v Švico in se vrnila v Anglijo, od koder Je odšla v Rusijo ter bila ves čas pri naših dobrovolj-cih. Ko Jo je angleška vlada pozvala, naj se vrne domov, je izjavila, da se bo vrnila edino z dobrovoljci. To se je tudi zgodilo, toda na potu Je velika dobrotnica naših vojakov obolela in par dni po prihodu v Anglijo umrla.
Za zgraditev nove bolnice se je največ trudila ga. Vasičeva, vdova prvega srbskega oficirja, ki je padel v vojni z Bolgari Ona Je danes tudi povabila beograjske novinarje ter Jim ra^ka zala vso bolnicO. Za sedaj Je zgrajen en sam paviljon, zgradila pa se bosta še dva. V bolnico bodo pričeli sprejemati bolnike že s 15. oktobrom.
Ljubljanske občinske zadeve
Llubllana. 27. septembra,
Magistratni gremij je imel danes poltret-Jo uro trajajočo sejo. na kateri je razpravljal o tekočih zadevah. Gremij je med drugim sklenil:
Velikemu županu se priporoči prošnja Antona Poljšaka za podelitev koncesije za elektroinštalacijsko obrt Dimnikarju Rihar-du Kerncu se podeJi dimnikarska koncesija. Občinskemu svetu se bo predlagalo, naj se z ozirom na krajevne potrebe dovolita še dve koncesiji. Zanimiva razprava se ie razvila o prošnji Marije Pire za dovoljenje uničevanja mrčesa potom ciklonizacije. Mestni fizik dr. Rus je predlagal, naj bi iz higijenskih ozirov izvajala uničevanje mi-česa potom ciklonizacije občina v lastni režiji; v to svrho nai se postavi v prihodnji proračun znesek 50.000 Din za potrebne aparate. Predlog le bil sprejet in prošnja Marije Pirčeve odklonjena. Ugodi se proS-nji tvrdke Jugo-Steyr za koncesijo prodaje nevojaškega orožja In prošnji Zadruge slaščičarjev. da smejo mali slaščičarji prodajati turške slaščice na stalnih mestih.
Leopoldu Mohorču na cesti Za gradom se popravi ograje na stroške mestne občine. Dimniki centralne kurjave v palači OUZD na Miklošičevi cesti in ob Čopovi ulici se zvišajo. Ker se je preteklo zimo zaradi hudega mraza kredit za kurjavo v mestnih šolah prekoračil, se odobri naknadni kredit 60.000 Din za kurjavo v šolah do konca tega leta. Mariji Mikuž, ki Je doslej imela svoio barako za prodajo sadja In drugih stvari na Valvazorjevem trgu. se odkaže prostor za barako poleg šentjakobskega mostu. »Mladiki« se dovoli znesek 20.000 Din kot odškodnina za dve gojenki. Določi se 23 mest v mestu in na periferiii za prodajalce pečenega kostanja. Vloženih Je 27 prošenj. Zupan se pooblasti, da po svojem prevdarku odkaže prodajalcem mesta.
Gradbeni urad Je predložil poročilo o adaptaciji mestne lope v Streliški ulici, kjer sedaj žagajo drva, za ogrevalnico in zavetišče odnosno prenočišče brezposelnim. V prvotnem načrtu so stroški proračunani na 481.000 Din. Ogrevalnica bi bila ločena za moške In ženske, ravno tako bi bila ločena spalnica. Ker v proračunu ni kritja, se Je gremij odločil, da napravi provizorično le ogrevalnico. V ta namen Je bil določen kredit 50 do 60.000 Din. Ker je pričakovati, da bo ministrstvo za socijalno politiko v prihodnjem državnem proračunu votlralo za ogrevalnico, ki se zgradi v Streliški ulici, večll znesek, se Je sklenilo, da se bo ogreva!n'ca prihodnje It to primerno adaptirala in opremila tudi za prenočevalnico.
Gremij je nato razpravljal o 32 prošnjah za stavbna dovoljenja. Med drugimi je dovolil gradnjo zimskega kopališča športnemu klubu »Iliriji«. Izda se 13 vporabnih dovedeni 7a nove zgradbe in hiše.
Slednjič Je magistratni gremli dovolil strankam, ki stanujejo v mestnih hišah, napravo radio-anten pod pogoiem.-da založe pri mestni občini kavcijo 300 Din in da se zavežejo povrniti vso škodo, ki bi nastala z napeljavo radio-anten.
Češkoslovaške reparacijske obveznosti
H. Praga, 18. septembra
Razprave v pododseku Haaške konference v Parizu o likvidaciji finančnih obveznosti, ki izvirajo iz reparacij ln iz voine vobče, se tičejo v znatni meri tudi Češkoslovaške, zato se naravno tudi javnost živo zanima za potek teh razprav. Gre za to, kakšno breme bo naloženo češkoslovaški državi in kako se bodo v zvezi s tem povečala plačila Češkoslovaških državljanov. '
Na temelju časopisnih Informacij in po razgovoru s češkoslovaškimi finančnimi in diplomatskimi činiteljl, ki so o stvari poučeni in ki so se preje udeleževali pogajanj o češkoslovaških reparacijah sem sestavil za »Jutro« nastopno sliko:
V dosedanjih zapletenih pogajanjfn, polnih zakulisnih intrig in vplivov, ki izvirajo v glavnem seveda Iz političnih in osebnih interesov, je gotovo že velik uspeh za Češkoslovaško Republiko, da J« bilo njenim zastopnikom sporočeno, da se lahko udeležujejo vseh mednarodnih pogajanj, ki so v zvezi z reparacijskim problemom. Češkoslovaška, prav tako kakor vse male države, Je bila med vojno za Antanto zelo dragocen faktor, v kolikor so njeni sinovi za njo prelivali kri in v kolikor so pomagali v vojni proti sovražnikom; ko pa Je bil sklenjen mir so ji naložili direktno ali indirektno težke obveznosti in finančne dolžnosti. Po za-ključitvi miru so komisije in konference v pogajanji«! o reparacijah navadno sklepa, le o naših obveznostih brez nas in trajalo Je dokaj dolgo, predno so nas k tem pogajanjem sploh pripustili.
Češkoslovaška Je udeležena pri nemških in takozvanih vzhodnih reparacijah tako z obveznostmi napram reparacijski masi, kakor z deležem, to je s terjatvijo napram nji. Seveda je pred vsem treba uvaževati, da ni. so bile te obveznosti in terjatve dosedaj še nikjer številčno ugotovljene. So torej docela neodločene In tudi številčno ni znana njih vrednost Samo o takozvanl taksi za osvoboditev Je toliko rečeno, da »v nobenem primeru ne bo presegala četrt mililarde zlatin frankov«.
Obveznosti, ki so bile naložene Češkoslovaški Republiki so: 1.) Odškodnina reparacijski masi za državna posestva. To obvez, nost je češkoslovaška država prevzela nase s podpisom versailleske in saintgermainske mirovne pogodbe. Je to odškodnina za želez niče, zemljišča, veleposestva. poslopja in druge nepremičnine, ki jih je ČSR prevzela iz lastnine bivše monarhije, slično kakor Jugoslavija, Poljska, Rumunija in Italija. Reparacijska komisija je naročila posebni subkomisiji, naj ugotovi denarno vrednost teh »biens cčdčs«, toda ta subkomisija niti v desetih letih ni mogla rešiti svoie naloge drugače kakor da je to vprašanle »študira, la«. Podlegla Je političnim vplivom: Italiji je ležeče na tem, da se cene posestev čim najbolj zvišajo, Anglija Je Imela vse mogoče osebne o/ire napram Habsburžanom in napram bivšemu plemstvu. Češkoslovaška, Jugoslavija in vsi ostali pa so povdarjali, da je to breme docela neupravičeno, ker so državljani že davno ta posestva odkupili s svojimi davčnimi dajatvami, sicer pa da Je vse to posest držav, ki so bile del habsburške monarhije.
2.) Taksa za osvoboditev. Tudi ta se Je naložila tako Češkoslovaški, kakor Jugoslaviji jn vsem »nasledstvenim« državam. Izvira iz pogodbe, ki so jo 10. septembra 1919 takoj po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo v Saint Germainu sklenile nasledstve-ne države z velesilam} Antante. V tej pogodbi Je obveznost, da plačamo »prispevek za stroške, spojene z osvoboditvijo našega ozemlja. »O višini te takse, proti kateri se upira češka javnost kakor proti obveznosti, ki je nevredna za svobodnega državljana, je v imenovani pogodbi rečeno samo toliko, da ne bo za vse skupaj to ie za Jugoslavijo. Češkoslovaško, Poljsko. Rumuni. jo in Italijo znašala več, kakor eno in en četrt milijarde frankov v zlatu. Nadalje Je določen tudi ključ, po katerem bi pri tem maksimu pripadlo na češkoslovaško največ 250 milijonov zlatih frankov, na Jugoslavijo 178 milijonov, na Poljsko 226 milijonov, na RumuniJo 235 milijonov in na Italijo 59 milijonov.
Naše zahteve iz mirovnih In drugin pogodb napram reparacijski masi so bile dolo-čene ln priznane šele na konferenci zaveznikov v Spaa leta 1921. Priznano Je bilo, da smo bili člani Antante in sicer od 28. septembra 1918. do premirja 11. novembra 1918. in da imamo pravico do svojega deleža iz reparacij. V zvezi s tem so nam takisto priznali, da imamo pravico poslati svojega zastopnika v reparaciisko komisijo in k posvetovanjem in k pogajaniem o likvidaciji finančnih obveznosti, izvirajočih iz vojne.
' Stališče naših zastopnikov le bilo doslej tole: Ne more Antanta zahtevati od nas več kakor je priznala ugodnosti bivšim sovražni kom. Nemčiji je dovolila ugodnosti tako glede anuitet, kakor tudi glede višine vojne odškodnine. Avstriji in Madžarski Je Društvo Narodov odgodilo plačilo volne odškod nine za 20 let, splošno pa prevladuje mnenje, da bo tema dvema državama črtana sploh vsa vojna odškodnina. Velesile Antante ne morejo sedaj drugega storiti, kakor da tudi nam priznajo iste ugodnosti. To tem bolj, ker smo le mogli, pomagali, zlasti Avstriji, a v pogajanjih z Nemčijo nismo nikdar delali zaprek, ako je šlo za kakšne olajšave, zastopajoč stališče, da ne sme biti z reparacijskimi plačili ogrožena eksistenčna sposobnost bivših sovražnikov. To Isto zahtevamo tudi zase in to ie tudi stališče Jugoslavije in Rumunije, ker Mala antanta nastopa enotno tudi v teh pogajanjih.
Kakšen bo uspeh teh pogajanj. nI mogoče prorokovatt, eno pa je gotovo, da mi, male države nimamo nikogar, na kogar bi se lahko opirali kakor na same sebe.
Zastopnik Češkoslovaške Republike v reparacijski komisiji od začetka do danes Je pariški poslanik dr. Osusky. ameriški S!®, vak. ki Je med vojno poleg Štefanika igral
veliko vlogo v našem rev£>luciiskem odbor« v inozemstvu. Njegove zasluge v repararij-skih pogajanjih so nesporne in velike. Rai* merje dr. Osuskega do ministra dr. Beneša je razmerje dveh sodelavcev. Postopata oba složno v nameri, da dosežeta cilj, ki sta si ga postavila. Vse druge vesti so neresnične. Vplivni češkoslovaški finančni krogi so od pokojnega dr. Rašina. ki Je visoko cenil delo dr. Osuskega v reoaracijski komisiji prevzeli prepričanje, da je dr. Osuskv v tem vprašanju edini češkoslovaški strokovnjak in da bi bilo njegovo mesto v Pragi na stolcu finančnega ministra, ako bi kdaj prišlo do spremembe njegovtf pozicije v diplomaciji. Poleg dr. Osuskega zastopa češkoslovaško državo v reparaciiski.i pogajanjih guverner Narodne banke dr. V. Po-spišil.	_
Smrtna nesreča mladega oficirja
Zagreb, 27. septembra, n- V pretekli noči je zadel na vogalu Gajeve in Kraljice Marije ulice avtomobil, ki ga je šofiral sin tukajšnjega veleposestnika Milinova, v motorno kolo, na katerem se je vozil podporočnik 6. konjeniškega polka Vasiljko Marič. Podporočnik je dobil tako težke poškodbe, da je Obležal v nezavesti in da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je danes popoldne umrl.
Nepojasnjena smrt znane zagrebške trgovke
Zagreb, 27. septembra, n. Danes bo potegnili iz Save pri Podsusedu truplo znane zagrebške trgoyke 501etne Katice Signar, M je imela dolgo vrsto let veliko trgovino s rokavicami in nogavicami na Ilici 17. Dne 25. t m. je odšla z doma in postila samo listek z besedami i Zbogom! Identificirati so jo po tem, ker so j^ašli na njenem perilu začetni črki K. S. Ali je izvršila samomor, ni znano. Njena smrt je vzbudila v Zagrebu splošno pozornost.
Tragična smrt naši izse^encev
San Jean de Morient, 27. septembra, s. Pri delu na železniški progti je vlak presenetil pet jugoslovenskih delavcev in jih popolnoma raz, trgal.
Sneg v Bolgariji
Sofija, 27. septembra. AA. >Utroc poroča, da je bil po vsej Bolgariji zabeležen znaten padec temperature. Vrhovi Vitoša in Rib*1®" nine so pobeljena e prvim snegom.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Na prvem mestu ie seda] pet konkurentov —r Pire je remiziral z Rubin-steinom.
Rogaška Slatina, 27. septembra. Rezultati današnjega VIII. kola mednarodnega šahovskega turnirja so bili naslednji:
Canal je premagal Koniga, Takacs je zmagal nad Maroczyjem v 35. potezah, Honlinger je nadvladal Jovanoviča v 40. potezah, Flohr pa je doživel svoj prvi poraz, in sicer od Brinckmanna v 39. potezah.
Remis so ostale partije dr. Singer : Rožič v 22. potezah, Przepiorka : Samisch V 34. potezah in Pire : Rubinstein v 62. potezah.
Partija dr. Geiger : Griinfeld je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Griin-felda.
Stanje je po VIII. kolu naslednje: Canal, Flohr, Maroczy, Rubinstein, Samisch 5 io pol, Griinfeld 5 (1), Pire, Takacs 5, Brinckmann, Przepiorka 4 in pol, Hdnlinger 4, Konig 2 in pol, dr. Geiger 2 (1), Jovanovič, Rožič, dr. Singer 1.
Jutri se bo vršilo IX. kolo.
•» *
VI. kolo v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 24. septembra.
Takacs, ki je pred paj leti v beTansiketn turnirju premagali Rublnstelna, za Je tiudii fcopot nadvlada! in sicer v briiatmmeim slogu v an«!e£.k< partiji, žrtvoval ie drva konja ta kvaikeoo, dcM vti maiterijail nauao in ime3 končnico ter i tent-te več.
Przepaorka Je v igri darnska h kmetov igral
proti Caaalu kreptoo na napad ia ie nasprotnika postavil na mat.
Brinckmann, ki priihaj* vedno botj v fofftnov je v damskeim ga:mb'Du ko-t 6rwi proti Kdtrigu dobil napad in 6e Kftni« ni mogel več ubranit!.
Najlepša paTtšja tega kola Je bite partija Pire— Flohr, v kater] je Flohr, zmagal po dolgii končnici.
Griinfeld je premagal Singeria kot JSrerf v
damskeim gamfbittM po daljši končnici.
Rož 14 je kot bedi proti Hanlirogertfu spre«!edal tegjuibo eme«a kmeta ter fe po-dlesel v končnici.
Stično je isgutoiJ Jovanovič proti MaroczyJu, istotaiko dr. Oelger proti Samlschtt.
V naslednjem partrjja iz V. kofla, v kateri }e Bmokmann premagaj Talkacsa.
Brine km aan—Ta kaše
1. e2-e4	S08—i6	16 Lc4—e2	b5XoS
2. Sbl—c3	d7—dS	17. Le2—13	DdS—e5
3. e4—eo	St6—d!7	18. Tli—el	Sb8—c S
4. Sc3Xd5	Sd7Xe5	19. d4—dS	De6—d6
5 Sd5—e<3	c7—c5	20. d5Xc<5	Ta8—fo8
6. S2-44	Se5—06	21. Ddil—e-2	Tfe-es
7. Lfl—c4	g7—	23 Tal—dl	Dd6—e6
8. Sgl—f3.	Lf8—«7	23. a2—a3	D<56—M
9. 0--0	Sc6—d4	24. 06—c7	TbS—b6
10. c2—c3	Sd4—f5	25 Tdil—dl8	TeS—iS
11. <12—d4	Dd6—d6	26. U3—d5	Db3XM
12. S»-®5	O-O	27. De2Xb2	TW>Xb2
13. Sg5—e4	Dd®—<J6	28. Le3Xc5	Lg<5Xc3
14. Se4Xe5	Sf5Xe3	29. Te>lXe7	se uda.
15. LetXe3	b7—b6		
Renertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 28.: Velika abeceda. Izven. Nedelja, 29.: Faust. Izven. Ponedeljek, 80>: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 1. oktobra ob 20.: Svečana proslava. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučiča in Vike podgorske. Sreda, 2. ob 20.: Pohujšanje v dolini šent-
florjanski. Dramske cene. Četrtek, 8. ob 20.: Operno-koncertnl večer. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Seral:5a in ge. Zamejičeve.
Hmelj
Cesare Rossi obsojen na 30 let Ječe
Drakonična obsodba bivšega Mussolinijevega soborca, ker je pripravljal zaroto proti državi
Pogajanja za uretlitev vzhodnih reparacij
Pariška konferenca za vzhodne reparacije bo odredila vsote in reke odplačevanja bolgarskih, avstrijskih in madžarskih reparacij
Pariz, 27. septembra, d. r. Po včerajlnji slovesni otvoritvi konference komisije za proučevanje vprašanja vzhodnih reparacij in »Biens cčdes« so se pričeli med delegati prizadetih držav Avstrije, Bolgarije ln Madžarske ter predstavniki upniških sil zasebna pogajanja, ki naj bi omogočila čim prejšnji ugodni zaključek konference.
Kakor je bilo pričakovati, so se pojavile Že na dosedanjih zasebnih razgovorih velike težkoče, ker poskušajo vse tri države izposlovati znatno znižanje, če ne naravnost popolno anuliranje svojih reparacij.
Posebno znaten je odpor Bolgarov, ki morajo plačati vsega skupaj dve in poi milijardi zlath frankov reparacij. Od tega pripada Jugoslaviji 10%. Prvi obrok bi morala plačati Bolgarija že 1, junija 1920. Tedaj pa je bilo plačilo odloženo zavoljo težke finančne krize. Po ureditvi bolgarskih, reparacij 21. marca 1923 so bile razdeljene reparacije v dve skupini »A« in »B«. Vsota »A« znaša 550 milijonov zlatih frankov, izplačljivih v polletnih obrokih od 1. oktobra dalje, vsota »B« pa obsega ves ostali dolg, ki se mora pričeti izplačevati 1. aprila 1953. Po tej ureditvi reparacijskih obveznosti je pričela moledovati bolgarska Vlada za njih znižanje, sklicujoč se rta krizo bolgarskih financ.
Proti tem poskusom izposlovati znižanje bolgarskih reparacij odločno protestirajo Vse prizadete države, posebno Da še grška vlada, ki stavi kot predpogoj ureditve gr-fcko-bolgarskih odnošajev, da bo pričela Bolgarija v redu izpolnjevati svoje reparacijske obveznosti.
Manjše težave so 7. ureditvijo avstrijskih reparacijskih plačil, katerih višina doslej še ni določena. V času finančne krize, v katero je zašla Avstrja po prevratu, je le-ta
naprosila zavezniške države ne samo za odložitev reparacij, temveč celo za podelitev velikih posojil v svrbo sanacije gospodarske in finančne krize. V zvezi s tem je sklenila reparacijska komisija odložiti plačilo avstrijskih reparacij do leta 1942. Sedaj bo določena na konferenci skupna višina avstrijskih reparacijskih dajatev in rok njihovega odplačevanja.
Po čl. 161 trianonske mirovne pogodbe ima Jugoslavija tudi pravico do madžarskih reparacij. Zaradi neurejenih madžarskih gospodarskih ln finančnih prilik tudi ni bila še določena višina madžarskih reparacij. Kakor Avstriji, tako Je tudi Madžarski dovolilo Društvo narodov večje mednarodno posojilo ter fzposlovalo "pristanek reparacijske komisije za dveletno odložitev plačevanja reparacij. Po izplačilu mednarodnega posojila je bil sestavljen načrt za plačevanje madžarskih reparacij, ki je določil, da je pričela Madžarska z Izplačevanjem reparacij začetkom 1. 1927. Ker načrt za plačevanje madžarskih reparacij ne predvideva skupne višine reparacijskih obveznosti ln roka izplačevanja, bo to določila sedaj konferenca za vzhodne reparacije.
Pariz, 27. septembra, s. Na današnji seji odbora za vzhodne reparacije, ki le trajala od 15.30 do 16.50, so obrazložili avstrijski delegati bivši finančni minister dr. Kien-fcock, sekcijski svetnik SchOller in ministe-rijalni svetnik Schonberger stališče Avstrije v reparacijskem vprašanju. Zaključna izvajanja avstrijske delegacije so zbrana v posebni spomenici, ki Jo bo tajništvo odbora izročilo ostalim delegacijam. Posvetovanja z avstrijskimi delegati se bodo najbrže nadaljevala v sredo.
Naši Kraji in ljudje
Po bostanjskih gričih in vinogradih
KoHkorkrat sem se Se vozil od Zidanega mosta proti Sevnici in vedno sem našel med potniki občudovalce prelepe pokrajine. Ena Izmed najlepšfa ln najbolj slikovitih vasi na desnem savskem bregu blizu Sevnice Je pa« ponosni BoštanJ. Lepa lega kra-Ja ln »voječasna izbora* kuhinja gospe Westrove ln Drmeljeve so vabile pred svojimi 30 leti številne goste lz Posavja poleti ta zimi v BoštanJ. Mnogo se še spominja takratnih lepih časov. Ozadje vasi tvorijo prijazni griči s temnimi gozdovi In prisojnimi vinogradi. Skromne hribske vasice se skrivajo med obilnim sadnim drevjem, ki daje ravno letos bogato ln Izborno sadno letino. Mlada sadjarska podružnica Je ravno pred par dnevi lepo razstavila »adje v Brežicah. Na ljubljanski sadni sejem postavijo letos boštanjskl sadjarji prvič prvovrstno sadje v amerikanskih zabojih, da seznanijo tudi razvajene ljubitelje izbornega sadja tudi s svojim pridelkom. Dobilo se bodo znamenite dolenjske vc-ščenke, ki uspevajo ravno tod najbolje, dalje rdeči kalvil, kanadka. kosmačl. funtov-ke in rdeči štetinec — torej sadie najbolj e-ga slovesa. Hribcem bi pa treba postaviti brezdimne sušilnice, da si svet nasuši sadja za čez zimo in pomlad, ko pohaja vsakda« nji kri&.
Okolica BoštanJa Je lepa in slikovita. Slikovitost povečajo razni starinski gradovi ln ponižne cerkvice, ki se bliščijo po raznih gričih. Zgodovinarji bi našli tod dovolj gradiva in tudi geologe bi zanimal svet, kjer prihajajo na površje okamenele morske školjke. Te nahajamo v vznožju Topo-lovca. V dobi tlake so bili gradovi živi objestne tuje gospode, ki je davila našega kmeta, danes pa je tuja oblast skoro popolnoma prenehale tod. Zaradi lažjega tolmačenja dodajemo v oklepajih tudi nemška imena, ker nahajamo nekatera žs v Val-vazorju. Na Gomili (Untererkenstein) je gospodovala nekoč sv. Hema. kasneje pa Mordaxl, v Boštanju (Savenstein) so pokopani Lambergl in Mordaxi. Znan je bil tudi Teriški grad (Ruckenstein), kjer šolajo danes oo. Salezijanci svoj naraščaj. Jevše (Erlachstein) so danes v kmečkih rokah. Rekštajn (Erkenstein) je v razvalinah. Pod r.io je lovska koča in gospodarska poslopja boštanjske graščine, katere lastnik je g. Ja-kJl. Na hlevu so vzidani fragmenti rimskega spomenika, kar znači, da so bili tudi že Rimljani tod okoli. V dolenjem Boštanju je izkopal pred vojno prof. dr. Mantuani lepe predmete iz rimske dobe. Idiličen in prenovljen Lepi dob (SchBnaich) je danes Tusculum ljubljanskega odvetnika dr. K., ki utegne z vzornim gospodarstvom dajati najboljši vzgled tamošnjim prebivalcem. Okoli gradov so nanizane razne pravljice — pripovedke o graščakih, valptlh, tlaki, strahovih, veščah in coprnicah.
Topolovec je najlepša idila lepe boštanjske okolice. Vrh mu krona romarska cerkvica, ki jo je popravil — razširil s svojimi podložnimi kmeti graščak Ivan Andrej Mordax 1. 1734. O podrobnostmi nas pouči marmornata plošča, vzidana v cerkvi. Blizu cerkve ima boštanjski gazda Pepi svoje »letovišče« velik vinograd z imenitno urejeno in dobro založeno zidanico In »depen-danco«, kjer privošči od srca tudi svojim počitka potrebnm prijateljem Iz mesta še več, kar sebi privošči. Ne morete si misliti kako je sedaj lepo na Topoiovcu. En dan bolj poživi človeka, kakor teden dni v ka-kem oficijelnem letovišču. Sveta tišina vlada tod. Vozov ni, avtomobilov še manj. Ce je solnce pretoplo, se mu umaknemo v ko. stanjev gozd za hišo, če si zaželiš grozdja, stopiš v vinograd In zoblješ kakor požrešen kos. Le trikrat na dan se čujejo stopinje mimo tebe, ko pride mežnarica ali njen fant zvonit. Razgled je prekrasen. Jutranja stran je ob jutrih zavita v gosto meglo, ki izgleda kakor razburkano morje iz katerega mole posamezni grički. Ko se megla dvigne se zablišči pod nami Sava, ki odteka po vijugasti poti proti Zagrebu. Zagrebško Sleme je zadnja kulisa prelepe ptfsavske panorame. Proti jugu te pozdravljajo skrivnostni zeleni Gorjanci, pred katerimi se vrste novomeški hribi, od koder Je dobro videti starodavni sivi grad Hmeljnik. Proti zahodu občudujemo lepo Mirensko dolino z Mokronogom in ob jasnih dnevih pogleda preko zadnjih gričev notranjski Snežnik. Na severozahodu pa straži dolenjsko stran očka Kum. Na zapadu se vleče turistom priljubljena Lisca. Med skrajnim obzorjem in nami je prekrasen svet, prava dolenjska valovita pokrajina. Lep razgled so zavohali hrvatski letoviščarji in izdelki. M prav ra-'hodijo sem gor. Od sevniškega kolodvora dospeš lahko v poldrugi url na vrh. Od vznožja do vrha gre pot vedno po senci, kar posebno ob vročih dnevih posebno dobro de. Kdor je bil enkrat na Toplovcu, pride še zaradi miru in razgleda. Jeseni zapoje naš svet. Veternik odpeva Topoiovcu, Dob je in Ravne pomagata. To so pa tudi edini dnevi veselja naših hribcev-trpinov, ki se mučijo iz zore v mrak Iz veka v vek. Kdor le more beži od skope grude, aH na jesen se rad vrača med veselje in smeh, med priljubljene griče ln temne žle-bine.
Pol nre od Topolovca Je vasica Okič,
kjer je bil rojen pesnik Anton Umek-Okiški __ _——■ r
Pri poapnenju arterij v možganih hi srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode
iztrebljenje črevesa brez hudega pri'ti-skajCenjeni učenjaki na klinikah r- notranjo medicino so dosegli celo pri polu stransko ohromelih z »Fraz Jose-fovo vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Na njegovem domu gospodari nečak Cen« ko. Pesnikova sestra Mica sameva pod Jesen življenja na romantičnem Brunku, ki ga čuva tisoč skrivnosti. Mislim, da bi bilo prav vzidati v hišo spominsko ploščo, da bi znali tudi še zanamci, da so imeli bo-štanjski hribi pesnika. Pod Topolovcem na Gaberniku je bil doma kipar Anton Štefic, Id ga Je vzela vojna pred Gorico 1. 1916. V Boštanju Je doma znani slikar Franc Klemenčič.
Svet se pripravlja na tTgatev. Ogleduje posodo in jo zamaka. Zaneslo me je v Ravne, kjeT se skriva v divnem mecesnovem gozdiču zidanica boštjanskega župana Lojzeta. Stena zidanice je polna lepih spominov na čase, ki se več ne povrnejo. Mnogo znancev najdemo tam podpisanih tn priložnostni pesniki so ovekovečili svoje stihe na tem mestu. Eden poje:
Zastonj sem se gor potil, ker piti nisem nič dobil, ta človek je en pravi tič. sam Pije ga, pit ne da nič.
Možakar se Je zanašal, da bo zalotil gospodarja doma, pa ga ni bilo in jezen je odšel. Drugi so imeli srečo, ker so zapeli: Prišlo nas je pet. odišlo pa deset, vsak je dobil perjatelco. eno luštno — merkuco...
Mrak lega na mirno pokrajino. Prvi zvon zapoje in sosedje odgovarjajo. Zvonenje objame tihi večerni mrak. Po selih se vži-gajo prve luči in črički zapojo svojo ve-černo pesem — bližajoči se trgatvi. —B. R.
Zadeva novega šolskega poslopja v Kranju
Kranj, 27. septembra.
Zgradba novega modernega poslopja za nastanitev obeh osnovnih mestnih šol je brez dvoma danes najbolj pereča in pomembna zadeva komunalne politike mestne občine ter kričeča zahteva mestnega prebivalstva. Stari šolski poslopji, v katerih sta sedaj deljeno nastanjeni obe mestni osnovni šoli, že zdavnaj ne ustrezata najosnovnejšim potrebam. Mestna občina se sicer z načrtom novega šolskega poslopja že več let peča, toda odločilnega koraka naprej še ni storila v . tem pogledu. Izven diskusije je, da bodo morali mestni očetje čim preje rešiti to vprašanje.
O vprašanju novega šolskega poslopja se je na pobudo sreskega načelnika pečal obširno tudi mestni občinski zastop na poslednji seji. Razprava je prinesla dovolj vpogleda v stanje, v katerem se nahaja zadeva gradbe novega poslopja. Iz poročila načelnika odseka za zgradbo novega šolskega poslopja g. dr. Sabothya posnemamo, da se je odsek pobrigal za zemljišča, ki bi prišla v poštev. Na razpolago sta sedaj dva prostora, prostor lekarnarja F. Šavnika ob prestolonaslednikovem parku pri Narodnem domu in zemljišče župnega urada za mestnim pokopališčem do kokr-ske oblastne ceste. Jedro rešitve leži v finančni strani tega načrta. Sedaj znaša gradbeni fond za šolo cca. 300.000 Din, ki bi že letos lahko znatno narastel z event. izkupičkom stare kasarne. Proračun novega poslopja pa bo dosezal 5 milijonov Din. Stališče odseka v vprašanju, kako to vsoto dobiti in prenesti na rame občine. Je naslednje: zbirati naprej gradbeni fond, ki mora doseči eno tretjino gradbene vsote, počakati, da se pokaie efekt novega davčnega zakona m dohodkov mestne občine, nato šele poiskati primerno posojilo. Pri naglem razvoju mesta je pričakovati, da bo morda že prihodnje leto podana redna podlaga za najetje posojila ter da bo novo šolsko poslopje stalo že v treh letih.
Obč. odbornik Franc Sire Je predlagal, da se izkupiček za prodani les na Šmarjet-ni gori v iznosu 240.000 Din naloži v šolski gradbeni fond, ki bi se povečal nad pol miliiona Din. O tem predlogu bo razpravljal finančni odsek in sklepal nato občinski zastop.
i za Savo
§e!e celoten pregled francoskih bojev za našo Ilirijo, ki ga bo prinesla slavnostna brošura ob odkritju Napoleonovega spomenika v Ljubljani, nam bo podal pravo sliko, s kakšno odločnostjo je podkralj Evgen branil ta kos zemlje, in to je tudi dokaz, kako važna je bila Ilirija v tedanjem evropskem položaju. Boji za Ilirijo so trajali več ko dva meseca (od 16. avgusta do 28. oktobra) In so se vršili po vseh naiših krajih od Beljaka do Trsta in od karavanških grebenov do hrvatske meje. Branilo Je Ilirijo 55.000 mož francosko - ilirske armade in mnogi izmed njih so padli na naši zemlji. Vojak, čigar prah bo pokopan v Napoleonovem spomeniku, je eden iz onih, ki so padli v borbi za Savo.
Kako je prišlo do te bitke?
Francozi so branili Ljubelj, da bi Imeli zavarovano savsko linijo, toda 29. avgusta so se morali umakniti premoči in general Bellotti ie odše proti Kranju. Francozi so se v Kranju utrdili in so ga branili tako junaško, da so imeli Avstrijci mnogo izgub. Med tem pa je prišel preko Jezerskega oberst Paumgarten in pomnožil avstrijske čete, toda francoska posadka se je še vedno branila. Tu so se Avstrijci poslužili zvijače; zažgali so ponoči mnogo ognjev in Bellotti, obupan zaradi prejšnjih neuspehov, je poklical ponoči k sebi kranjskega župana, ki mu je moral podpisati potrdilo, da je bil napaden od najmanj 8000 Avstrijcev in da se je moral umakniti. Odšel je ponoči proti Medvodam in zažgal kranjski most za seboj.
Podkralj Evgen pa je bil zelo nejevoljen na generala Bellottija in mu Je ukazal, da dobi Kranj zopet v svoie roke. Dne 2. septembra Je torej odšel Bellotti z močnim oddelkom proti Kranju. Avstrijci si mesta niso uoali braniti in so se umaknili. Tako je Bellotti zasedel Kranj in čakal nadaljnjih ukazov.
Med tem pa Je pretila nova nevarnost od Cella. General Felseis Je prodiral proti Kamniku in 8. septembra so avstrijske čete zasedle mesto.
Podkralj Evgen Je zapazil nevarnost ln ukazal Bellotti ju, naj zavaruje most čez Savo pri Črnučah In brani savski breg do Zaloga. Bellotti je 8. septembra odšel iz Kranja na levem bregu Save proti Črnučam — in to je bila usodna napaka. Ako bi
bi] išd za reko na desnem bregu Save, W bil lahko izpolnil podkraljev ukaz — tako pa je šel v lastno pogubo. Avstrijci so med tem že zasedli Dob in breg Bistrice do Soteske. Ob dveh popoldne so zadele Bellotti-jeve čete na avstrijske straže pri vasi Moste. Bellotti se je umaknil proti Mengšu. Med tem pa je poslal Feiseis močan oddelek proti Črnučam, da zabrani prehod francoskim pomožnim četam, če bi prišle od Ljubljane. V Mengšu se Je razvnel hud boj in Bellotti se je moral umakniti proti Trzinu. Avstrijci pa so med tem že zasedli Trzin in Bellotti je zašel med dva ognja. Nastala Je krvava bitka na vsej črti. Ko so se Bellottiieve čete bližale Črnučam, so zapazile, da jim je prehod čez Savo zaprt. Bellotti sam je bil ranjen v nogo in Je spoznal, da ni rešitve, zato se je udal z vsem svojim oddelkom: 650 mož, nekaj konjenikov. 20 oficirjev, generalov tajnik, 2 zastavi, 2 topova in 3 vozovi municije so prišli sovražnikom v roke. Padlo je 55 Francozov, 200 je bilo ranjenih, drugi so se rešili skozi gozde ln gore. Tako Je bila Bellottl-jeva brigada uničena in pot čez Savo odprta.
Za podkralja je pomenil ta poraz veliko Izgubo, ker je med tem general Milutinovič prihajal z graničarji od Dolenjske strani, in tako je prišlo do bitke na Škofljici, ki sicer ni prinesla odločitve, a je bila izgubljena zaradi Bellottijevega poraza.
Vsi ti boji so bili namenjeni obrambi LJubljane in so se v »šili na celi črti še do 3. oktobra, ko je tudi glavno mesto Ilirije padlo v avstrijske roke.
Vsi ti spomini se oživljajo, ko se dviga novi spomenik v Ljubljani, in prav Je, da jih ravno ob tej priliki obnovimo, da bomo razumeli smisel tega spomenika in malo globlje pogledali v svojo zgodovino, v kateri je štiriletna doba Ilirije gotovo svetel trenutek, čeprav morda niso vsi razumeli velikega Vodnikovega klica: »Ilirija vstan'!«
Francoski vojak, ki je padel v boju za Savo, je branil de! one velike Napoleonove Francije, od koder je tudi v našo Ilirijo zasijal žarek nove kulture, iz katere je izhajalo prebujenje narodov.
Zanimiva izsleditev vlomilca
Jesenice. 27. septembra.
Ko Je sobarica generalnega ravnatelja KID g. Noota zvečer hotela pospraviti salon za goste, je opazila najprej, da so nekam izginile cvetlice z oken in ko je stopila v salon, je izza okenskih zaves plani! neki moški, skočil skozi okno ter jo v največjem diru ubral proti bližnjemu gozdu. Pogumna sobarica Vilma Špegličeva Je skočila za njim in ga kmalu dohitela. Z vso močjo ga je zgrabila za suknjič in klicala sosede na pomoč. Še pravočasno sta dva pridržala sumljivega gosta in pozvala orožnike.
Zasačeni možakar je pri zasliševanju zatrjeval. da ni imel nobenih slabih namenov, temveč da si je hotel kot človek brez posla in strehe poiskati prenočišče, a da je mesto v hlev zašel v salon. Ta izgovor seveda ne drži, ker prvič še ni bilo tako temno, da bi zamogel hlev zamenjati s salonom, drugič pa je pri iskanju prenočišča skrbno odstranil z okna cvetlice ter se v salonu skril za zaveso. Tu je očividno hotel počakati na ugodno priliko, da bi odnese!, kar bi mu prišlo pod roko. Trdil je tudi, da išče že dalje časa dela po Gorenjskem.
Sumljivi vasovalec Je neki Jereb, doma iz litijske okolice in orožniki so mnenja, da jim je prišel v pest podjeten stanovanjski vlomilec, ki Je bil baje že 19-krat kaznovan in je najbrž udeležen pri zadnjih vlomih na Gorenjskem, zlasti v okolici Begunj. Pri možakarju, ki je star že nad 50 let, so našli tudi cerkven prt, ki je bil ukraden v Begunjah. Orožniki so Jereba odpremili v sodne zapore v Radovljico.
Zasačeni tihotapci
Ljubllana, 27. septembra.
Samo ml kadilci vemo, kako drage so vžigalice. Kupiš si škatljico zjutraj, prižgeš, pušiš, zopet prižgeš in zopet pušiš, zvečer ali naslednje jutro pa je škatljica spet prazna. Stopiti moraš zopet v trafiko. Nerodno je to in ni čuda, če si poželiš cenejši bencinski vžigalnik, za katerega pa potrebuješ zopet vžigalne kamenčke. Pa tudi ti so dragi, če moraš plačati takso.
Pa so ti prišli neki Ljubljančani na idejo, spraviti v promet par sto tisoč takih kamenčkov, ki bi prišli v državo za hrbtom carinskih oblasti. Idejo so tudi izpeljali In kamenčki so se že nahajali v Ljubljani. — Hoj, zdaj pa pričnemo s kupčijami, — so menili.
Pričelo se Je i barantanjem, potlhoma sicer, vendar tako, da se je oglasil nekdo, ki je aviziral o skrivnih poslih policijo.
Glavna kupčija med tihotapci ter dozdevnim odjemalcem bi se imela zaključiti včeraj popoldne. Prodajalci in interesenti so se zbrali v nekem lokalu in jeli so se pogajati. Predrto pa so pričeli šteti denar in je padla zadnja beseda, sta prigrmela k mizi dva do takrat skrita detektiva. Zavladalo je zaprepaščenje, kmalu je bilo izsledeno tudi skrito blago, ki so ga našli v ne-k trgovini na Sv. Petra cesti — pa je nova tihotapska afera tu. Utihotapljene vžigalne kamenčke so spravili na policijo, pozneje pa na carino. Že preje pa so vtaknili nekaj tihotapcev v zapor. Pričakuje pa se, da bodo prišle sedaj na dan še druge fletne zanimivosti, grehi, ki datirajo še iz časov, ko je tihotapstvo pri nas še vse boli cvetelo, kakor danes, ko se ta posel menda več ne izplača.
Drama poročenega zaljubljenca
Pred štirimi leti se $e lz Bolgarije priselil v Zaječar podjetnik Vladimir Kacinovič, star kakih 40 let Izprva je živel prav skromno, počasi pa se Je začel dobro uveljavljati v najrazličnejših pokretih, kjer se Je dal zaslužiti denar.
Zagledal se je v siromašno IStfetno lepotico Miro Stankovičevo, obsipat jo z darovi in se sčasoma celo preselil v njen dom. Prišlo bi bilo do poroke, da nI Mira še ob pravem času Izvedela, da ima Kacl-novič na Bolgarskem že dve ločeni In eno še poročeno ženo, z vsako pa po enega otroka.
Kacinovič se Je moral izseliti Iz Mlrine-ga doma, toda devojko je še vedno zasledoval, ji prisegal svojo ljubezen in zagotavljal, da se bo z njo poročil, čim doseže ločitev tudi s svojo tretjo ženo na Bolgar-
skem. Toda Mira ni hotela o poroki ln ljubezni slišati niti besede več.
V	četrtek opoldne Je Kacinov« zopet prijel k Miri, ki se Je sama nahajala v kuhinji in pletla nogavice.
—	Za koga, Mira, pleteš nogavice?
—	Cemu to ravno tebe briga?
V	tem hipu Je Kacinovič potegnil samokres ln štirikrat zapored ustrelil v Miro, petič pa sebi v desno sence. Nesrečno devojko je prvi strel pogodil v levo roko, drugi v desno, tretji v glavo, četrti pa ni zadel. Vso oblito s krvjo so Jo našli v nezavesti, a vendar utegne okrevati, dočim Je Kacinovič takoj izdihnil. Svojčas Je Kacinovič bil na Bolgarskem učitelj in občinski tajnik.
Dober plen celjske policije
Celje, 27. septembra.
V	minuli noči Je napravila celjska policija po daljšem presledku zopet prav dober lov. Policijski nadzornik Verčkovnik in višji stražnik Pipan sta sinoči pregledovala posamezna celjska gostilniška in hotelska prenočišča. V hotelu g. Josipa Žumra v Gosposki ulici 2 sta naletela na nekega mlajšega moškega, ki se Jima Je zdel že po prijavnici sumljiv. V sobi št. 5 sta ga varnostna organa prebudila iz sladkega sna in ga vprašala, kdo jc in odkod. Pa je dejal, da se piše Joško Šmit, da je trgovski zastopnik itd. Ker pa je policija prejela isto popoldne več ovadb gJede nekega 201etne-ga bivšega trgovskega pomočnika, rodom iz Krope, ki ie osleparil več trgovcev v Celju, Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in ne ve se še kje, je fant po kratkem ta-jenju moral priznati svoje pravo ime Peter Smrekar, ker so našli pri njem neko pooblastilo na to ime.
Na policiji so nekoliko preiskali njegovo vest in ugotovili čedno vrsto večjih in manjših grehov. Smrekar je bit do 27. junija t. 1. zaposlen kot trgovski pomočnik v trgovini ge. Marije Kedlove v Zavodnji pri Celju. Ze tedaj je sunil svojemu tovarišu Vilku Gračnerju 500 Din vreden kratek zimski suknjič. Ko je izstopil iz službe pri Kedlovi, je odšel v Zagreb in začel prodajati za neko tvrdko razno milo. Pa ni ime! ne sreče ne talentov za to branžo trgovine. Vrnil se ie pred par dnevi v Celje in izvabil s ponarejenimi pismi od nekega celjskega trgovca 800 Din na račun trgovke Kedlove, od trgovca Kudiša v Gaberju v isti namen 300 Din, v Ljubljani od trgovca Antona Škofa 800 Din, od tvrdke Hedižet & Koritnik 500 Din, v Mariboru od tvrdke Martinz & Strauss 400 Din, v Novem mestu od neke izdelovalnice perila 400 Din. Drugih sleparij še niso mogli ugotoviti. Pri nJem so našli tudi 2 ponarejeni pismi Kedlove za nekega trgovca na Kralja Petra ces;1 v Celju, ki ga je nameraval danes olajšati za 550 Din. Preiskavo nadaljujejo.
Težavno zasledovan je vlomilcev v Kozariah
Ljubljana. 27. septembra.
Preiskava v zadevi velikega vloma v Kušarjevo trgovino in gostilno v Kozarjah doslej še ni prida napredovala. Razburjenje domačih In tamošnje okolice se še ni poleglo. Kušarjevi so ugotovili, da so neznani vlomilci obiskali tekom noči tudi klet in ne samo trgovino ter gostino.. lz kleti so sprayili veliko železno posodo »baion«, ki pa je bil prazen. Poskušali so se tudi okrog sodov, ki jih pa niso načeli, ker so bili takrat že siti vseh mogočih likerjev. Oškodovana trgovka je morala naročiti tekom današnjega dne od veletrgovcev iz Ljubljane velike množine blaga, da lahko zadosti potrebam svojih odjemalcev.
Orožniki z Brezovice so si danes dopoldne še enkrat ogledali vse podrobnosti, preiskali pa so tudi vso okolico. Niso pa mogli najti nikakih novih sledov. Na vsak način so odšli vlomilci z vozovi po Tržaški cesti do Kanca in proti progi do mesta, kjer se je našlo ukradeno motorno kolo. Od tam zopet vodi sled enega kolesa po poljski poti, dočim se je druga zgubljala v pokošeni travi. Zasluga pri sleditvi gre dobro dresiranemu policijskemu psu, ki je vodil gospodarja kriminalnega uradnika gosp. Podobnika globoke v Mestni log. Pes je včeraj sledil dobrih šest ur. Kam pa so krenili sledovi ob vodi in močvirju, je še zagonetka.
Sprva se Je menilo, da bi prišli kot vlomilci na vsak način v poštev cigani. Pozneje pa se Je to mnenje popolnoma revidiralo. Odločalo je zlasti dejstvo, da so v izplenjeni trgovini našli rokavice, ki so jih vlomilci prikrojili iz v trgovini se nahaja-jočih novih nogavic. Detektivu pa se je
Šramel Maks
konces. zobotehnik
naznanja cenj. občinstvu, da otvori 1. oktobra svoj moderno urejeni
zobni atelie
v Uubljani 11514 Aleksandrova cesta št. 5/11.
Samo ena fe kakovost britvic „GIIIette"i
vsaka posamezna britvica ima najostrejie rezil-ce iz najboljše vrste jekla, kar ga je. Kadar kupujete britvice, zahtevajte * Gillette*.
inown iMi w »ouaovta
Gillette
vendarle posrečilo dobiti par odtisov prstov, ki so jih pustili svedrovci na steklenicah piva, razmetanih na kraju, kjer so imeli skrit voz. Ker delujeta ljubljanska policija in pa orožniška stanica na Brezovici roko v roki, je navzlic trenotno Izredno zamotanemu položaju vendarle pričakovati, da bodo drzr.i storilci že v kratkem razkrinkani.
Tisočak izdal vlomilca
Sv. Križ, 27. septembra.
Prefšnjo soboto popoldne Je urejal sin trgovke Pavli v Moravčah pri Sv. Križu račune. Takrat je tudi pregledan blagajno, preštel denar, raztrgane bankovce pa Je zlepiL Ves denar, okrog 4000 Din, Je nato shranil v pisalno mizo.
Lahko si mislimo njegovo prestraSenost, ko je zvečer odklenil predal, pa ni našel v njem več denarja.
O tatvini je obvestil orožnike, ki so Sli takoj na posel. Denar je podoben denarju, in je težko ločiti pošteno zasluženega od ukradenega. Pavli pa se je spominjal, da je bil edini bankovec - tisočak, ki je bil med drugimi sto in deset dinarskimi bankovci, nekoliko potrgan in pomazan.
Ta opis je zadostoval orožnikom. Njihova domneva, da bo tat spravil denar najbrže kje v okolici v promet, se je obistinl-la. Včeraj se je oglasil v trgovini Rapei v Sv, Križu neki mladenič. Plačal je račun s sumljivim tisočakom, ki je bil na las podoben bankovcu, ki je bil ukraden pri Pavll-jevih. Ko so orožniki pokazali bankovec trgovcu, ga je ta takoi spoznal za svojega.
»Odkod imate ta tisočak?« so vprašali orožniki osumljenga mladeniča.
»Dobil sem ga kot zaslužek v turnski graščini,« je odgovoril osumljeni Franc Korbar iz Moravč. — »Plačali so mi ga v gradu, da! mi ga je g. Šinkovec na račun dnin, ki sem jih delal tam v letoSnjem letu.«
Orožniki niso verjeli ta so vzeli osumljenca v svojo sredo, nakar so se namenili ž njim do graščine Turn. Med potjo pa se Je grešnik vdal in priznal, da denarja nI dobil za plačilo, ampak da je bankovec ukradel pred dnevi v Pavlijevi trgovini.
Doma Je Korbar izročil orožnikom še 800 Din denarja. Ta denar je imel shranjen v jaslih v hlevu.
Ostali denar Je Korbar deloma zapravi!, nekaj pa ga Je dal na račun za kolo, ld U ga moral prejeti v nedelja Mladeničeva želja pa se ni uresničila, kaj naglo je prišel oh. ukradeni denar, ob kolo ln poštenje.
Kupejte šolske knjige v Tiskovni zadrugi!
Sokol
Sokol I. na Taboru je priredil preteklo sredo svojemu v Metliko odhajajočemu načelniku br. Slavku Pretnarju prav prisrčno od-hodnieo. Bilo je prišlo toliko bratov in sester, ki 60 se hoteli posloviti od priljubljenega brata Slavca, da so postali restavracijski prostori pretesni ter se je odhodnica vršila v mali dvorani. Sodeloval je tudi oddelek društvenega orkestra. Od brata načelnika se je v prisrčnih besedah poslovil starosta br. dr. Pestotnik in župni starosta br. prot Marolt.
Težko izgubo je utrpel godbenl zbor Sokola I. s smrtjo zvestega svojega Slana br« Adolfa Hudnika. Pokojni se je udejstvoval že kot član godbe Sokola II in je po ustanovitvi pihalne godbe pri Sokolu I. takoj spočetka pristopil ter požrtvovalno sodeloval dosedaj. Bil je mirne in tihe nravi ter je bil med svojimi tovariši vsepovsod zelo priljubljen. Naj mu bo lahka zemlja domača!
Godbeni zbor Sokola I. Poživljam vse brate, da se udeleže pogreba pokojnega brata A. Hudnika. Zbirališče točno ob četrt na tri popoldne na Taboru. Zdravo! — Predsednik.
Hiliatt &iarvey tn	Sytn	(Danes t
v briljantni veseloigri bohemskega čara in ljubezni
Zbogom
Mascotte
Senzacija!	Novo!
Tshatia
LfirMJa^čadka ca. Sever Scberban Sava
ier/o-tjeua za Mfes Thatao na bah-eimsten večeru U. O. I v filmo pni vsefo deciaf-n#h predstavah. Posneto v l'}ufo£aCTt3k<(m opernem gleda fiščm.
I. Ufajfitm.	Novo!
Ob 4., K6., ^8. in 9. nri. Smeh! Veselje! Zabava!
£tiM kino MlaUca
Telefon 2124.
Rezenv6rapte taJooj potreta*
vstopnice!
Cirkus COLUMBIA
Varfete TheatrsJe
Laitermanov drevored — Tivoli
V	soboto, 28. t m. velika benedKoa Gala predstava pmafciHblieo3l Soo-n»keiflw, aagust« Muki ca In Funci s svojam novim ret>eTtaaifesn.
Nastop deset ooivita evetefeiii aerakdi.
V	soboto pcpoMan ob 4% otroška to (BJaSka predstava po anf-C y « f jI iatrth oeoafc oa vseto prostorih samo 3 Din. Zvečer predstava ob
oatno AC SI nttll	&y, po običajnih cenah.	11913
Domače vesti
Vojaška napredovanja ▼ zrakoplovstvu.
Napredovali so v čin rezervnih zrakoplov-nlh poročnikov Slovenci gg. Fabjan Anton, Gračner Viktor, Horvat Rudolf. Draksler Albin, vsj iz Maribora, ter Sadar Ciril iz Celja.
*	Odpust Iz državne službe. Kralj Je podpisal ukaz, s katerim se odpušča iz državne službe s pravico na odpustnino Kruno-•lav Dinid - Meneghello, tajnik v 6. skupini I. kategorije pri našem poslaništvu v Washingtonu.
*	Upokojitve ▼ državni službi. Trajno sta upokojena v državni službi policijska agenta Rudolf Petejan in Franc Bonča. oba pri policijski direkciji v Ljubljani.
*	Dopust za profesorski kongres. Profesorjem. kl se udeleže profesorskega kongresa v dneh 6. In 7. oktobra v Velikem Be<3tereku, je minister prosvete dovolil dopust od 4. do 8. oktobra.
*	Poroka. V torek sta se poročila na Brezjah g. Franjo Hartman, davčni uradnik v Kočevju, ln gdč. Mara Lobodova, privatna uradnica istotam. Za priči sta bila gg. Leopold Levstik, šolski nadzornik v Krškem, in Sime Gorišek, učitelj v St Jur-Jn ob južni železnici. Narodnemu paru iskrene čestitke J
*	Angleško brodovle t Dalmaciji. Pred-vfierajšnjlm Je zapustil šibeniško pristanišče angleški matični brod »Luzia« s šestimi podmornicami in rušilcem »Douglasom«. V Šibeniku so se te angleške vojne edinics mudile od 6. tm. Že popoldne pa ie prispel v šibeniško pristanišče ogromni avijonski nosač »Eagle« z dvema rušilcema. Te ladje ostanejo v šibeniku do 8. oktobra.
*	Kongres narodnega delavstva v Kranju. V nedeljo 6. oktobra se bodo zbrali narodno zavedni delavci in delavke v lepi prestolnici Gorenjske, da manifestirajo za svoje pravice. Ta dan priredi Narodna strokovna z.veza kongres narodnega delavstva v dvorani Narodnega doma v Kranju. Za kongres je predviden naslednji spored: v soboto, 5. oktobra popoldne ob 5. v Narodnem domu delegatsko zborovanje, katerega se udeležijo delegati vseh podružnic NSZ. Po zborovanju istotam skupna večerja in pozdravni večer. V nedeljo zjutraj sprejem gostov na kolodvoru. Od a do 9. bo svirala priznana železnlčarska godba »Sloge« Iz Ljubljane pred kolodvorom. Ob 9. po prihodu vseh vlakov se bo formiral sprevod s kolesarji, godbo in prapori na čelu in bo šel po mestu do mestne hiše. kier bodo pozdravi došlih gostov. Po pozdravih poj de sprevod do Narodnega doma, kier bo ob 10. kongres narodnega delavstva. Po kongresu skupni obedi v Narodnem domu in delavski kuhinji na Podrtlnl. Po obedu ogledovanje starodavnega mesta. Ob 3. popoldne ljudska veselica v Narodnem domu. Za kongres se vršijo velike priprave to s« je nadelati, da se zbere na kongresu veliko število zavednega delavstva.
*	Elektrifikacija naše rivilere. Kakor javljajo iz Splita, bo do 1. novembra dovršena električna mreža do Kaštela Gotni-llce, tako da bo večji del te divne naše rivilere že letos dobil električno razsvetljavo.
*	Konstituiranje okrajnih cestnih odborov v mariborski oblasti. V Konjicah Je bil izvoljen za načelnika inž. Rado šturm, za namestnika župnik Fr. Honjec iz Cadrama, v Šoštanju za načelnika dr. Fr. Maver, za namestnika župnik Fr. Schreiner iz Št. Ilja pri Velenju, na Vranskem za načelnika trgovec Maks Cukala iz Sv. Jurja ob Taboru, za namestnika pos. Fr. Sohaur iz Brodov, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za načelnika Anton Rop, na namestnika Fr. Lorber, v Gornji Radgoni za načelnika Janez Lančič, za namestnika Janez Karbaš, v Ljutomeru za načelnika Jakob Rajh, za "amestnika Matija Vavpotlč, v Prevaljah za načelnika Jurij Kogovnik, za namestnika inž. Viktor Fettich, v Rogatcu za načelnika Emanuel Bauman, za namestnika Viktor Šket v Šmarju za načelnika Ivan Turk, za namestnika dekan Fr. Lom.
*	Brtbten policijski pes. Redek uspe/h Je orožnlštvo v Brčkem doseglo te dni s svojim policijskim psom. V okolici Brčkega so neznani zlikovci trgovcu Godidu ukradli 11.000 dinarjev. Orožniki so privedli policijskega psa, ki je takoj zavohal sled lo-pova. Šel je proti gostilni in napadel tam čevljarskega pomočnika Iviča. ki je pre-bledel in se takoj odzval orožniku, ki mu Je napovedal aretacijo. Ivid je tatvino takoj priznal.
*	Močna burja strgala streho z vagona. Telefonska zveza med Zagrebom ln Suša-kom je bila predvčerajšnjim šest ur pretrgana. Do defekta je prišlo pri postaji Meja v Gorskem kotaru, kjer Je silna burja r.a nekem vagonu odtrgala streho ter jo vrgla na telefonske žice, ki so se zaradi tega pretrgale. Do večera je bila proga zopet popravljena. Železniški promet nI bil prekinjen. Tudi na morju je divjala močna burja, vendar pa se je pomorski promet vršil normalno.
*	Ponesrečen železniški delavec. Postajni delavec Filip škaf, star 29 let, doma Jz Zg. PSrnč, se Je peljal včeraj zjutraj kakor vsako Jutro s kolesom v službo. Na cesti od Zg. Pirnč proti Vižmarjam pa je privozil mimo njega oddelek vojaštva in nesrečni slučaj je hotel, da je neki vojaški kolesar od trii Škofa v stran ter je ta padel na trdo
cesto. Nesrečnik je obležal na mestu s prebito lobanjo ter težkimi notranjimi poškodbami. Odredilo se je, da je prišel ponj rešilni avto iz Ljubljane, ki ga Je prepeljal v splošno bolnico. Njegovo stanje ie skrajno obupno in bo le težko ostal pri življenju. —
V	kurilnici na glavnem kolodvoru se je včeraj ob 5. težje ponesrečil 59 letni uslužbe-France Pajser, stanujoč v Smartnem ob Savi. Pri premikanju strojev je padel in obležal s težjimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. Prepeljali so ga nemudoma v splošno bolnico. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni popolnoma dokazano.
*	Novorojenček zastrupljen z makom.
V	vasi Begeču blizu Novega Sada je kletna Julka Petrovičeva rodila zdravega dečka, ki pa je par ur nato nenadoma Izdihnil. Orožništvo je stvar prijavilo državnemu ptavdniku, ki je odredil seciranje trupelca. Zdravniki so v želodcu novorojenčka našli večjo količino maka, kar je povzročilo smrt. Brezvestna mati bo morala v zapor, čim bo okrevala.
*	Sin očetu odsekal glavo. Po vesteh h Novega Sada se je v občini Klokotovci pri Apatlnu odigrala te dni krvava rodbinska drama. Kmeta Petra Dumiča, ki je že 18 let presedel po ječah, je s sekiro ubil njegov sin Luka. Stari Peter je bil strah in trepet vse občine. Na dan krvave drame se je z vozom pripeljal s sejma ter je za vozil na dvorišče, kjer je začel razsaiatl. Ženo, ki ga je hotela pomiriti, je vrgel na tla, tako da je nezavestna obležala. Potem je stopil v hišo, kjer je svojega starejšega sina udaril s steklenico po glavi. Mlajši sin je bratu priskočil na pomoč in videč nevarnost, v kateri se je nahajal brat, zagrabil sekiro in udaril ž njo očeta po glavi, z drugim zamahom pa mu je odsekal glavo.
*	Ubežni kaznenci. Iz mariborske kaznilnice je dni pobegnil Idriz Latifovid, rojen leta 1896. v Balovcu v Bosni. Obsojen je bil na dvajset let težke ječe zaradi zločina umora. Iz kaznilnice v Lepoglavi pa sta ušla kaznenca Anton Vauček. rojen leta 1906. v Zableku pri Slovenski Bistrici, po poklicu tovarniški delavec, z zadnjim prebivališčem v Zagrebu (zaradi tatvine na dve leti in Štiri mesece težke ječe), ter Nikola Rajkovid, rodom iz Karlovca (obsojen na 19 mesecev težke ječe).
*	Obleke kemično čisti, barva, pHsira in lika tovarna Jos. Reich.
Velenapeto!
Now!
Plesalka hogor
Drama vroče HMbeirai in st-rastt
Ana May Wongg, Glive Brook in Oilda Gray
Bela £ena bat uijettnčca v samostanu. Ljrufoafvno razmerje a redovrf-korn Momgofceei. Olb 4„ K6, ta KilO.
KINO IDEAL
Iz Ljubljane
u— Rumunski zdravniki v Ljubljani. Rumunski zdravniki so priredili posebno poučno potovanje po Jugoslaviji, da prouče naše zdravstvene naprave in zavode. Ekskurzijo vodi glavni zdravstveni inšpektor za maiarične pokrajine v Galacu dr. T. Popescu. Ekskurzije se udeležuje 21 zdravnikov. Včeraj zjutraj so z beograjskim brzovlakom prispeli v Ljubljano in so jih na kolodvoru pozdravili zdravstveni uernt pri velikem županu dr. Ernst Mayer-predsednik Zdravniške zbornice dr. Mavri-cij Rus in vodja higienskega zavoda dr. Ivo Pire. Popoldne so si rumunski zdravniki malo ogledali zanimivosti mesta in nato naprave higienskega zavoda ter ljubljanski zdravstveni dom za zaščito dece in mater. Popoldne so se gostje v avtomobilih higienskega zavoda odpeljali na Gorenjsko, kjer so si v spremstvu dr. Iva Brca ln dr. Petriča ogledali zdravstveni dom v Tržiču, Golnik in druge kraje. Danes dopoldne bodo posetili najprej šolsko polikliniko in potem mestno klavnico v spremstvu mestnega fizika dr. Rusa, popoldne Pa razne mestne socijalne ustanove ter zlasti higienske in druge naprave OUZD. Ogledali si bodo tudi kopališče »Ilirije«.
u— »Faust«, veličastno delo Goetheja, se bo ponovil prvič v nedeljo 29. tm. ob 20. Nastopajo med drugimi gospa Nablocka, v naslovni vlogi g. Levar, v vlogi Mefista g. Skrbinšek. Sodelovala bosta zbor ln or« kester dmštva »Sloge« pod vodstvom ka-pelnika Svetla. Predstava v nedeljo izven abonmana. Naročila za vstopnice pismeno na upravo ali telef. številko 2231.
u— Komedija »Velika abeceda« je dosegla pri sinočnji reprizi zopet velik uspeh. Občinstvo, ki je skoro do zadnjega kotička napolnilo gledališče, je burno aplavdi-ralo zlastj nositeljema glavnih vlog, g. Cesarju in gospe NabiockI, kakor tudi vsem ostalim igralcem in igralkam. Glede na veliko zanimanje se ponovi igra drevi po običajnih cenah za izven obonma. Kdor si
želi prijetne zabave in dve nri smeha, naj
ne zamudi te predstave.
u— »Chang«. Danes ob 14.30 bo ZKD predvajala v Elitnem kinu Matica ta film, ki je zaradi svojih nenavadnih, izredno napetih prizorov vzbudil vsepovsod ogromno senzacijo ln splošno zanimanje občinstva. Film nas popelje v siamsko džunglo, v domovino krvoločnega tigra, predoučuje nam tajnosti iz življenja divjih zveri ter nam na naravnost frapanten način kaže napad krdela podivjanih slonov na siamsko vas. Nedvomno senzacija. Opozarjamo na film šolsko mladino, dijaštvo. zlasti pa ljubitelje lepih naravoslovnih filmov. Po. učno razlago k filmu bo podal g. prof. Dolžan. Spored se bo ponovil jutri ob 11. dopodne.
u— Dramski tečaj ZKD se bo otvoril v torek, 1. oktobra ob 7. uri zvečer v tehnični srednji šoli. One, ki se za ta tečaj zanimajo, opozarjamo, da se vrši vpisovanje do 1. oktobra v pisarni Zveze kulturnih društev od 5. do 6. ure popoldne, v nedeljo pa od pol 11. do pol 12. dop. Vpisnina znaša 30 Din in je plačljiva vsakega prve-vega.
u— Československž Obec v Lublanl.
Obvykld Všclavskd posviceni spojend s krdtkou vzpominkou na tisi vyroči, kond se v sobotu, dne 28. ziri o osmd večer ve Zvezde.
u— Narodne galerije redni občni zbor, najavljen za soboto 28. t m. je preložen na soboto 12. oktobra.
u— O Lužfšklh SrbBi bo predaval drevi ob pol 20. v sokolski telovadnici v Šiški. Medvedova cesta 8, br. Vekoslav Bučar, ki je pred kratkim prepotoval vso Lužico. Predavanje bo spremljalo nad 70 skioptič-nih slik lz kulturnega in narodnega življenja najmanjšega bratskega slovanskega naroda. Vabljeni vsi!
u— Vabila in izkaznice za kongres NSZ t Kranju. Izvrševalnj odbor NSZ opozarja, da so vabila za kongres že razposlana. Ce bi kdo pomotoma ne prejel vabila ali izkaznice za polovično vožnjo, nai se oglasi v tajništvu NSZ. palača Delavske zbornice, kjer dobi vabilo in izkaznico. Izkaznice se bodo dobile tudi v nedeljo 6. oktobra zjutraj pri odhodti vlaka. V tajništvu se sprejemajo tudi naročila za skupen obed. Pozivamo vse ljubljanske člane ln prijatelje NSZ da pohitijo z nami v Kranj.
u— Sokoj L vabi članstvo na celodneven pešizlet, ki ga priredi v nedeljo. Odhod z jutranjim vlakom 7.31 do Kresnic, odnod peš preko sv. Miklavža — Cizel — sv. Trojico na Domžale. Udeležite se zleta polnoštevilno.
u— Jugoslovensko - angleško društvo v Ljubljani prične zopet z rednimi tečaji angleščine za začetnika ln naprednejše pod vodstvom lektorice ga. Copelandove. Vpisovanje se bo vršilo v torek ln sredo 1. In 2. oktobra od 6. do 8. zvečer v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 7-IT. desno. Knjižnica Je odprta za člane ob sredah od 6. do 7, kjer se bodo vršili tudi ob sredah ob pol 9. zvečer konverzacijski večeri. — Odbor.
u— Nova cigaretna sorta »Drina« je včeraj prav hitro osvojila ljubljanske Pu-šače, tudi tiste, ki sicer pušijo Zeto ln Savo. Firbec je namreč tudi nekaj vreden. Drina — pravijo kadilci strokovnjaki — sicer ne preseneča in tudi ne razočara, vendar pa utegne vsaj začasno uspešno konkurirati »Vardarju«.
u— Ako hočete, da vaši otroci telovadijo Po najmodernejši metodi, jih vpišite v telovadni tečaj TKD Atene. Tudi za dame ima Atena specijalni telovadni tečaj, ki je neobhodno potreben damam, ki skrbe za svoje zdravje in za lepoto. Ako se redno in smotreno gibljejo vse mišice, kite in drugj telesni deli, ostanete večno mladi. Noben drug pripomoček vam ne more na-domsetiti telovadbe pri Atenl.
u— Citraški krožek »Vesna« bo pričel z rednimi vajami v ponedeljek 30. tm.
u— Enoletna gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje 29. in 30. tm. ob 9. zjutraj v poslopju »Mladike«. Pouk se bo pričel 1. oktobra ob 8.
u— Statistika ljubljanskih meščanskih šoL Letos se je na vseh štirih mestnih meščanskin šolah vpisalo 905 učencev in učenk: na obeh deških 467 učencev in na obeh dekliških 438 učenk. Zanimivo je, da je na vseh meščanskih šolah ljubljanske oblasti število učencev znatno padlo, tako da bodo nekateTj razredi reducirani. Na Lichtenthurnovl meščanski šoli je letos 256 učenk, na zunanji uršulinski 165, a na notranji 106. Na notranji uršulinski šoli nI I. razreda. Na vseh ljubljanski.! meščanskih šolah je torej 1432 učencev in učenk.
u— Zapozneli hrošč. V Vegovi ulici na zemljišču za poslopjem Glasbene Matice je včeraj učenec tretjega razreda osnovne šole na Vrtači Drago Kos vjel lepo razvitega hrošča, ki ga je v toplih popoldanskih urah solnce privabilo lz podzemskega bivališča.
u—r Vegova ulica se popravlja, kakor so že trije kronisti zabeležili. Pozabili pa so se ozreti na realko, ki bo kazila okolico s svojo zastarelo in oguljeno vnanjostjo. Dobro bi bilo, da bi lastnica — Kranjska hranilnica — dala nekoliko očediti poslopje. — Opazovalec.
u— Posebna stega skavtov in skavtk. Zupa skavtov v Sloveniji ustanavlja v Ljubljani poseben steg skavtov ln poseben steg planink (skavtk) kot svoji podružnici. Obe skupini sta veljali doslej kot odsek župe. Ker pa se je članstvo toliko pomnožilo, je bilo treba misliti na ustanovitev posebnih podružnic (stegov). Obe ustanovni skupščini bosta 28. tm. ob 16. na realki. Vabljeni vsi prijatelji skavtizma.
u— Kako nerodni so še ljudje. Na dvorišče neke hiše v Kolodvorski ulici so se te dni ponoči pritepli štirje neznanci, ki so se menda pripravljali na večji vlom. K sreči so bili še pravočasno opaženi ln prepode-ni. Naslednjega popoldneva pa se je eden teh moških oglasil pri hišnici dotične hiše in zahteval svoj dežnik, kl ga Je pustil pred dvoriščnimi vrati. Hišnica mu je dežnik res tudi izročila in mož je odšel spet svoja po-
ta. Zadeva Je nad vse Imenitna! Na eni strani pogum dotičnika, da pride po posku-šenem vlomu po dežnik na mesto, kjer se je pripravljal za vlom, na drugI strani pa ganljiva dobrosrčnost hišnice, ki naj bi pravočasno obvestila stražnika ali vsaj priklicala druge ljudi.
u— Onemogla na cesti. Na Domobranski cesti se je v četrtek okrog 20. nenadoma zgrudila na tla 471etna delavka Marija Kr-meljeva, stanujoča na Karlovški cesti. Rešilni avto Jo je odpeljal v bolnico.
u— Ukradene plinske cevL Ko so uslužbenci končali s polaganjem plinskih cevi na Poljanski in Domobranski cesti, so spravili več kosov teh cevi začasno za barako branjevca Ivana Grdadolnika na Domobranski cesti. Včeraj dopoldne so hoteli te cevi zopet odnesti, a iih že ni bilo več na mestu. Delovodja plinarne Albin Magister je tatvino prijavil in navedel, da so bili kosi cevi vredni 700 Din. Zaslišani Grdadolnik je izpovedal, da le opazil že pred dnevi, da je naložil cevi neznan voznik morebiti kak kmet iz okolice, in Jih odpeljal. Uvedena je preiskava.
u— Žrtev žeparja. Posestnica Marija Sl-menčeva Iz SavelJ se je v četrtek dopoldne pomudila pri stojnici Marije Zirovnikove ra trgu In se razgovarjala z imenovano. Preden pa se je Simenčeva poslovila, so se pričeli gnestj okrog nje drugi kupovalcl, med katerimi je bil tudi tat, ki se je polastil usnjate denarnice Šimenčeve ter izginil. V listnici je bilo nad 100 Din.
u— »Zveza slovenskih volakov LJubljana -Moste, ima v nedeljo dne 29. t. m. »Trgatev grozdja« v Sokolskem domu v Mostah nakar opozarja vse prijatelje in znance. Začetek ob 4. popoldne. — Odbor.	1204
(Dame!
SpireOmeJo s« prttaiv* h pouku ra tovrše-vanje lastni« gendenobe. Za vfeoScoSoUSce rn&ame cene!
Modni atelje M. Šare
11504 MUdoSIčeva cesta.
Iz Maribora
a— Znižanje cen v gledališču. Po vzorcu mnogih gledališč, se je tudi mariborsko odločilo, da zniža za mnoge prostore vstopnino. Skoro v vseh gledališčih se ie zaradi tega zelo dvignil obisk in končni finančni uspeh je bil večji kot prej ob višjih cenah. Upajmo, da doživimo v Mariboru isto. V glavnem bo v bodoče raznolikost cen v našem gledališču jako velika, tako da bodo vsi stanovi našli sebi primerno vstopnino. Želeti je, da se obisk po znižanju cen temeljito poveča.
a— »Jutro« na Pobrežju bomo pričeli dostavljati 1. oktobra po raznašalcih. Vse one, ki si želijo list na novo naročiti, vabimo, naj to prijavijo mariborski upravi »Jutra«, Aleksandrova cesta št. 13. Opozarjamo, da izide jutri v »Jutru« velezanimiv roman »Gusar v oblakih«. — Mariborska uprava »Jutra«.
a— V Francijo se Je v četrtek popoldne odpeljalo z mariborskega kolodvora s trebuhom za kruhom okrog 300 delavcev Hrvatov in Slovencev. Izjavljali so, da morajo v svet, ker domovina zanje nima kruha ubiti pa žen in otrok ne inpreio.
a— Umri Je v Mariboru 83 letni davčni eksekutor v p. Martin Šmid.
a— Nezgode. Pri padcu na ulid si je v četrtek zvečer natrl levo roko 9 letni Danilo K. Iz Smetanove ulice. — Žile na levi roki si je prerezal 4 letni Franc Plohi s Koroške ceste, ko je pri igranju padel na čre-pinje stekla. — Posestnik Anton E. iz Roš-poha je v četrtek vozil po Karlovški cesti tako neprevidno, da je oje zadelo v obraz 60 letnemu cestnemu pometaču Kindermanu ki mu je obraz zatekel in čuti močne bolečine v ustin.
a— V samomorilnem namenu si je vče-čaj popoldne v Jezdarski ulici 56 letna vdova Jožefa B. prerezala žile na rokah z ostro britvijo. Stražnik je dogodek opazil in preprečil nadaljno dejanje. V smrt je hotela, češ, da ji je zet očital, da je kriva vnukove smrti.
a— Utopljenca so našli v četrtek proti večeru na levem dravskem bregu nasproti Felberjevemu otoku. Identiteta še ni ugotovljena. Slutijo, da je to šofer ponesrečenega trgovca Pauserja, ki je ali v obupu sam skočil v Dravo, ali pa si je šel izpirat rano na glavi, in pri tem omedlel in padel v vodo.
a_ Dvoje koles so ukradli doslej neznani storilci v četrtek: eno Martinu Vizjaku z dvorišča vojaškega skladišča v Jezdarski ulici, drugo skladiščniku tvrdke Zivic, Matiji Kodruiču.
Iz Celia
o— Rok za celjski gledališki abonma poteče danes 28. t. m. Mnogo je že bilo odziva, vendar ponovno opozarjamo na veliko ugodnost abonmana, ki bo obsegal tudi No-vačanovega »Hermana Celjskega«, Dobovi-škovo »Radikalno kuro« in menda Ipavčeve »Teharske plemiče«. Zlasti je še mnogo lož na razpolago. Celjsko občinstvo nai bi v poslednji uri dokazalo, da mu le pri srcu stalno gledališče.
e— Opozorilo mestnim davkoplačevalcem. Cestno mestno načelstvo opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da zapade s 1. oktobrom v plačilo zadnji obrok občinskih davščin na vozila in 6amo6tojnih doklad (8 % najemninski vinar, 2 % kanalska pristojbina in 18 o/c vodarina). Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri celjski mestni blagajni najkasneje do 31. oktobra, ker bi se v nasprotnem primeru neporavnani zneski izterjali eksekutivno.
e— Smrtna posledica avtomobilske nesreče. Pred približeo 8 dnevi se je vračal 41-letni zidar Jurij Žagar na svojem kolesu po glavni državni cesti proti 2alcu. Nenadoma se mu je zaletel od zadaj v kolo neki avtomobil in ga podrl na Ha. Žagar, ki se je s kolesom pobral in začutil težke bolečine v slavi in v notranjosti telesa, je počasi nadaljeval pot proti domu v Vrbje pri Žalcu. Pri-šedši domov ee je takoj vlegel in padel v ne-
Kino Ljubljanski dvor V SENCI HAREMA
LJubarvma dirama Daljnega vzhoda Ob 4., Yt7., y>&. in 9. uri.
zavest. Šele zjutraj se je Žagar za nekaj hipov prebudil iz omedlevice in prosil ženo, naj ga čim prej spravi v celjsko bolnico. Kljub vsej zdravniški pomoči pa je Žagar vredvčerajšnjim podlegel zadobljenim poškodbam.
e— Velikodušen dar. G. dr. Jože Zdolšek, odvetnik v Brežicah je poklonil mesto venca na grob prerano umrlega prijatelja dr. Toneta Gosaka, odvetnika v Ptuju, znesek 200 Din Dijaški kuhinji v Celju.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek ob 20. v risalnici deške meščanske šole.
e— Poziv udeležencem motocikllstlčne gorske dirke v Trojanah. Kakor smo že poročali, se je pri gorski motociklistični dirk! na Trojanah dne 15. septembra ponesrečil med drugimi tudi ekspedijent Industrije platnenih izdelkov v Domžalah Avgust Levičar iz Ljubljane. Pri tei priliki je nekdo od navzočih odpeljal Levičarjevo motorno kolo, katerega do danes še ni bilo mogoče najti. Motorno kolo je znamke »Puch« 250 ccm. evidenčna številka 15—782. štev motorja 40.509, štev. šasije 40.284. Komur je o kolesu kaj znanega, nai sporoči to celjski podružnici »Jutra« ali pa Motoklubu v Celju.
e— Ii celjske bolnice. V četrtek sta umrla v celjski javni bolnici 50Ietni invalid Štefan Čakš. rodom iz Šibenika v občini Št Jurij ob južni železauici, okolica; in 171etna po-setnikova hči Alojzija Pisterič iz Braslovč.
e_ Nesreča pri delu. V celjsko bolnioo je bil prepelian 201etni delavec Jože Hribernik, doma iz Rečice ob Savinji, ki ie bil zaposlen na žagi v Nazarju. Tejjak del stroja mu ! je padel z višine na levo ramo in mu izpah-nil levo roko. V bolnici so ugotovili, da ima • tudi zlomljeno levo nadlehtnico. ! e_ Dvojna tatvina koles. V Gaberju stanujeta v isti hiši lSletni delavec Emil Grabar in 211etni natakar v hotelu »Evropa« Al. Toča}. Oba sa imela v zaklenjeni veži shranje-\ ni svoji kolesi. V noči med 23. in 24 t. m. pa je neznan tat vlomil v vežo in odpeljal Grabarju popolnoma novo dvokolo znamke »Aegir«, črno pleskano in e prostim tekom, vredno 2000 Din, Točaju pa dobro ohranjeno kolo znamke »Perfekt«, enako pleskano in vredno 1500 Din. O drznem vlomilcu nima policija še nobenega sledu.
Iz Hrastnika
h— Zaradi hude suše ne čutijo pomanjkanje vode samo pri steklarni in Srednjem Hrastniku, temveč tudi že pri rudniku. Moderen vodovod bi vse te nedostatke odpravil.
h— Nepoštena Jenska Je letos pomladi popravljala po Hrastniku pri raznih družinah damske klobuke. V juniju mesecu pa je ukradla ge. B., ko je popravljala v hiši klobuke, prstan, vreden 600 Din. Od Jtega časa pa ni bilo nepoštene modistke več na spregled. Pa tudi njenega imena nUiče ne ve, ker se ni nikjer legitimirala. Orožniki jo pridno zasledujejo.
h— Tatvina. Rudar Ivan Polednik, doma iz Mislinja, je kradel razne predmete, kakor žepne ure, obleko, Čevlje itd. v žalski okolici in jih prodajal v Hrastniku. Ravno tako je v Hrastniku ukradene stvari razpečaval v Žalcu. Hrastniški orožniki so ga aretirali in oddali sodišču.
Iz Kranja
r— Sokolsko letno telovadiSče otvori ob kokriški cesti v nedeljo 29. t. m. tukajšnji Sokol ob pol 2. z nogometno tekmo Jesenice : Kranj. Ob 3. odhod vseh oddelkov in članstva v kroju z razvitimi prapo«ri izpred Narodnega doma na letno telovadišče, kjer bo telovadni nastop in odbojka (Volley Bali) med sokolskim moštvom Kranj : Ljubljana I. Telovadišče, katerega bo društvo tekom prihodnje pomladi ogradilo t leseno ograjo ter opremilo z garderobami in prhaimi, bo služilo predvsem kot letno igrišče sokolski deci, naraščaju in članstvu, da bodo v poletnem času nemoteno gojili vse panoge telesne vzgoje. Občinstvo vabimo, da si ogleda nedeljsko prireditev in pod-pre akcijo našega Sokola s polnoštevilno udeležbo. Pri prireditvah bosta sodelovala vojaška godba in tukajšnji orkesteT.
r— Prilikom odhodnice. Te dni odide na novo službeno mesto v Beograd g. inž. Luko v šek, znan kulturni delavec mlajše get 1 neracije v Kranju in Stražišču. Posebno so I je udejstvoval v pevskih zborih in kot igralec na odru. V poslovilo bo nastopil na nedeljski sokolski veselici v Narodnem domu zvečer pevski kvintet, kojega član je bil tudi br. Lukovšek, in bo zapel več pesmi.
r— Vlom v kavarno. V noči od četrtka
na petek je bil izvršen vlom v kavarno v Narodnem domu. Vlomilec je odnesel iz kavarne 1600 Din gotovine in nekaj jest-vin.
Dr. Globočnik
v Kranju
11488
se .fe preselil v prvo nadstropje nad okrajno bolniško blagajno, kier bo sprejemal privatne bolnike.
r— Prva nogometna tekma. Po večletni pavzi je v Kranju zopet oživelo nogometno gibanje. V nedeljo dne 29. t. m. bo na sokolsikem zletnem telovadišču v ko-krškem predmestju ob pol 14. prva javna nogometna tekma med domačim moštvom in SK. Bratstvom z Jesenic, ki velja kot najboljši klub na Gorenjskem.
r— Loterija kranjskih Kolašic. Tukajšnja podružnica Kola jugoslovenskih sester je že razstavila v izložbenih oknih podružnice Jadransko-podunavske banke ročna dela — dobitke svoje loterije. Žrebanje številk ba v ponedeljek 30. t. m. ob 14. v navzočnosti organa finančne kontrole v prostorih Ja-dransko^podunavske banke. Izžrebane številke bodo na vpogled v izložbenih oknih omenjene bančne podružnice in objavljene v časopisih. Dobitki, ki ne bodo dvignjeni v 14 dneh, zapadejo v korist društva. Že danes vzbujajo dobitki lepo pozornost
r— Vzornost državnega uradnika. Gospod Štefan Plut, tajnik pri sreskem načelniku v Kranju, je te dni nastopil prvi dopust, ki si ga je privoščil v državni službi, v kateri je že nad 36 let. Tudi jubilej, ki je prav redek.
Dopisi
KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Pretekli , ., . , .r. . , - . , .v „„ i teden ee je preselil iz našega kraja na Bled
K Višnji dolgoletni *>ls.M nadzornik, gosp.
Iz Škofje Loke
H— Stavbno in olepševalno gibanje. Spodnji trg s svojimi skromnimi, a toliko bolj ličnimi hišicami je tekom poletnih mesecev izdatno pridobil na svoji zunanjosti.
novili, pobelili in preuredili. Nasproti krojača Franca Babiča, ki je vso stavbo pre-belil, si je postavil ličen dom čevljar Pavel Bozovičar v enonadstropni 6tavbi z obrtnimi in stanovanjskimi lokali. Prenovljena je prav tako Špitalska cerkev z mestno ubož-nioo. V dolnjem delu trga so dobile lično zunanjost hiša klobučarja Pavla Jamnika, gostilničarke Smidove in trgovca Riharda Kramarja. Obnovljen je dom pismonoše Jenka. Deloma preuredil in razširil je svojo pristavo trgovec Avgust Sušnik. Adaptirani so tudi prostori čevljarja Franca Pri-možiča-Paulus Leopold iz Stare Loke si gra-
Janko Baraga. Bil je agilen sokolski in prosvetni delavec ter soustanovitelj Sokolskega društva na Javorniku, kateremu je starosto-val po nekaj let pred vojno in po vojni. Želimo mu, da bi v svojem novem bivališču še mnoga leta v miru in zadovoljstvu užival zaslužen pokoj.
ORLA VAS PRI BRASLOVCAH. V nedeljo 29. t. m. bo proslavila šola v Orli vasi tridesetletnico svojega obstoja ter se bo ob tej priliki vzidala tudi spominska plošča možem, zaslužnim za njeno ustanovitev. SV. LEN AR V SLOV. GORICAH. V cbrt-
di poleg tovarniškega objekta inž. Schnei- no nadaljevalno šolo bo vpisovanje učencev terja stanovanjsko hišo, v kateri bo imel j in učenk v vse tri razrede od nedelje 29. t.
mehanično delavnico.
51— Smrtna kosa. V Virmaših »Pri Stricu« je umrla posestnikova žena Frančiška Arharjeva. Blag ji spomin!
šl— Podmladek RK v Škof jI Loki, ki deluje že več let kot mladinska organizacija Rdečega križa, se je osnoval na deški osnovni šoli. Ker se je pritegnila k sodelovanju tudi gorska šola, je število član-«tva narastlo na 112 učencev.
gl— Širši sestanek prijateljev gledališkega odseka bo v ponedeljek 30. t. m. zvečer v Sokolskem domu. — Telovadba članic se xopet redno vrši v ponedeljkih in četrtkih od 20 i-n pol do 21 in pol.
Šl— Gradbena dela za nove obratne prostore InŽ. Schneiterja na Plevni se bližajo dovršitvi. Te dni postavljajo ostrešje. Ako
m. do srede 2. oktobra od 9. do 12. v ravnateljev! pisarni meščanske šole. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico) in 100 Din vpisnine kot prispevek za učne pripomočke. Opozarjamo vse obrtnike v okolišu 6 km, da morajo vsi njihovi vajenci brez izjeme obiskovati šolo. Redni pouk se bo pričel v četrtek 3 oktobra popoldne ob 14.
MALA NEDELJA. V nedeljo bo otvorjena pri nas razstava sadja (več o tem v gospodarskem delu Usta). Po razstavi (ob 19.) bo zabavni večer s šaljivimi nastopi in petjem. Na programu bodo burke: »Kje je meja?«, »Damoklejev meč« ter »Katrica in muzi-kant«.
GORNJI GRAD. Dne 26. t. m. je imel novi okrajni zastop svojo prvo sejo, v kateri je
ld favoriti: Wilfan, TumSek ta Žlrovnik, ki pa jih bodo resno ogražali nekateri mlajši, predvsem Prelovšek in Lovrenčič. V prsnem plavanju se bo vršila borba med Payerjem, Mikšičem, Jesihom in Bradačem, docim bodo v hrbtnem plavanju dominira-11 Šturm, Šušteršič in \V'ilfan. V skokih tek-nujejo med drugimi 2van, Otruba, Živec, Kopač in Strnad, ki so vsi z uspehom nastopili v letošnjih tekmovanjih za državno prvenstvo. V štafeti pa si bosta zelo opasna konkurenta III. drž. gimnazija in realka, od katerih ima zadnja bolj izenačeno moštvo, dočim zida prva svoje na de na uspeh na izborna sprinterja Turnška in Žirovnika.
Med damami je favoritinja za sprint Vera Jenko, v prsnem plavanju drž. rekorderka Majda Treo in Zlata Sever, v hrbtnem pa Vika Prekuhova in Simona Do-lenec, dočim so skoki sigurna domena Sta-ne Dovčeve, štafeta pa je skoro sigur-j n<> ženski realni gimnaziji, ki razpolaga ; izvrstnimi plavačicami Severjevo, Dolen čevo, Jenkovo in Negovetičevo.
Na splošno željo se uvrsti v program 5e 50 m prosto za plavače in plavačice, ki niso včlanjeni v nobenem športnem klubu. Prijavi se lahko poljubno število tekmovalcev in se sprejemajo prijave do pri-četka tekme.
Tekmovanje se bo vršilo dopoldne in popoldne s pričetkom ob 10.30 odnosno 14.30 uri. Tekmovalci se opozarjajo, da prineso s seboj copate in po možnosti kopalne, plašče.
ne bo nepričakovanih ovir, se bo nadaljeva- bil izvoljen za načelnika g. Ivan Vogrinec, lo z deli in bo objekt v prihodnji pomladi župnik pri Sv. Frančišku, ki je bil že poprej izročen namenu. Gradnja je poverjena gerent je deloval v občno zadovoljstvo. Za
stavbnemu podjetju Antona Ogrina iz Škofje Loke.
Iz Litije
i— Rezervnim oficirjem! Prireditveni odbor za odkritje spomenika padlim na Sv. Gori pri Litiji vabi vse gg. rez. oficirje, da prisostvujejo pijetetni slavnosti v uniformah. Zveza rezervnih oficirjev iz Ljublja-
namestnika je bil izvoljen g. Maks Štiglic, posestnik na Rečici.
MARENBERG. Za načelnika okraj, cestnega odbora Marenberg je bil izvoljen g. Josip Langeršek, posestnik in trgovec v Marenber-gu, za načelnikovega namestnika pa g. Luka Držečnik, župan iz Jonževskega vrha.
PREVALJE. Tombola, ki jo je priredil Sokol Prevalje, je vsestransko dobro
ne pošlje svoje delegate. Besedo bo izrekel I f^f" Zahvaljujemo se vsem darovalcem Z	mrtvi m L»ri«™ hol^ikom I dobitkov ter Jih prosimo za nadaljno naklo-
njenost
v spomin mrtvim tovarišem bojevnikom tudi zastopnik rez. oficirjev. Pričetek slavnosti bo ob 10. uri dopoldne.
i— Dve nogometni tekmi. V nedeljo 29. t m. bo igral litijski SK dve nogometni tekmi Ob 15.30 se bodo srečali na Slanče-vem travniku pod Grbinom s SK Amaterjem iz Trbovelj, ki je letošnji prvak Zasavja. Za Litijo bodo igrali tile športniki: Lazar, Petelinšek, Marjan, Spis, Mihelčič, Krhlikar, ELsner, Vidic, Bezenšek, Nadi-žar, Majda. Isto popoldne predtekma: ju-nijorji SK Trbovlje in juniorji SK Litija.
i— Naliv spodkopal most. Zadnji naliv je precej napolnil strugo sicer malega Be-denovega potoka. Preko potoka drži betonski most. Narastel potok pa se je zajedal v breg in je pričel odnašati zemljo in luščiti podporno skalovje. Zaradi tega so se pokazale v eni steni mosta 2 razpoki. K sreči so domačini pravočasno opazili, kaj preti mostu. Obvestili so o tem tudi cestni odbor, ki je poslal zidarskega mojstra g. Konjarja, da zabetonira razpokline. Betonski most čez Bedenov potok je star šele okrog 5 let.
i— Podružnica Narodne strokovne zveze v Litiji opozarja svoje članstvo na kongres, ki se bo vršil 6. oktobra v Kranju. Doslej se je prijavilo že prav veliko število udeležencev, vendar pričakuje odbor, da se bo tega velikega kongresa, ki se vrši samo enkrat letno, udeležilo kar največje število članov. Vabila in izkaznice za polovično vožnjo pri tov. Luki Bizjaku in Jerneju Kaplji. Prijavite se takoj 1 Rok za prijave poteka. Odbor.
Iz Prekmurja
pm— Obrtna šola z oddelkom gremijalne gole ▼ Murski Soboti je imela ob zaključku preteklega šolskega leta 128 vajencev in vajenk. Izmed teh je izdelalo 106 z dobrim in 22 z nezadostnim uspehom. Bilo jih je 117 slovenske, 6 madžarske, 2 hrvatske in 3 nemške narodnosti, po veri pa 80 katoliške, 22 evangelijske in 4 izraeliteke veroizpovedi. Izdatki za šolo so znašali ob koncu leta 22.310 Din in so se krili tako-le: oblastni odbor je prispeval 3600, občina 8800, G remi j trgovcev in Obrtna zadruga 3500, Kreditna zadruga 1000 ter Zadruga tesarjev in zidarjev 350 Din. šolnina je znašala 15 tisoč 60 Din. Obrtniška razstava 15. julija ie pokazala zelo lep uspeh. Le žal, da ji je bil odmerjen premajhen, prostor. Učiteljstvo je ugotovilo, da so učenci v zadnjih štirih letih znatno napredovali. Jezik jim ne dela več težave. Želeti bi bilo, da bi se jim nabavile potrebne obrtniške knjige, da bi se lahko tudi sami izobraževali. _ Gremij trgovcev je sklenil, da bo zaprosil pri velikem županu za samostojno gremijalno šolo.
pm— Profesor beograjske univerze dr. Ibrovae, ki je letos kot ministrski odposlanec prisostvoval višjemu tečajnemu izpitu prvih maturantov soboške gimnazije, bo prišel 1. decembra k otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti. Zdaj je član neke ju-goslovenske komisije v Parizu. Dr. Ibrovae se zelo rad spominja svojega bivanja v Prek-murju. V Murski Soboti bo gost kr. notarja gosp. Kodra, pm— Pri rudniški nesreči blizu Boljerca
r>ija) je našel smrt sin gosp. Ivana Per-veleposestnika v Domanjševcih. pm— Osnovna šola v Murski Soboti. — Osnovne šole v Prekmurju imajo nalogo, da mlada srca, ki še nimajo tiste sposobnosti, da bi čutila izpremembo, nastalo po prevratu, razveseljujejo z žarki novega življenja in jim dajejo prve sokve slovenstva. Kljub temu pa je osnovna šola v Murski Soboti le velika revica. Obiskujejo jo tudi učenci deške in učenko dekliške obrtne šole, učenci dvorazredne gremijalne šole, razen tega pa še vojaki. Prvi razred osnovne šole se letos zaradi pomanjkanja učnih prostorov ni mogel otvoriti. Izmed 522 vpisanih 100 prvošolcev ni dobilo strehe. Prosvetna uprava je naprosila evang.
Poslano
Radi tehničnih ovir izide 1. št XXXI. letnika »Zvončka«, časopisa s podobami za slovensko mladino, v prvih dneh oktobra meseca, kar naj dosedanji naročniki vzamejo na znanje.
»Zvonček«, ki ga je naša mladina tako vzljubila in ki se je v tridesetih letih udomačil v naših hišah in rodovinah, bo izhajal tudi v XXXI. letu svojega obstoja v obliki in obsegu kakor doslej. Vsaki drugi številki bo priložena umetniška priloga v večbarvnem tisku. List ostane naši mladini prijatelj, zabavnik, učitelj in vodnik. Glavna osnova mu bo tudi poslej nacionalna vzgoja mladega našega pokolenja v smislu državnega in narodnega edinstva.
Naj mu ostanejo zvesti vsi dosedanji so-trudniki in naročniki, vabimo pa v njih krog nove naročnike, da ne bo narodne hiše in šole brez »Zvončka«
Uprava je začasno v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6.
Konzorcij ln uredništvo »Zvončka«.
Šport
Nadaljevanje nogometnega prvenstva
Jutri se v Ljubljani nadaljuje prvenstveno tekmovanje, in sicer na obeh igriščih. Na vsakem igrišču se vrše po tri prvenstvene tekme.
Na igrišču Ilirije igrata ob 9. rezervi Ilirije in Svobode kot predtekmo hazenske prvenstvene tekme Ilirija : Maribor. Za obe tekmi se plača samo ena vstopnina. Popoldne nastopita ob 14.15 Slovan : Reka. Ta tekma je ena najvažnejših v dTu-gem razredu in bo najbrž prinesla odločitev v vprašanju jesenskega prvaka. Sistema igre obeh protivnikov sta si povsem nasprotna. Dočim goji Slovan igro na prodore z dolgimi pasovi, igra Reka s kratko kombinacijo. Izid je negotov. V glavni tekmi ob 16. se srečata Ilirija in Svoboda. Belozeleni so v svojem prvem nastopu gladko odpravili moštvo Hermesa z zelo visoko razliko, kar se vsekakor ni pričakovalo. Njen nasprotnik Svoboda je isto-taiko odpravil Jadrana, vendar šele po težkem boju, kjer je pomagal tudi precej nasprotni vratar. Svoboda je zelo napredovala vendar bo morala nuditi v tem prvem preizkusu s težjim nasprotnikom dosti boljšo igro, kakor proti Jadranu, ako hoče doseči dober rezultat.
Na igrišču Primorja igrata dopoldne ob 8.30 drugorazredna Krako-vo : Natakar, ki sta dosedaj edina kluba brez točke in jih nujno potrebujeta. Izid je negotov. Dopoldne igrata Primorje in Jadran, z dvema moštvoma: ob 14.15 rezerve in ob 16. I. moštva. Prvi nastop Primorja v prvenstvu se napeto pričakuje z ozirom na to, da se bo prihodnjo nedeljo vršil ljubljanski der-by.	_
Srednješolsko plavalno prvenstvo
V	nedeljo ob 1030 in 14.30 v kopališču Ilirije
V	letošnjem letu je zanimanje za plavalni šport zavzelo ogromne dimenzije, predvsem pa med našo mladino, ki se je plavanja takoj oprijela z veliko vnemo in ljubeznijo. Da to prizadevanje ni bilo brez uspešno, pa bo pokazalo nedeljsko tekmovanje za prvenstvo srednjih šol ta prehodno darilo — krasen pokal — SK Ilirije.
Po prijavah sodeč, bo to elitna športna
A, a, ....... .....=> I Pnreditev, saj sodelujejo najboljši sloven-
cerkveno občino, da da prostore evang. ski plavači, med katere prištevamo zlasti šole na razpolago, bvang. občina se je iz- v damskih disciplinah ta skokih tekmo-prva upirala. Končo pa so njeni odborniki valce, ki so opetovano z uspehom nastopali ver ir uvideli, kaka škoda bi bila, če bi | tudi že v tekmah za državno prvenstvo
ostalo 100 učencev brez pouka. Usmilili so se ta zdaj se bo 27. t m. otvoril prvj razred. — Iz velikega porasta mladine se vidi, ksko potrebno je novo šolsko poslopje v Murski Soboti. Za odlašanje ni več časa, kajti sedanje poslopje je, čeprav se mu posveča vsa skrb glede higijene, reda in p.>-uka, še vedno taki nedostatno. da prav kričeče kaže razmere prekmurskih osnovnih Bol.
Svojo udeležbo so prijavile vse ljubljanske srednje šole s približno 80 tekmovalci. Številčno so najmočnejše zastopane II. drž. realna gimnazija in realka, kvalitativno najjačjo ekipo pa prijavlja ženska realna gimnazija in III. drž. gimnazija, ki sta poleg realke favorita za prvo mesto.
Borba za placement bo v vseh disciplinah izredno ostra in ogorčena. V moških progah prostega stila se srečajo trije veli-
Sfužbene objave LNP.
(Iz seje posl. odbora 25. septembra).
Prvenstvene tekme, določene za nedeljo 29. t. m. se odigrajo v naslednjem redim: igrišče SK Ilirije diopoMoe ob 9. Ilirija. rez. : Svoboda rez.; popoldne ob 14.15 Slovan : Reka in ob 16. Ilirija : Svoboda. — Služba: dopoMlne službujoči odbornik LNP g. Mahkovec in po 3 r-edi-teiji vsakega kluba; popoidlne blagajniški nadzor C. Betetto in SK 1 linija, red itelj »ki nadzor g. Jesih in po 4 reditelji vsakega kluba.
Igrišče ASK Primorja: dopoldne ob 8.30 Kra-kovo : Naitakar; popoldne ob 14.1S Primorje rez. : Jadran rez., ob 16. Primorje : Jadran. — Služba: dopoldne službujoči odbornik LNP g. Rova® in SK Natakar in po 3 reditelja vsakega kJmba; popoldne blagajniški nadzor g. Milač in ASK Primorje, rediiteijski nadzor g. Sedem m po 4 reditelji vsakega kiuba. — Nastop s)uižbe vedno pol are pred pričetikom prve tekme. Za stranske sodnike morajo poskrbeti to pot še klubi sami.
Upravnemu odboru v disciplin arini postopek se predasta SK Kiakoiv>o ln SK Reka, ker pri tekmah dne 15. t. m. nista postavite rediteljev. — j Dalje se zaradi nesportnega vedemja predajo kaz. odborni: pri tekmah dne 22. t. m. igr. Pečar Rudi (Slovan) in Bncar Ivan (Jadran), slednji s tak. I suspenzom; dalje pri tetami dne 15. t. m. isr. Marjetiič An,ton (Krakovo).
Naknadno »e odobrijo prijateljske tekme odigrane dne 2i2. t. m.: Celje : Ilirija v CeSu in Eian : Krim v Norem mestni.
ZSK Hermes se poziva, da d» prihodnje se<je p. o. pošlje odpustnico za igr. Zemijaka Slarvka, kj se Je prijavi! za drag kfltulb.
Verificirajo se nasJedin.fi igralci: s pravico nastopa dlne 5. oktobra 1929 za ASK Primorje: Golob Rado, Kačič Jute, Oblak Ignac; za SK Svobodo (Mb): Leten Bogoimir; za SK Amater: Gracar Slavko, Giuerra Oton; za Atiletik SK: Coh Josip, za SK Grafiko: Katovič Franjo, Peperka Anton; za SK Ceilje: Dond^evič Josip, Kune] Franijo, Spat Avgurst, Zgomfoa Ferdo, Fniedtricli Franc; za SK IKsiičo: Rertonct?! Stanko; za SK Natakar: Radošek Radiomiir, Gostimi ar Marjan., Bemot Irvan, PefJkovšek Rudi, Hiitii Marjan, Cer-n« Ivo, Zupane Franc; dalje s pravico nastopa dn« 28. marca 1960. za Attetik SK isr. VTečioo Feliks; s pravico nastopa v prijateljiskih teiomah od 5. oktobra daJfe za SK Svobodo (Lib) Higi Viktor. — Vzame se na znanje izjava ter. Dotoič Ivana, da igra v sezoni 1929-30 SridB prvenstvene tekme za ASK Pirtoanje. — Zavrne se pri-jaiva igr. Siuiholežnik Ludrvika za AtiIei.Sk SK, ker Je naivedemi izkflflu/čen za dobo 1 teta, ter se ga med tem časom ne more veršaioiraiti za noben dnuig kRub.
ASK Priimonje odjaivfla igralce: Gorradimi Edvard, Danem Vlado, Kramar Drago, Može Ivo, iMrdjan Viljem, Pečar Stanko, Tuikovtič ^van, Bogščevič Miro, Ravnikar Vlado, JuTkais Viktor, Jovanovič Aleksander, GonJanc KorneiiS, Zorga Rudolf. — Tajnik II.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri v nedelo igra reaenva in I. moštvo s SK Jadran; postava v taijaStrvn. Rezerva mora biti aafkas-rteije ob 13.30, I. moštvo ob 15.15 na igrišču. — Reditelji: Cač, Fuchs, Grbec, Kosmkia morajo biitii ob 14. uri na igrišču.
SK Natakar. K pnvenstiveni tekmi s SK K rakovo v nedelo ob 8-30 na igrišču ASK Primorje se pozivajo naslednji igralci zaradi razdelitve opreme ob 7.15 zjutraj h Ka&du. Ozebek, Doli-nar, Bojan, Hermann, Jelmikar, Čiro, Pip II., Novak, VVoMtfarit. Pip I., Slfpšr, Reinholdi, Ku-kec, Bonča, Molan, Beden. Točnost! —Tajnik II.
Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k teft-cmam dne 29. t. m. na igrišču Ilirije ob 9. I Brila rez.: : Svoboda rez. g. MarinčC, ob 14.15 Slovan : Reka g. Pevalek, ob 16. IEriJa : Svoboda g. Abčan; na igrišču Primorja ob 8.30 Krakovo : Naiakar g. Giin*>einman, ob 14.15 Primorje rez. : Jadran rez., g. Dolinar, ob 16. Primorje : Jadran g. DeržaJ. Delegirani sodniki naj pazijo na službene objave LNP radi event. sprememb ure in igrišča.
SK 'Hrija (nogometna sekcija). Sestava moštev za jutrišnje tekme proti SK Svobodi in SK Grafik! je razvidna v članski knjigi ta na oglasni deski v garderobi. Istotam točna razvrstitev tekem. — Načelsttvo.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Sledeč« igralke morajo biti juttd točno ob po! 11. uri v garderobi: Petrič, Flick, Urbas, Wohlfart, Papež L Doberlet, Ketzele, Janežič, Dovč in Papež II. Za ■vse osrtale se vrši trenimg danes popoSdne od 17.30 daNe. Prosim točno in zanesljivo. — Načelnik sekcije.
I
Gospodarstvo
Zanimanje za naše blago na svetovni razstavi v Barceloni
Ministrstvo za trgovino Jn industrijo je poslalo Zbornic, za TOI v Ljubljani seznam inozemskih uvoznikov, ki so se ob posetu naše sekcije na mednarodni razstavi v Barceloni zanimali za uvoz nekaterih naših predmetov. Prosili so pisarno sekcije, da njihove želje sporoči naš'"m izvoznikom. Prijavile so se naslednje tvrdke:
H. J. Kuylen, veletrgovec z lesom, 102 Boulevard Thiers, Alger, potrebuje velike količine bele in parjene bukovine in hrastovega lesa. Cene CIF Alger.
juan Rodriguez Quegles v Las Palmasu, Gran Canaria. Španija, veletrgovec, potrebuje velike količine jelovega in bukovega lesa vsake vrste in prosi za oferte CIF Las Palmas.
Tvrka >Aserradero y Corralon de Maderas de Jose A. Borla«, Calle Matheu 2070 ali Calle Rondeau 2375. Buenos Aires (Argentina), nujno potrebuje nežagan bukov les v hlodih, orehov les v deskah, posušen in par-jen, ter velike količine furnirja. Cene cif Buenos Aires.
Iovarna >Suay et Fort«, 157 Rue Pelle-port Pariz XX, nujno potrebuje fin bukov in hrastov les za izdelovanje finega pohištva. Cena CIF Pariš.
R. Campilla Ribot, calla Bruch 58. Barcelona. potrebuje sladkega belega jelovega lesa.
Rene Gallois, St. Rambert en Bugey, France, nujno potrebuje velike količine bukovih in hrastovih palic za noge stolov in miz. Po mnlbe CIF Francija.
Jo=-e Du Rall, strojar, calle Ju n car (13, P Nuevo Barcelona, potrebuje vsakovrstnega tarina in prosi za cene istega.
L. Navarro Rosell. agent calle Elisabet 8, Barcelona, potiebuje velike množine pap!r-natih vreč (vsebina 50 kg).
Jose Esnlugas calle San EueebiD 69, San Gervasio-Barcelona, tovarnar vsakovrstnih medicinskih praškov, želi uvaževali rastline za izdelovanje mrcesnega praška. Cene CIF Barcelona.
Oferte in dopise je poslati tvrdkam neposredno ali pa potom ravnatelja pisarne naše sekcije, katerega naslov je: Ing. kap Peter Vučetič, Rambla Cataluna 110, Barcelona.
= Obtok bankovcev Narodne banke «e je
po izkazu 22. t m. zmanjšal za 51.3 milijona na 5544.8 milijona Din. Obenem se je zmanjšala tudi kovinska podlaga za 27.9 milijona na 367.9 milijona Din. Posojlila so padla za 34.9 milijona na 1578.6 milijona. Druge postavke so brez posebnih sprememb.
= Prekladanje blaga r Bosanskem Brodil. Doslej je bilo prekladanje blaga v Bosanskem Brodu v rokah privatnikov, a ker so ti slabo plačevali delavce, je prišlo često do zastoja in do pritožb, kar je dovedlo direkcijo žcleznic v Sarajevu do tega, da je pravzela prekladanje v svojo režijo. Direkcija je tako, zaposlila 300 delavcev in jim povišala mezde, tako da se je že prvi dan, 23. t. m., razvijalo prekladanje v popolnem redu. V primeru potrebe bo število delavcev povišano.
= Razstava sadja v Mali Nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Mali Nedelji priredi v nedeljo 29. t m. od 7.30 do 17. v Društvenem domu sadno razr stavo, ki ima osobito namen nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stan ja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno za nadaljni razvoj te za Slovenske gor. velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bo vse domače namizno sadje, zlasti tako, za katero obstoje možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški, v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja. Po rani sv. maši bo otvoritev razstave z govori, popoldne pa strokovna predavanja.
= Destilacija drva, d. d. v Zagrebu, bo imela 15 oktobra izredni občni zbor z dnevnim redom: sprememba pravil in volitve ravnateljstva ter nadzornega sveta. Večina delnic je nedavno prešla v roke neke angleške skupine in je sprememba pravil v ?vezi s spremembo lastništva in z novo organizacijo v podjetju.
= Svoboden uvoz t Češkoslovaško, češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je sklonilo, da od 30. t. m. dovoli svoboden uvoz med drugimi naslednjim predmetom: grozdju, pšenici, soržici, ovsu. ječmenu, moki in iru-if in mlinskim fic'7vodom iz žitaric, sadju, česnu, čebuli, sočivju, krmilni repi, sladkovodnim ribam, vn etnim gnojilom, klobasam itd. Vsi ti predme i se lahko od 30. t. m. uva-ž-ijo v i.eškof cvaško brez iskanja predhodnih dovoljenj.
= Češkoslovaška parobrodarska družba »Srednjeevropski Llovd«, ki 6e je sklenila ustanoviti, bo imela 6 milijonov Kč delniške glavnice. Sodelovali bodo pri podjetju >Nord-deutscher Lloyd« iz Bremena, bančna tvrdka Bleibtreu iz Berlina, a na jbrže tudi Canadian Pacific Railways. Češkoslovaški kapitalisti bodo podpisali nekaj preko 50 % delniške glavnice. V češkoslovaških gospodarskih krogih se naglaša, da bo družba razpolagala z izdatnimi finančnimi sredstvi, ki bodo prekoračila 100 milijonov Kč. Novo podjetje namerava v popolnem soglasju z interesiranim nemškim podjetjem prevzeti službo treh važnih prog: ene za Centralno in Severno Ameriko, ene za Južno Ameriko in ene za Vzhod. Izhodna luka bo Hamburg. Češkoslovaška vlada je na načrt načelno pristala.
= K polomu angleškega finančnika Hatry-ja. Nedavni polom angleškega finančnika Clarence H. Hatryja, odnosno Austin Friars Trust Ltd., se obravnava obsežno po vsem časopisju, saj se je smatral Hatry za najbo-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod t Ljubljani, 27. septembra 1929.
gatejšega človeka ▼ Evropi. Zanimivo je, da je bil Hatry svoječasno agent in se je tekom let povspel do moža, ki je bil ustanovitelj številnih podjetij. Njegova prva ustanovitev je bila London Bank. Dalje je ustanovil Commericial Bank of London, ki pa je propadla 1. 1923. V L 1926. je osnoval Hati? Corporation and General Securities Ltd. Ta ustanova je bila baza za vse njegove naslednje ustanove, odnosno udeležbe. Zato je po Hatryjevem polomu prizadeta cela vrsta angleških družb. Neposreden povod za izbruh krize pa je bila reorganizaoijska akcija pri United Steel Corporation potom Austin Friars Ltd., ker se je Hatry pri tem angažiral daleč preko svojih moči.
= Obtok bankovcev t Avstriji. Po Izkazu Avstrijske Narodne banke je bilo 23. t. m. ▼ prometu 928.9 milijona šilingov. Obtok se je napram prejšnjemu izkazu znižal za 24 milijonov šilingov. Kritveno razmerje znaša 70.4 proti 71.2 % v prejlnjem izkazu.
= Eden največjih finančnih lavodor sveta bo postala ameriška Transamerika Corporation z izdajo dveh milijonov novih akcij. Z dotokom novega kapitala 115 milijonov dolarjev bo dosegel celotni kapital podjetja 2418 milijonov dolarjev.
= Zvišanje diskonta t Danski. Danska Narodna banka je s 26. t. m. povišala diskont od 5 na 5.5 %.
Borze
Višina barometra 8088 m
Kraj	čas	Barov.	Temper.	a b« rt _	Smer vetra tn brriii« v m- io »fic.
Opazovanja				. > s ar	
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	7739 771-4 7/18 770 4 771-2	5 10 11 7 8	85 60 80 90 60	mirno \VNW 4 NNW 2 mirno mirno
Skoplle	7.	770-1		50	mirno
Split		767-6	15	50	NE 8
•o s
si
O 46
8 9 6
1
Padavin«
Vrsta
T Tpm 4o
7. vre
NajviSja temperatura danes v Ljubljani 16.6, najnižja 3.0.
Solne s vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.50, luna vzhaja ob 0.23, zahaja ob 16.17.	...	_______
Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno vreme in nadaljnji dvtig temperature, zine (cene fco. vagon prihod Sušak pristanl-
27. septembra.
Na današnji ljubljanski borzi je bil v devizah malenkosten promet Nekaj več poslov je bilo Ie v devizah na Amsterdam, Trst in Prago. Od zaključenih deviz je bil Trst malo čvrstejši in za malenkost tudi London.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda malo popušča, vendar brez pomembnejših sprememb v tečajih. Zaključila se je za ka60 po 405 in za ultimo december po 414.5. Investicijsko in agrarne brez spremembe in brez zaključkov. Industrijski papirji so bili popolnoma zanemarjeni in ni pnišlo niti do enega zaključka. Tečaji posameznih papirjev so malo popustili. Živahen promet je pa bil danes v bančnih vrednotah kljub temu, da ni bilo mnogo blaga na ponudbo. Zaključki so bili naslednji: Praštediona po 865, Union po 202, Zemaljska po 130, Poljo po 15.75, Medjunarodna po 57 in Etno po 160.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.775 — 22.835 (22.805). Berlin 13.525—13.555 (13.34). Bruselj 7.9041. Budimpešta 9.9167. Curih 1095.9. Dunai 7.9795—8.0095 (7.9945). London 275.33 —276.13 (275.73). Nevvvork 56.70. Pariz 221.6—223.6 (222.6). Praga 168.04—168.84 (168.44) Trst 296.45—298.45 (297.45)
Zagreb. London 275.33—276.13, Newyork 56 60 — 56 80, Pariz 221.«) — 223.60, MIlan 296.? 1 — 2PS51, Curih 1094.4 — 1097 4, Amsterdam 22.775 — 22.835. Berlin 18.525 — 1S.555, I>unar 7-97923 — 8.009^ Praga lb8.133 — 8.933, Budimpešta 9.9017 — 9.9317.
Curih. Beograd 9.13, London 25.16, New-york 518.525, Pariz 20.315, Milan 27.1475, Madrid 76.75, Berlin 123.675, Dunaj 72.90, Praga 15.36, Bukarešta . 307875, . -BudimpeSt* 90.525, Sofija 8755, Varšava 58.19.
Dunaj. Beograd 12.49 — 12.53. Berlin 169.19 do 169.69, London 34.4525 — 84.5525, Milan 37.27 — 87.37, Pariz 27.81 — 27.91, Praga 21.0075 — 21.0S75, Curih 136.89 — 137.39; dinarji 12.46 — 12.52.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljan. kreditna 123 d.. Praštediona 865 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 130 d.. Ruše 250—260. Stavbna 50 d. Šešir 105. Kr ind. dr. 280.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 404 — 405, kasa 404 — 405, december 413.5 — 414.5, investicijsko 84 — 85.5, agrarne 52 — 53.5: bančne Trednote: Praštediona 860 — 870, Union 202 — 203, Kreditni 93 denar, Srp6ka 155 denar, Jugo 81—83, Narodna banka 8100 denar, Zemaljska 130— 135, Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.75 — 16, Medjunarodna 56—58, Etno 160 —1/0; industrijske vrednote: Narodna Šum-ska 40—45, Našice 1710 blago, Gutmann 185 —195, Slaveks 97 — 99.5, Slavonija 120—130, Danica 122—127, Pivovara Sarajevo 205 blago, Drava 400 denar, Sečerana 420—430, Lje-vaonica 210—220, Brod vagon 130—138, Union mlin 130—145, Vevče 132—134, Isis 17 denar, Dubrovacka 420—425, Oceania 197.5 denar, Trbovlje 460—480, Jadranska plovid-ba 560 blago.
Beograd. Današnja borza zaradi pravoslav. nega praznika ni poslovala.
Blagovna tržišča
Žito
'-f Chicngo (27. t. m.) Pšenica: september 128 in tri osminke, december 135 in pet osmink, marc 141 in tri četrtinke. Tendenca slaba.
+ Ljubljanska blagovna borza (27. t m ). Žito: Tendenca mlačna. Zaključen 1 vagon moke. Notice so rstale popolnoma neizpri-menjene.
-f Novosadska blagovna borza (27. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
+ Dunajska borza za kmetijske pridelke
(26. t. m.). Prijaznejše razpoloženje zunanjih borz, zlasti ameriških tržišč, je dovedlo tudi na Dunaju do lahne okrepitve, ne da bi sicer to razpoloženje oživilo posle. Kupčijsko zanimanje za žito je trajno malenkostno. Uradne notice so se držale na višini prejšnjega dne. Jugoslovenska potiska pšenica se je oferirala po 162 sb iz šlepa Braila. Domačo pšenico so ponujali po 30.50 — 81.75 z nakladalne postaje. Donavska turščica je bila nudena za marc — april po 1.03 Kč, za ukr-canje v maju pa po 1.05 Kč iz šlepa Dunaj. Uradno notirajo vključno blagovno-prometni davek in carina z Dunaja: pšenica: domača 31.50 — 32.50, madžarska potiska 85.50 — 37-75; rl: marchfeldska 26—26.75; ječmen: izbrani 35.50 — 36.50; kornza: jugoslovenska 26.50 — 27, rumunska in bolgarska 27.50 —28; oves: domači 24—25.
Les
Ljubljanska blagovna borza (27. t m.). Les: Tendenca mirna. Zaključki: 20 vagonov bukovih drv. 2 vagona frizov in 2 vagona bukovih plohov. iščcjL,- hrastove neobrobljene plohe. 90. 110 13j rmi, od 2.30 m naprej, od 28 rm naprej. I. '.1. ^cena fco. vagon uie> via Postojna): hrasuvc podnice, % II., od 19-27 cm širin? in sicer: ca. 150 kub. m 48 mm. 2.65 m, ca. 100 kub. m 53 mm. 2.80 m, ca. 120 kub. m 63 mm, 2.90 m (cena fco. vagon meja via Postojna); bukove hlode (ca. 1000 kub. m), I., od 35 cm premera naprej, od 2.10 m naprej, stopnjevaje po 10 in 10 cm; ca. 40 kub. m madrierov, 96 mm debeline, od 22 cm širine naprej, od 5.50 do 6 m doV-
Smrt kugi, koleri in nalezljivim boleznim
Ciovek v borbi prati mikroorganizmom — Obisk ▼ tovarna za
serum in cepivo t Zagrebu
na5e mnenje, temveč tod! mnenj« mnogih
' Kadar fe fovor o moderni medicinski tehniki, misli nehvformlrana javnost, da stoli naša država na zelo nizki stopnji In da zavisi od inozemstva. Ce oa bi posamezniki obiskali naše ustanove, ki so vznL kle v kratki dobi desetih let po osvoboditvi, bi sa prepričali, da je stvar povsem drugačna; ne samo, da smo v tej kratki dobi napredovaH mnogo na polju moderne medicine, temveč smo dosegli, da postanemo povsem neodvisni tudi v vprašanln proizvajanja zdravilnih serumov in cepiv ta celo razpolagamo * dovoljnlml količinami tega materijala, da ta lahko po želji izvažamo ▼ dežele, % večjimi kulturnimi tradicijami, kot jfh ima Jugoslavija.
uglednih tujcev.
Zagrebški Higijenski zavod soada v red onih naših redkih ustanov, katere so zgradili v zadnjih desetih letih. V tem zavodu so osredotočeni razni oddelki, katerih naloga J«, da preneso v širše narodne sloje vse, kar jim dosedaj z običajno izobrazbo ni bilo dostopno. In zato spada delo Higijenskega zavoda v pokret, ki že »edaj žanje uspetie na polju nacljonalnega razvitka.
Poleg oddelka za napredovanje narodnega gospodarstva, oddelka za Izobrazbo širših narodnih slojev, oddelka za. parazitolo-gijo, Pasteurjevega zavoda, tehnič. oddelka M se bavl posebno z asanacijo našega sela
Človek }e od pamtiveka v borbi s kužnimi boleznimi Jn hrepenel, da Jih odstrani ali vsaj toliko obvlada, da bi bila paralizirana njfaova smrtonosna moč. Zato Je organiziral borbene edinice, ki so se mogle spustiti v borbo z mikroorganizmi, šele potem Je prišel k izumitvi uničujočega materijala. Deset in stoletja so prešla, vendar je človeški duh končno trrumflral in le tudi končni uspen dosežen.
Velike epidemije črnih koz, trebušnega legarja. sifilisa, kuge, kolere, rumene mrzlice, disenterije in mnogih drugih strahovitih bolezni, ki so od za« Četka sveta razsajale med človeštvom, so skoro popolnoma ponehale. Sto pn jeva je so ljudje Izsuševali močvirja, neobdelana zemlja je bila skoro na vseh kontinentih kulti« virana. Danes najdemo povsod moderne nasipe proti poplavam. Izvedena je kanalizacija in vodovodi, dežele so prepletene z železniškim omrežjem zaradi lažjega prometa, spojeni so oceani in še mnoga druga dela so končana, katera posamezna in vsa skupaj predstavljajo ogromen napredek na polju tehnike, kakor tudi na polju celokupne medicine. Torej pri vsakem koraku so odprta pota za miren razvoj in za blaginjo naroda, a vzporedno s tehničnim napredkom je napredovala tudi medicina, ki je dosegla, da so povsem uničene in ozdravljene bolezni, o katerih se je mislilo pred komaj tridesetimi leti, da se ne dajo izlečitl.
Narodi so bili že v prastari dobi več aH manj vpeljani v znanost medicine. Tako so že v dobi pred Kristusom mnogi rimski, grški in drugi pisatelji pisali v svojih delih o raznih kužnih bolezni'«! in njihovem zdravljenju. Rimski pisatelj Lucanus piše o nekem afriškem plemenu, ki je bilo v celoti imuno proti piku neke strupene kače. Ta odpornost se ni nanašala samo na oni rod ampak se je prenašala tudi s pokoljenja na pokoljenje in tudi s prenašanjem krvi od človeka na človeka. Celo druga plemena bi dosegla Imuniteto, če bi jim Vbrizgali kri, ki je bila že sama po sebi polna protistrupa
Slavni rimski pisatelj Plinij piše, da so si mnoga plemena Azije pripravljala tinkturo od zgorelih kač in so s tem ekstraktom reševali ljudi sigurne smrti. Ponski kralj Mi-tridat VI, katerega so zvali »Eupator«, si Je sam vbrizgal kačji strup in je tako stop-njema postal popolnoma imun proti takim strupom. Nekega dne, ko je izgubil bitko proti Rimljanom, se je, hoteč se usmrtiti, pustil pičiti od najstrupenejše kače. A moral je spoznati, da na ta način ne more umreti, zaradi svoje odpornosti. Zato je za-povedal nekemu galskemu vojaku, naj ga prebode z mečem.
Hipokrat, najslavnejši med zdravniki vseh narodov in časov, je učil človeštvo že davno pred Kristusovo ero svojo teorijo, da se tvarina, katera povzroči bolezen, more če se nahaja v krvotoku, pretvoriti v zdravilo, ako se uvede izven krvotoka v telo. Ta starodavna konstatacija je postala izhodišče vseh modernih zdravnikov in je kronala današnjo medicino. Na ta način se je posrečilo mnogim velikim učenjakom, da so docela uničili in ozdravili strup steklega, psa, bolezen difterijo. disenterijo, kolero in ostale strašne bolezni, katere so v prošlih stoletjih pomorile na milijone ljudi in katere še danes v vsej svoji strahoti nastajajo v posameznih krajih. Torej je moderna veda potrdila, da so temelji Hipokratove teorije baš oni pravi temelji, na katerih je bilo potreba zidati smernice modernega uničevanja, pobijanja in popolnega zdravljenja bolezni. In posrečilo se Je najti zdravila in zdravilne preparate, ki so uspešno zatirali in zdravrll skoro vse one bolezni, za katere se Je še pred tridesetimi leti mislilo, da zoper nje nI leka.
Da b5 tudi nepoučeni dobili vpogled v delo, katerega se poslužujejo za izdelovanj« zdravil Jn da bi se vsaj površno upo-Bnall s poedinimi detalji, smo poslali so-trudnika v Zagreb, da si izposluje dovoljenje za pregled Higijenskega zavoda odnosno tamošnjega oddelka za proizvajanje zdravilnega seruma. Ta oddelek je, mimogrede povedano, edini svoje vrste postoje-či v naši državi in spada v vrsto najbolj vpeljanih institucij y Evropi. To ni samo
in raznih drugih oddelkov, katerim leži na srcu poboljšanje naših materijalnih in zdravstvenih razmer spada v ta spoj tudi oddelek za proizvajanje bioloških prepara* tov.
•Predaleč bi zašli, če bi natanko opisovali ta oddelek, ali markantno in dobro J« vedeti, da ta oddelek obstoji od leta 1919 in da je po skromnem začetku stopnjema prišel do take veljave, da ga danes smatrajo kot enega najboljših v Evropi.
Naš sotrudnik je obiskal vse prostore oddelkov. ter je imel priliko upoznati se z de-likatnim delom s stroji in ostalo moderno opremo, ki zares predstavlja zadnjo pridobitev na polju moderne medicinske in mehanične tehnike. V pritličju se nahaja pisarna šefa oddelka, potem je strogo oddeljena dvorana za proizvajanje toksina tetanusa. Za to dvorano se nahajajo celice za izdelovanje difteritičnega strupa, škrlatinke, disen terije, kolere in drugih nevarnih kužnih bolezni. V spodnjem delu oddelka so pomožni laboratoriji' kjer se pripravljajo gojišča z* povzročitelje raznih bolezni. Tam se koncentrira serum. Zraven leži dvorana zk parno sterilizacijo in kontrolo seruma. Razen mnogih naprav in strojev ter raznolikih kontrolnih aparatov se nahajajo tam posamezne naprave za merjenje, očiščenje in filtriranje raznih strupov, serumov ali hrane povzročitelja raznih kužnih bolezni. Tukaj so tudi razne celice, katere s temperaturo človeškega telesa. Služijo kot ogrevalnlcb in hladilnice v katerih je temperatura pod ničlo. V teh sobah in celicah se podnevi ln ponoči lahko poljubno zvišava ali znižava temperatura ter je izključeno, da bi mogla vsled kakega nedostatka nastati škoda. Dru gače je največji del aparatov in strojev izdelan po lastnih načrtih zavodovih strokovnjakov in se lahko mirne duše reče, da spadajo te naprave med najboljše stroje, ki jih Imamo danes v moderni medicinski tehniki.
Oglejmo si še, kako se izdelujejo serumi in razna cepiva, katerih naloga Je. da pomagajo človeštvu. Znano je, da so za taka dela potrebna velika materijalna sredstva, mnogo eksperimentiranja in nadvse dolga in mučna potrpežljivost. Jasno ie. da se ne morejo vršiti razni ti poizkusi na človeku, da bi se na ta način proizvajale zadostne količine protiteles oziroma protistrupov ali tvarin, ki jih strokovnjaki imenujejo anti-toksini. Medicinska veda dela poizkuse na živalih. Najprimernejši so v te svrhe goveda in konji. Živali že po svoi velikosti razpolagajo z veliko množino krvi. V teh živalih se umetno in z umetnimi strupi po, vzročajo bolezni v blagih oblikah. Tako se spontano v krvi živali pojavljajo protistru-pi, ki se kasneje odvzamejo živali skupno s krvjo, iz katere se potem na umeten način pridobiva zdravilni serum. Iz 10 litrov take okužene konjske krvi se pridobi 5 kg seruma. Delo pri pridobivanju seruma je zelo komplicirano, zahteva veliko pazljivost in ogromne materijalne žrtve. Treba je pomisliti, da že vzgajanje živali, ki služijo za eksperimente, stane velike svote denarja, ker se izbirajo samo take živali, ki so dovolj odporne za poizkuse. Nega in prehrana živali spada v delokrog komoetentnih strokovnjakov. ki stalno nadzirajo stanje živali od početka do konca, ko se pokažejo rezultati. Samo izdelovanje seruma, dokler nI povsem dovršeno sposoben za človeško upc> rabo, je istotako težko in posebno dolgotrajno delo. Ponekod je potrebno leto dni da se končno posreči izgotoviti zdravilni serum ali cepivo. Ves ta čas so podvrženi ljudje, ki ee bavijo v tem delu, celi seriji nr -nosti, pa je vsled tega povsem razumljivo, da je treba paziti, da se ne bi dogodila kaka fatalna napaka, ki bi lahko ogrožala življenje ln zdravje zdravnikov In strokovnega osobja v laboratoriju.
Ko je serum Jzgotovljen, ga začno preizkušati. To se dela potom sterilne filtracije in cepljenja raznih živalic, da bi se ugotovila njegova neškodljivost V te evrhe razpolaga oddelek s tisoči belih mišk, morskih prešičkov, zajcev, sanskih koz in drugih živali, katerih organizem je občutljiv in nekoliko podoben človeškemu organizmu Preizkušnje se vrše tudi po drugih posebno kemičnih in fizikalnih metodah, da bi končno
uspelo ugotoviti, če je preparat sposoben za
človeško uporabo, šele sedaj se začne serum polniti v steklenice in ampule, ki se razpošiljajo Krom domovine, a velik del se izvozi celo v inozemstvo. Delo pri napolnjevanju ampul in razpošiljanju serumov Je podvrženo najstrožji kontroli, tako, da ga lahko smatramo za najdelikatnejše ter je čisto :ir ključena vsaka najneznatnejša pomota. Kontrola se vrši na oddelku po nekem čisto modernem in dovršenem ameriškem sistemu hi točn(5et izdelave, kakor tudi odpošiljatve proizvodov je povsem zajamčena.
Torej v borbi proti navalom eventuelnih kužnih bolezni stoji naša država na zolo visoki stopnji in preparati, ki se izdelujejo v zagrebškem Higijenskem zavodu, morejo v najkrajšem trenutku zadostovati ne samo naši nacijonalni potrebi, ampak tudi potrebi naših najbližjih sosedov, ki 60 bili poprej v tem oziru kakor mi odvisni od diugib držav. Ker smo z delovanjem tega zelo važnega oddelka za izdelovanje bioloških preparatov postali popolnoma neodvisni od drugih, smo tudi lz tega razloga sigurni, da bodo tudi naši zdravniki in zavodi, ki skrbijo za narodovo zdravje, s temi proizvodi mnogo dosegli.
Priprave za zimsko tujsko m športno sezono
Letošnja zima obeta v športnem pogledu posebno močno sezono za našo Gorenjsko. Da se sezona kolikor mogoče skrbno pripravi, je zainteresiral Jugoslovenski zimskosportni savez, ki ima svoj sedež v Ljubljani in ki vodi vse priprave, odsek za turizem v ministrstvu trgovine, da tudi ono po svojih močeh pripomore k razvoju tujskega prometa pozimi. Ministrstvo je zaradi tega nedavno sklicalo sestanek interesentov na Bledu. Na sestanku so se ugotovile splošne smernice za delo. nakar je Zimskosportni savez v sporazumu z ministrstvom trgovine sklical za 22. t. m. konferenco, ki je imela nalogo pripraviti potrebna preddela za sezono. Sestanku so prisostvovali zastopniki velikega župana ljubljanskega, komisarja oblastnega odbora, Putnika. Zveze za tujski promet v Sloveniji, SPD, Občin Bleda in Bohinja, tujskopromet-nih in smučarskih društev na Bledu, v Bohinju, Mojstrani, Kranjski gori in na Jesenicah ter zastopniki hotelirjev iz teh krajev.
Konferenco je vodil predsednik JZSS g. dr. Pire; razpravljala je o podrobnih pripravah za stalne zimske tujske sezone. Treba bo točno dognati število kur-ljivih sob po hotelih in pri privatnikih, uradno določiti cene za sobe in kurjavo, skrbeti za stalne smučarske tečaje v vseh krajih, za stalne smuške vodnike, za katere bo organiziral JSS j>o-seben tečaj; sestavila se bo točna evidenca vseh izletov in tur iz posameznih izhodišč, aranžirali se bodo skupni krajši in daljši izleti pod vodstvom dobrih krmarjev, uredila se bo končno zanesljiva in točna služba za vremenska poročila.
Cene se bodo ugotovile sporazumno z interesenti, pri čemer se bo skušalo onemogočiti vsako pretiravanje po neodgovornih posamenikih. JZSS bo izdal za zimsko sezono skupen prospekt, ki bo obsegal vsa naša zimska letovišča, izhodišča za ture in seznam vseh tur iz dotičnih krajev, seznam zimskih hotelov in prenočišč s cenami, popoln zimskosportni program in ostale za zimske turiste važne podatke. Prospekt bo izdan tudi v nemškem jeziku. V vseh zimskih letoviščih se bodo skušala napraviti tudi umetna drsališča. Kranjska gora bo porabila kopališče. Bled bo napravil zimski stadion, v kolikor pa dela tamkaj do zime ne bodo gotova, bo narejeno posebno drsališče izven Zake, v Zaki pa bo popravljena skakalnica. Bohinj bo do srede oktobra dokončal gradnjo svoje velike skakalnice.
Na konferenci se je nadalje prereše-tal program naše prve mednarodne zimskosportne tekme, ki se bo vršila deloma na Bledu deloma v Bohinju; določeno je bilo, da se bodo nastanile vse inozemske delegacije na Bledu. Na Bledu se bodo vršile tudi drsalne in del smuških tekem, dočim se vrši drugi del smuških tekem in oa skakalne tekme v Bohinju. Po končanih tekmah bo pod vodstvom naših športnikov aranžiranih več skupnih lažjih in daljših izletov deloma v Alpe, deloma proti Kranjski gori. Z ozirom na omejeno število kurljivih sob se ne bo delala večja propaganda za poset prireditve v inozemstvu, temveč samo v naši državi in kvečjemu v sosednih državah.
Konferenca sama je popolnoma uspela; vsi udeleženci so pokazali resno voljo pomagati, da se v naših krajih uvede stalna zimska tujska sezona, kar pa bo v velikem mogoče šele sukce-sivno, ko se naši kraji sami bolje opremijo za sezono. Pričakovati oa je že letošnjo zimo velikega napredka.
OTROŠKI NOGAVICE
'ilGOM^^
Najboljše, aajtrafnefšc, zato 13	najcenejše!
r v
(Prav/car tnalo t
-~1
•Varcctfe taGcf t
Sinclair Gluck
Zlati panter
Najsijajnejši kriminalni roman našega časa
Skrivnostno nestajanje mladenk iz newyorSke
dražbe Tihotapci mamil in njihov „cesar" Clajton išče svojo sestro in najde ljubezen Natalije van Cleef Bitka policije z zločinci
T Ameriki milijonske naklade
fezano 36 (Din, broširano 25 (Din
Naroča se pri upravi Jntra t Itjnbljani in pri vseh knjigarnah
Veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom v Ljubljani sprejme v stalno službo
potnika
za Slovenijo, z dobrotni spričevali, ki )e v feotonPftaM	stroJa popolnoma veraftran.
Pismene ponudbe z referencami na oglasni odkteMk »Jurtra« pod	šifro:
»POTNIK«.	M519
direktno is
Tovarne
oz. tov skladišča
kupim takoj. Ponudbe na
Haselbach
11491
T«taftd del rubrik« v«Mt Mvtotehottni oddelek Vaouum Otf Cocvrea? D. a
Grand prlx v Monzl. Pri tei znameniti dirki ie sodelovalo tudi več Amerikancev z avtomobili s pogonom na sprednja kolesa. Kljub temu. da ie dirkališče samo bilo v obliki elipse in na zavojih vzneto za hitrost 210 km na uro. kakor ie običaj to v Ameriki, niso mogli Amerikanci doseči za-dovolini.i rezultatov. Zmazal ie ori pred-dirki Momberzer na Mercedes-Benzu. kot drugi ie prišel na cili Maseratti na avtomobilu lastne konstrukcije, tretii na švicarski vozač Kaflisch. Pri glavni dirki sta prišla prva Varzi in Nuvolari na Taibotu. Maseratti ie bil tretii. četrti ie bil zrof Brilli Perl na Alfa Romeu.
Zmagovalec v Monzi
V Monzl Je zmagal pri dirkati motocltttstov Italijan Varzl. Postavil Je nor rekordi* čas. Osem dni pred tekmo Je zmagal Varzl tudi pri Grand Prixu za avtomobile. Boriti se Je moral s hudo mednarodno konkurenco.
Švicarski Grand Pri*. Švicarska moto-ciklistična uniia je priredila tudi letos velika nagradna tekmovanja za motorna kolesa. Interesantno je pri tei prireditvi, da so tekmovali razen običainih kategorij tudi popolnoma majhni motorii on 125 ccm. To bi ne bilo čudno, če bi imeli opraviti z dirko na manišo progo, tu so oa vozili neprenehoma 12 ur. V dvanajstih urah ie prevozil zmagovalec v četrti kategoriji 776.794 km
Priprave za nove rekorde. Množim športnikom ne da mini rekord maioria Segrav-ea. Zlasti Amerikanci ne morejo pozabiti, da jim ie ta rekord odnesel Anzlež. Zato gradiio v tovarni Stutz novo vozilo, ki ie popolnoma slično onemu vozilu, s katerim se je ponesrečil Lockhart ko ie vozil s hitrostio 360 km na uro. Novi avtomobil ie mnogo težii. ker trdijo Amerikanci. da s<» ie ponesrečil Lockhart samo zaradi tega. ker ie bilo njegovo vozilo prelahko. Novo vozilo bo seveda zelo drazo. Ce bodo Amerikanci res potolkli svetovni rekord. Angleži ne bodo mirovali. Skoda se nam zdi le denarja, ki ga na ta način tratiio brez praktičnega pomena le za prazni naslov svetovnega prvaka, čice.
Interesanten avtomobilski klub v Ameriki. V Ameriki so ustanovili nov avtomobilski klub. ki soreiemaio vani samo one avtomobiliste. ki so bili zaradi previitre vožnje že desetkrat kaznovani. Te kazni se jim oa priznavajo samo tedai. če ie bil do-itičnik kaznovan zaradi teza. ker je vozil nad 60 mili na uro. t. i. okroz 100 ali več kilometrov. Klub ie takoi pridobil veliko število članov in za častne člane so imenovali ooliciste onih okrožji ki so v gotovem času zabeležila največ orestonkov proti cestnemu redu. Na prvi pozled ie videti.
kot da bi se bili hoteli utemeljitelji tega kluba norčevati iz oblasti, vendar smatralo Amerikanci svojo stvar za zelo resno. Klub je po vseh predpisih pravilno registriran. V pravilih stoii. da ie niszova naloga, pripeljati svoie člane na ©ravo oot oziroma spreobrniti te divie vozače v krotke ov-Tovarna motornih koles v Rusiji. V novem ruskem proračunu je določena graditev tovarne motornih koles. Za to oodietie Is votiranih 18 milijonov rubliev in kapaciteta tovarne bo 35.000 motornih koles na leto. Že sedai na preiskušaio različne modele, ki bi prišli za fabrikacijo v poštev. Vprašanje ie seveda, ali se bo našel v Rusiji konsum za te motocikle. ker ie trenutno v Rusiji razmeroma zelo malo motornih koles. ki so amerikanskeza izvora.
Sobota, 28. septembra. LJUBLJANA 12.30: Preproducirana glasba. _ 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestda. — 19: Slovo sedanjega napovedovalca od poslušalcev. — 19.30: Dr. Breznik: Po jugu in za-padu Zedinjenih držav. — 20: Prenos iz Prage: Foensterjev oratoPij: »Sv. Vaclav<. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert ragio-orkestra.
Needlja, 29. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Versko predavanie. — 11. Koncert radio-orkestra. — 15: Poljedelski! ura. — 15.30: Reprod. zlasba. — 16: Tui-genjev: »Tuli kruh«, igrajo člani nar. zled.
—	17: Koncert delavskega pevskega društva >Cankar<. — 20: Prenos programa Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
—	22.15: Koncert radio-orkestra._
OSTANITE DOMA J
Noben« Javna prireidlitev, komoeint affi predavanje vann »e mudi večjega uffitfka kakor važ radao-aiparat, aiko se pestažiSe TUNGSRAM BARI-JEVIH CEVI.	7
ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos is opere. — BEOGRAD 12.25: Koncert radio-orkestra. — 17: Ciganska zodba. — 20.30: Večerni koncert — 21.30: Poročila. — 21.45: Veseloigra. — 22.15: Narodni nanevi s spremljanjem Fiavte. — PRAGA 16.30: Koncert orkestra. — 18.05: Pevski koncert.
—	19.10: Koncert lahke glasbe. — Violinski koncert. — Veseloigra. — 22.30: Godba za ples. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage.
—	18: Pevski koncert. — 19: Lahka godba orkestra. — 20.20: Violinski koncert. — 20.40: Veseloigra. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 17: Orkestralen koncert. — 20.05: Zabaven program. — 20.30: Večerni koncert. — 22.45: Plesna zodba. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert
—	16: Popoldanski koncert — 19: Petje.
—	20.10: Operetni večer. — Koncert operetne glasbe. — BERLIN 18.30: Celo-kon-cert. — 20: Koncert lahke zlasbe. — Godba za Ples. — FRANKFURT 17.45: Večerni koncert. — 20.30: Prenos iz Stuttgarta. — 21.30: Koncert lahke zlasbe. — 23: Godba za ples. — LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert lahke zlasb«.
—	Nočni koncert in ples. — STUTTGART 17.45: Koncert iz Frankfurta. — 19.15: Klavirski koncert. — 20.30: Komična opera.
—	22..30: Koncert orkestra. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert orkestra. — 17.15: Madžarske pesmi s cizan-sko zodbo. — 19.35: Kabaretni program.
—	21.45: Reprod. clasba — 23.30: Cigan« ska godba. — LONDON 20: Prenos večer-nic. — 21.05: Koncert Chooinove glasbe.
—	RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Lahka glasba in veseloizra.

Prva sinfonija Jos. Mandiča
Nekdanji tržaški ljudski tribun slovenskega delavstva in msatell dr. JosiD Man-dič se ie Do voini Dreselil v Prazo. kier ie ves svoi nrosti čas posvetil študiiu zlasbe. Temeljno znanie o muziki. ki za ie bil prinesel že iz Trsta. Linskeza in Dunaia. ie v Praži še izDODclnil. Lani so izvaiali Zi-kovci v ljubljanski Filharmoniji njegov kvartet, te dni oa je bila v Praži krstna predstava Mandičeve Prve simfonije. Izvajala io je Češka filharmoniia ood znanim dirigentom Talicnom.
Delo ie — sodeč do kritikah in poročilih v praškem tisku — dosezlo leD usneh. Skladatelj za imenuie »romantično sinfoniio«. pravi E. R. v »Prazer Tazblattu«. in hoče s tem reči. nai se ne oceniuie z intelektom. ampak v smislu dobre stare estetike, ki ie iemala za merilo nastroienie. Mandičeva glasba v tej sinfoniii Je vplivana do Oriien-tu. Višek doseže v »Visoki oesmi« kralja Salomona. Skladba je napisana ra orkester in dva zlasova. tenoT in sopran. Orkestralni tfai-t ie absolvirala Češka filharmoniia. sopransko partiio Za ZikGva. tenorski del pa z. Jenik. član Nar. divadla v Prazl. Sinfoniia je izborno instrumentirana. Skladatelj Mandič. dirizent Talich. oba solista ln orkester, ki ie delo izvaial. so bili predmet živahneza odobravania.
Josip Pavčič, Slovenske ' narodne pesmi
Potrebo po dobrih, a preprostih prireditvah narodnih pesmi 60 uvideli že naši najstarejši nabiralci folklora. Od tedaj do nedavno pa so te prireditve veljale zboru, mešanemu ali moškemu kot naravnemu izvajalcu narodne pesmi, to zlasti pri nas, kjer narod svoje pesmi prepeva večglasno! Le redko smo culi na deželi in v mestu narodne pesmi izvajane od posameznih pevcev, ker nismo imeli niti kolikortoliko izvežbanih pevcev, niti spremljevalcev, vrh tega pa so se zdele pesmi v taki prireditvi nekam prazne in prisiljene. Harmonična podlaga slov. narodne pesmi je kolikor mogoče najbolj priprosta, v ogromni večini slučajev ee zadovoljuje s 1. in 5. trozvočno stopnjo. V taki obliki s klavirjem spremljana narodna pesem je jasno kazala čisto melodično linijo, ki je pri nji seveda glavna stvar, ki pa, odtrgana od svojih naravno ž njo se zlivajočih spremljačih človeških glasov izgubi mnogo svojega čara. Da pridobi priprosta, narodna melodija več zanimivosti, ji mora, po mojem mnenju, klavir dati bogatejšo podlago. To so uvideli tudi svet. slavni prireditelji folklora za glas in klavir, n. pr. Novak, Dvo-fak, Liadov, de Falla, Gruenberg, Bartok itd. Takih priredb narodnega blaga za soliste mi še nimamo, vendar pa se jim v nekateri meri približuje Pavčič s pričujočim zvezkom »Narodnih pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja«, ki je ravnokar izšel v založbi Jugosl. Matice. Pričujoči zvezek je prvi izmed 8—10, ki še izidejo. Razlika med prireditvami zgoraj omenjenih aranžerjev in Pavčičevo je v prvi vrsti ta, da jo Pavčič nudi najširši masi konsumen-tov-pevcev, dočim mora klavir biti v rokah spremljevalca višje stopnje. Tu klavir ni nikjer kompliciran, a je v precejšnji meri samostojen, povsod prozoren, harmonično dovolj pester, uporabljajoč efektno menjavanje leg, (Goreči ogenj, 9. 10 takt, Jaz 'mam pa konj'ča . . ., 7, 8 takt, Otožnost, 13, 14 takt, Potrkan ples, 16. in 17. takt itd.), karakterističnih, tekst ilustrirajočih motivov (Jaz 'mam pa konj'ča . . . desna roka v 4., 5., 6. in 7, aktu, Otožnost, 10. in 11. takt, Zdravica, padajoče 32tinke za požiranje, bežeče 16tinke za vince, ki teče gladko, patentiran Pavčičev humor itd.), je pristni klavirski stavek srednje izvežbanega igralca, kakor tudi tak hoče biti. Opremljen je zelo skrbno z dinamičnimi in vsemi drugimi prednašalnimi znaki, nekatere pesmi celo metronomsko. Glas je notiran skrbno :n ne presega nikjer priljubljenega in vsakemu pevcu dosegljivega srednjega obsega c1 do h ( v tem obsegu pa je samo »Potrkan plese, vse druge pesmi segajo komaj čez nono) tako, da jih lahko poje za oktavo nižje moški, v notirani legi ženski glas. V slučaju potrebe pa jih količkaj spretni p'a-nist lahko prima vista transponira višje ali nižje. Pesmi je sedem, in sicer: - Goreči ogenj, Jaz 'mam konj'5a, Otožnost, Potrkan ples, Pojdem v Rute, Zdravica in Pa moje ženke glas.
Želel bi, da bi se Pavčič v prihodnjih
zvezkih preselil iz Alp, kjer se naš folklori-stičnl živelj meša s sosednim, tja na Dolenjsko, v Belokrapo, na Notranjsko, vzhodno Stajarsko, Prekmurje. Tam je mnogo, mnogo pristnega, slovenskega in predvsem originalno-domačega blaga.
Zvezek je zelo lično opremljen, vzorno napisan (napak nisem našel) in litografiran in ga prav toplo priporočam vsem pevcem, zlasti radio-pevcem, pevcem za dom in šolo, doma in v tujini.	—č.
Izza kulis naše književnosti
Obilne zanimive obliube g. Velika Petroviča.
V delavnicah naših kniiževnikov v Beogradu ie zelo živahno in se .mnozo dela Polez oneza. kar je že obiavlieno v našem listu, ostane še mnozn stvari, ki iih je mozoče objaviti samo na obroke, kaiti to delo traja vedno in neprenehoma, načrti se meniujeio in ideie se izpopolniuiejo. Te dni sem imel priliko se razzovariati z nekoliko naših kniiževnikov različnih strui in vsak od niih ima ali novo ideio v mislih, ali pa se bavi s kakim delom.
Da začnem z odličnim predstavnikom naše književnosti, g. Veliko-n Petrovičem. Vojvodincem. ki živi in dela že. več let v Beozradu. On Dripravlia mnozo zanimivin del. a ie tako skromen, da ie bil resnično zinien. ko sem za vprašal, s čim namerava iznenaditi čitaiočo publiko. Naiprej slavi g. Petrovič nekak mali iubilei: napisal je namreč svoio 110. povest, kar brez dvoma predstavlja lepo seriio v kniiževnem deln in lepo piodovitost. To zimo obiavi pisatelj dve knjiži teh pripovedk, dosedai pa iih ie izšlo že pet kniig. Ena teh dveh kniiz bo obsezala motive iz vojne in o voini. Predvsem bo to reperkusiia voine na duše in moralo, nieno fatumsko umeSavanie v usodo posamneza človeka in nien vpliv na notranje življenje ooedinca. Druza kniiza bo obravnavala splošne človeške, probleme. Tako mi ie avtor sam karakteriziral ti svoji dve knjiži, ki iih pripravila. Zatem se pesnik bavi z izbiro svojih pesmi, da bi v kratkem mozel objaviti novo kniizo svojih stihov, če se mu posreči, da bi se osvobodil težkeza dnevnega dela. namerava pisatelj izdelati nekaj večjih del: eno epopeio (roman) v prozi o žitu. druzo o zrozdiu in tretjo o dinarju, o teh — kakor mi je naglašal — troinih osebnosti.! — nadosebno-stih. ki vladajo, seiejo. dvizaio in kose ljudi v Jugoslaviji. Polez teza bo pisatelj skoro objavil kniizo o Madžari'.! in druzo tedanje svoie Umetnosti XVII. XVI,n ln XIX veka. Naposled. — ie končal pisatelj svoje informaciie — ko ostarim. izdam zbirko svojih člankov in felitonov iz raznih časopisov in začnem svoie spomine o veliki dobi ln o malih ljudeh.
Diplomati - književniki
Opaža se. da Dri nas diplomati razmeroma malo pišejo o stvareh, ki spadalo v diplomatsko literaturo. Na orsti.i lahko seštejemo med našimi diplomati iz naše dobe in najbližje prošlosti pisce takih del. To ie vsekakor nedostatek. ako upoštevamo. da v inozemstvu prav buino cvete diplomatska literatura. Toda s tem ni rečeno. da bi pri nas ne imeli dinlomatov — literatov. Polez ookojneza Milenka Vesniča in nolez še živečih Živoiina Balugdžiča. našeza berlinskega poslanika. Momčila Ninčiča in Joče Jovanoviča imamo še lepo število diDlomatov. ki so si pridobili zzled-no ime v književnosti. Da navedemo samo nekatere: Branko Lazarevič. naš poslanik v Varšavi, ie obiavil zanimivo zgodovinsko delo iz našeza osvobodilneza pokreta. Božidar Purič. svetnik našeza poslaništva v Londonu, znan kot Iirski pesnik, je izdal knjigo o naših izseljencih itd. Pripominjamo. da se naša diplomacija zlasti prav krepko uveljavlja v naši leni literaturi. Na čelu našim diplomatom — knliževnikom stojita Milan Rakič. poslanik v Rimu in Jovan Dučič. bivši odpravnik poslov v Kairu. Ta diplomata sta dala naši lirski književnosti prav odlična dela. V diplomaciji so nadalje tudi tile kniiževniki: Ivo Andrič. podkonzul v Maršeillu. nenavadno fin poznavalec človeške duše vobče. zlastt pa duše našega naroda. Sibe Miličič. tajnik poslaništva v Londonu, odličen Krik in romanopisec. Rastko Petrovič, tajnik poslaništva v Rimu. močan talent, nristaš najmodernejših strni in končno Stoian Zivadl-novič. konzularni uradnik v Bordeauxu.
Začetek gledališke sezone v Zagrebu
Kriia ob satvoritvi in otvoritvi gledališča. _ Občinstvo ljnbi ljudske predstav«. — Uspeh Zagorke in Nušiča. — Objavili so dober repertoar. — Perspektiva ni pesimistična.
Zagreb, sredi septembra.
Ob koncu pretelkle sezone eo bili izgledi za bodočnost zagrebškega gledališča precej obupni. Latentna kriza v upravi, ki je dve polni sezoni izpod jed ala osnove discipline, dela in napredka zagrebške drame, je izbruhnila ob koncu pretekle sezone v pravcati javen škandal. Epilog enega dela tega škandala se je reševal te dni pred sodiščem.
Vendar pa Je začetek nove sezone pričakal to krizo z neko dozo dobre volje na strani odločilnih činiteljev. da bi "se kriza že končno odpravila.
In v resnici: intendanta Treščeca so poslali na daljši dopust in ga je zamenjal upravni ravnatelj Josip Bach; za vršilca dolžnosti dramskega ravnatelja so postavili Iva Raifia; opernega ravnatelja Friderika Rukavino 90 te dni izmenjali, njegove posle je prevzel mladi in agilni kaipelnik Oskar Smodek.
S temi začasnimi spremembami kriza sicer ni dokončno rešena, vendar je vsaj začasno uklonjena. Ozračje ee je pričelo čistiti. V tem ozračju, v katerega prodirajo polagoma žarki optimizma, se je pričelo delo.
Dve dramski noviteti, ki ju je gledališče doslej uprizorilo, stojita v znamenju ljudskega repertoarja. Čeprav moramo zahtevati od gledališča razen ljudskega repertoarja, ki je potreben, dobre scenske literature, vendar je takšna otvoritev novose-zonskega dela dobra in simpatična. Večji del našega gledališkega občinstva ima gotovo teključno razumevanje za ljudske komade. Občinstvo poseča predstave takšnih del v masah. Zato je treba temu občinstvu nuditi to, po čemer čuti potrebo, ne da bi se pri tem opustil neki nivo okusa, pa tudi vzgoje. Kadar stojimo pred odločitvijo, da moramo ugoditi tudi občinstvu, tedaj je še vedno bolje, da mu nudimo dober ljudski komad, čeprav brez večje literarne cene, zlasti če je ta komad domač, nego kakšne plehke, brezznačajne in neokusne tuje komedije, ki se v velikem svetu fabricirajo en mase za velikomestna gledališča zadnje vrste.
Prvi veliki uspeh takšnega ljudskega repertoarja je bila priljubljena Zagorkina drama »Grička čarovnica«. Zgodovinsko delo, ki obdeluje dogodke z zagrebškega Griča v 18. stoletju in ki je znano nenavadno velikemu krogu čitateljev Zagorkrnih zgodovinskih romanov. Ta nje dramatizirani komad so izvajali na pozorišču zagrebškega gledališča že pred kakšnimi desetimi leti. Sedaj ga je Zagorka malo predelala, a Ivo Raič, ki ga je s scenografom prof. Ljubo Babičem postavil na oder, je dal vsemu temu zelo fantastičnemu, zgodovinskemu dogajanju, izredno bleščeč se okvir in zgodovinsko vernost.
Publika, dobra zagrebška naivna publika, napolnjuje vsakokrat gledališče, se navdušuje ob vsakem prizoru, si briše solze zaradi nesrečne usode kontese Nere, ki je obtožena, da je čarovnica in jo hočejo zaradi tega sežgati na grmadi, in frenetično pozdravlja junaškega kapetana Si nišo, ki se pojavi preoblečen v hudiča in reši nesrečno konteso.
Ta romantika lahko tako gane našo publiko, da postane taikšen teater zanjo v.resnici velik doživljaj. Čemu bi ji torej ne ustregli?
Druga noviteta, ki istotako privlačuje
hvaležno publiko v gledališče, je šala popularnega srbskega komedijografa Branislava Nušiča »Gospa ministrovka«.
Nušič je zagrebškemu občinstvu zelo dobro znan po 6vojih neštevilnih komedijah. Poseben uspeh je imel s svojim »Potovanjem okoli sveta«. V »Gospe ministrovki« nam predstavlja pogosto in zelo verjetno pojavo iz Beograda in dejanje se dogaja, kakor sam pravi, »v dobi srečanja prošlega in sedanjega veka«. V kratkem gre za to: Neki bedni poslanec, Sima Popovič, postane povsem slučajno in nenadno minister. Toda to dejstvo se odigrava v ozadju. Glavno, važno in v ospredju je to, da je njegova žena, gospa Živka, postala ministrovka. Dobila je oblast v roke in ta oblast jo je toliko premamila in »ji udarila v glavo«, da ne ve več, na kakšen način bi jo vse pokazala. Ta preprosta, običajna, ali do skrajnih mej de-
spotska, občutljiva in amblcijozna Sena, potenja s pomočjo oblasti, td jo ji nudi kariera, takSne neverjetnosti, da postaja vsak prizor, vsaka beseda neodoljiva norčija.
Zagrebška publika pozna slabo taktne mentalitete predvojnega Beograda, zato pa uživa to Nušičevo realistično komedijo v dvojni meri. Nušič nI tu samo duhovit ko-medijograf, temveč tudi odličen satirik in njegovo komedijo, čeprav te predvojnega Beograda, gledaš, kakor da je bila napisana včeraj.
V naslovni ulogi slavi prave triumfe ga. Mila Dimitrijevičeva, ki nastope po daljšem času zopet na odru.
Zagrebška opera je prinesla ob začetku nanovo naštudiranega Verdijevega »Trubadurja«. Tudi opera je začela svoje delo ▼ slogu popularnega repertoarja.
Ivo Raič kot vršilec dolžnosti dramskega ravnatelja, je objavil za tekočo sezono zelo interesanten repertoar. Ta repertoar ima dve dobri karakteristiki', je pregleden in sta v njem zastopani dve vrsti, to je klasično in sodobno dramsko ustvarjanje; poleg tega je aktualen, ker prinaša cel niz dobrih modernih avtorjev. Samo v neki važni stvari ni uspel: domači avtorji so zelo slabo zastopani.
Pa vendar, če pojde delo v tem slogu naprej, kakor se je začelo in če bodo držali vsaj ^ kar so nam tako svečane obetali ob začetku sezone, bi utegnila biti perspektiva za novo sezono dobra. Sicer pa bomo to kmalu videli na delu samem.
_ Ka Hesarič.
Zanimiv poskus nase herojske komedije
Pred kratkim sem obiskal tudi Mito Di-mitriieviča. našeza dramaturza. ki se le Posvetil tei stroki književnosti šele v najnovejši dobi. v svoiih čisto zrelih letih. Od prej ie znan Ie po svoiih »Pričah*, ki so bile že objavljene leta 1911. Odtakrat oa do pred tremi leti se ie zani komat slišalo v zvezi s književnostjo. Kot poslanca radikalne stranke so za boli poznali kot prijatelja pok. Radiča in stalneza Dosredovalea med njim in beograjskimi kroži. Zato ie pred tremi leti precej iznenadila njegova drama »Pirovanie« in preteklo sezono nie-gova komediia »Mož svoie žene«. Kritika ie te stvari sprejela različno. Pravkar sedal pa je Dimitrijevič završil nov svoi umotvor — herojsko komedijo v desetercu Jn z rimo. Zdi se mi. da te ta komediia naiboliša o<l vsega, kar ie napisal. Ideia ie brezdvocnno uspela in originalna, čeprav ie prišla do »Cvrano de Bergeracu«. ki Je tudi v slikovitih stihih. In Po znani komediii g. Milan* Šenoe »Kako Vam drazo«.
Komediia se zove »Sestra Leke kapetana«. kakor znana narodna oesem. ki pa sicer nima z nio mnogo skunneza. Narodna pesem ne bi bila materiial za komediio. ker ie surova in tragična. V narodni DesmJ je kralievič Marko odsekal leoi sestri Leke Kaoetana — Roksandi — resno roko in ii izkopal obe oči. ker Je odbila niezovo že-nitno Donudbo. Zato se je Dimitriievič po-služil snovi narodne pesmi samo v najširšem smislu, a vse drugo sam obdelal in se pri njem končale stvar z dražestno oointo-kako se srce setre Leke Kaoetana vseeno razneži v ljubezni do Relie Krilatoviča. četudi se ni mogla navdušiti za Marka. Prvo dejanje se vrši v Priletni, belemu gradu kraljeviča Marka, kier se ie na dan njegove krstne slave. Sv. Džordža zbralo mnogo liudi. bozatfn in siromašnih, hromih in slepih. Sprva stole v centru Interesa množica in slikanje običaiev v zelo živahnih barvah, kasneje sta središče dela Marko in niezova mati Jevrosima. Vse osebe so že znane te narodne poeziie in Je naravno. da ne more biti stvar brez tradicl-jonalnega Markovega sluze Golubana. tudi ne brez znane krčmarice Janie. U t>r» vem deianiu je našla mati Jevrosima pri-liko. da nagovori sina na ženitev. Okoli tega se diskretno vrti dosti komičnih momentov. V tem deianiu ie očrtana surova balkanska sredina, da bi se v ostalih trdi dejanjih umaknila mehkeišim naravam na dvoru Leke Kaoetana v Sv. SDasu na Jadranski obali, v Boki Kotorski med Ko-torom in Gjenovičem. Tu naidemo interna-ciialno in skorajda degenerirano društvo. Katalance. Neaoolitance. Dubrovčane. Benečane In tudi Amavta. znaneza Markovega neoriiatelja Mino od Kosturia. ki služi Dimitrijeviču v komediii za nevarnega in-triganta. Marko in niezovi tovariši (Relia Krilatič in Miloš Obilič) Drideln na tem dvoru v dotiko z razmehkuženimi Latincl in odtod iz.iala cela vrsta komičnih situacii. ki zelo ugodno deluieio. Sestra Leke Kapetana rogaioč se odbija Marka in ostale junake, toda Marku se na noben način ne posreči, da bi bil dosleden narodni oesmi in
Literarne sile in smeri v sodobni Italiji
(Razgovor z aktivistom v Rimu.)
Mobilizacija tridesetletnikov ie združena 1 nastopom fašizma in ie naivečii dogodek v desetih letih miru. Mozoče nismo imeli dežele, v kateri bi bilo iavno življenje v oblasti tako starih liudi. kot v Italiii. Nemoč liberalizma je bila tako očitna, da jo Je spoznala stara generacija sama in mogoče ie bil to eden naivečiih Dozoiev za zmazo fašizma. Z druge strani na je zdaj nova generacija mož tako nreobložena z javnim delom, da najdete v Italiii le malo liudi. ki bi stali z vso pozornostjo v duhovnem svetu in zasledovali vse struje nove italijanske literature. Posledica teza dejstva ie onranitev pokraiinske delitve, raztrzanost nacionalne literature v prvi vrsti in Da odtujenost med severom ln juzom.
Fašizem skuša vrniti Rimu centralna pozicijo, dvizniti njegov pomen za novo Italijo, tako v duhovnem, kakor ie deloma že povečan v upravno državnem smislu. Vendar bo moral Rhn deliti svoi uzled z zapadnima mestoma Južne Italiie. Naooli-jem in Florenco. SlejkoDrei predstavlja ta del države Jedro (italiianske) romanske civilizacije in njeno tradicijo, nien politični center (Rim), njeno umetniško zibel (Flo-renca). Jezikovni (Siena) in filozofski center (Napoli). S teza stališča moramo deliti moderno Italiio na severni m iužni del. med katerima se bile boi za vdiv in proti vplivu Evrope.
Gruoacija v filozofiji. literaturi in kritiki kaže Dreceišno skladnost s ookraiinsko tradiciio. Slavni Bsnedetto Croce. speku-lativni duh in v tem predstavnik mesta Napoli. ie doživel Drvi veliki nora* šele letos na rimskem kongresu fi.ozofov. Niezov neoidealizem in niezova revna »La critica* sta predstavljala italijansko moderno filo-
zofijo že dolgo vrseo let! Croce ie ustano« vil v Evropi šolo. ustvaril novo filozofije*, ki temelji na kritiki Heglove filozofije in vzbuja največjo senzacijo po svojem ateizmu. O novem idealizmu je napisal dobro knjigo Italijan Uzo Spirito 1. 1926. Ze takrat Je bil Croce naivolivneiši filozof v idealistični Evropi in nato ie sledila reakcija na nieno teoriio. V prvi vrsti moramo upoštevati odpor v Italiii. pod vodstvom tomistov. Šola Tomaža Akvinskeza ie stara teološka grupa. Novi tomisti se zbirajo v Florencj in njihov voditeli ie Padre Ge-melli. Na letošnjem kongresu v Rimu le tomizem zmagal nad neoidealizmom. ne moremo pa še sklepati na niezov pohod ln z njim v zvezi na novo fazo krščanske filozofije. Brez dvoma je Florenca trenutno naivečii nasprotnik napolitanske filozofiie. ker deluie tu tudi vodja psihološke italijanske šole Francesco Desarlo. Padovan-ska šola. ki je znana no eksnerimentalnl Dsiholoziii se po smrti slavneza Benussiia. ne more več uveljaviti. Zzomia Italija Je v tem oziru že dolzo pasivna, ni še ustvarila Dfehodne šole in niti ne stremi za tem. da obvaruje Benussijevo delo. Na jugu ie kult velikih filozofov" naimočneiša tradicija.
Pomen filozofiie nam ooJasniuie dejstvo, da ie Florenca tudi umetniški center. Toda po moiem mnenju Je niihova mentaliteta se preveč konzervativna, da bi igrala v naši dobi odločilno vlogo. Literarni Ust »Marzocco« ima še velik uzled. a njegova starost nas preseneča, če Domislimo, da le okrog njega akademski krog. kJ za vzgaja filozofska in literarna fakulteta. Splošno se priznava orvo mesto reviii »La critica«, drugo reviji »<Pegaso«. katero ureiuie Ugo Ojetti. tretie tedniku »L' Italia letteraria«. Kot »Marzocco«. iz.iaia tudi ta tednik * obliki lista, a ooleg večleza formata Jma še to odliko, da ie »mlad« in da dobro informira o inozemstvu.. V seznamu revij nai omenim tu še nekatere. Drovinciional-ne In drugovrstne: Recensioni (Palermo).
Le cronache letteraire e teatrali (NaoaH). novel, reviia Atena (Naooli). Civilta cato-lica (N.). važna revija »Il ziornale di ooli-tica e di letteratura« (Roma), mlaiše »Rassegna Letteraria« v Kalabriii). Novellb Italiane (Milano) itd.: založniške revije in listi: »L'Italia che serive« (Rim) »La vita del Iibro« (Milano). »I lfbri del giorno« (Treves - Milano) itd. Pretežno politične so postale nekatere v vrsti »Rassegna ita-liana« (Rim), med novimi so: zlasilo neke fašistične struje »Antieurona« (Rim) in 14-dnevnik »Panna nera« (Rim), ki šteje med sotrudniki imena Marinetti. Bontemoelli. Beltramelli. Bragagliaf teater). Nino Boli a (urednik).
Italijanski roman oredstaviia 00 D'An-nunzijevi fazi že tretjo zeneraciio. Učencev veliki artist in Junak nima. pač pa mnogo epigonov. Naimlaiši oisatelji so z lahkoto Dremazall njegov vpliv in nasto-oajo 2 originalnostjo, ki obeta leno bodočnostjo. Presenetil ie oosebno roman 22Iet-nega pisatelia C. Bonnavia »Gli indiferen-tJ«, kongeniialno delo romanu »La Drapol-la«. s katerim se le predstavil Delfino CI-nelli.
Razločno nam oredstaviia razvoj oroze do sv. voine knjiga »Dal romanticismo al futurismo«. O futurizmu. kot senzaciji, se navadno piše, zato naj za tu le omenim.
Važno mesto v razvolu zavzema neokla. sična šola »La ronda« (Rim-Firence). ki ie ostro nastooila oroti milanskemu utilitariz-mu ln orodirajočemu šundu. Sai Je znano, da Toskana goJJ in čuva čisto umetnost Duhovni vodja gruoe La ronda je Vinc. Cardarrelli. odličen lirik- in orozaist.
Prehodno šolo so v Toskani osnovali okrog reviie »La voce< PaooJni. PrezzolinI in Ardengo Soffici. Star oisec. a mlad. nov duh ie Panzini. vrstnik Pirandella in Verga. zdrav »romagnolo«. kJ ra ie deloma ovira niezov moralizem. S to zruDo sodeluje naiboliši. naisoretneiši oisec. kritik Ugo Ojetti. Z velikim usoehom ustvarja v napolitanskem narečiu Salv. di Giaeomo.
močan ooet. ki ie že oreveden v nemščino in francoščino.
Vrsto romantične literature vodilo Cor-razini. Gindo Gozzano in Desnik M. Morettl. Pokrajinsko posebnost s svetovnim uspehom smemo oriznati v Drvi vrsti sardenski pisateljici Graziil Deledda.
Vendar prinašajo življenje v Ital. literaturo v prvi vrsti Disatelii. ki posegajo tudi v kritiko. Število strui ie veliko, a ni tako važno Do kvalitativnih razlikah. Močan nastop navadno zadeva ob soreiem pri publiki in na odklanjanje Dri kritiki. Tako sliko imamo v Rimu tudi zdai in v osorediu stoje nove sile: Borgese (kritik in roman-sier). znan do romanih »Rube« Jn »<I mortl e i vivi«. V. Brocchi. Dosebno oa najmlajši Balzakovec S. Gotta. Vojni roman v našem smislu na v Italiji ni mozoč!
Fašizem Je oreoričan. da bo 7. nJim združena siiaina doba nove umetnosti. Zato podpira vsako novo stremlienie. Niegov načrt, za združitev ljudstva in duhovne kulture oa ie naividneiši v silnem naporu za nov italijanski teater.
Gleališče ima v Italiii večio tradicijo kot drugod, toda nikier mu ni tradicija takft malo v korist. Napaka leži brez dvoma > organizaciji, kier se očJtuie malomeščanski podjetnik. Znani tip Dotuiočin izralskih dru. žin. ki ie tu doma. samo zastavlia organizacijo stalneza odra.
Kliub temu ie italijanska dramaturziia zelo bogata. Ni eni dramski pisatelji Dosegajo v razvoi svetovnega teatra. Sodelujejo tu resni kritiki — soeciiaHsti. ki ood-Diraio razvoj drame in lo tudi sistematično Dropazifaio. Kritike izhaiaio često v oo-sebnih kniigah in oridruženi so iim eseli 1» dramaturgij e. Za dobo do 1914./15. leta imamo »II teatre contemDoraneo«. v katerem se avtor Tonelli oosebno Dosveča dvojici Disateljev D' Annunzio - Bracco. Po* dobno ie za nastopno dobo: v zadniih letih Da ie vrsta gledališki.! kritikov še močnejša. svoje zbirke izdajata Silvio D'Amico Jn
izvlekel sabllo. kar posfcuSa »kozi tri 4er itnja. Razume te. da is nad v*e komičen v tej sredini uastou Latincev. kakor n. or. obskurm italijanski pesnik Bembo in ka-valirla Don Looe Jn konte Saboleto. Medtem se ie Relia od Pazara navadil rafinira-nosti teh zapadniakov in on le tisti, ki re šava sitnarilo od tragičnih raoietlialev. In Roksanda. sestra Leke Kaoetana. se končno zaljubi v Relio Krilatoviča iu tako s* lahko društvo naših iunakov zmagosiavnu vrne v svoie dvore. Zanimiv le slučai. <Ja se sestra Leke Kaoetana zove Roksanda. k. ljubezen CvranoJeva Roksana. Avtorin ie lepo usoelo. da orikaie dva različna sveta
—	eden Dooolnoma naš svet 14. veka. surov. borben in voiaški. drugI zaoadniaSkt
—	in da te njihovega srečanla izbile komične črte. V materi Jevrosiml le oisatelt ustvaril oredhodnico maJke Juzovičev. kei ii polaga v usta državotvorne Jn konstruktivne nasvete, ki oa ne aoiivalo na Mark* z njegovo psihologijo bofaema inoreteaača. Pisatelj ie zetoieoo in originalno karakteriziral posamezne osebnosti. Cela stvar sliči boli opisovanju milieia neen komiki oosa-meznikov. Ta osebna komika oa nastala zaradi srečanja dvth milieulev Jn iz boiev. ki iih povzročajo različna sociialna tn moralna pojmovanja. Delo ie ie izročeno Narodnemu Pozorišču v Beozradu in bo brez dvoma pomenilo zelo zanimivo noviteto. Kolikor znano. Je ooskus t. Dimitriieviča Drvi ooskos te vrste v naS književnosti. Narodno ooezlio se ie dosedai izkoriščalo le v nienfn tragičnih momentih.
Dramska trfloclla Ranka Mladeooviča.
Dr. Ranko Mladenovič le naoisai trilogijo dramskih basni, izmed katerih le bila »Griv-na< že natisnjena v »Sroskem književnem glasniku«. Svojo trilogijo ponudi »Srbski knilževnl zadrugi«. Posamezni deli trilogiie imajo tele naslove: »Sindiirl«. »Dača« in »Grivna«. PrioravUa tudi zbirko svoiih kritični,! del ood naslovom »Pozorišni signali«. V kniigi bo zbranih okroz 40 eseiev o sodobnih gledaliških problemih, pa tudi nekai kritik, ki so bile obiaviiene v »Srbskem kniiževnem glasniku« In »'Misli«. Dalje piše novo sociialno dramo, ki na dosedai še nI dal imena. V romanu »Inat«, ki ga tudi sedal piše. ri§e oisec vse psihične katastrofe našega ookolienJa.
Praškega kongresa slovanskih Biologov v Pragi se udeleže iz naše države: gg. dr. Al. Belič, Pavle Popovič, dr. St Kulibakin, dr. AL Pogodin in dr. Evgen Spektorski iz Beograda; dr. P. Skok, dr. St Ivšič in dr. Fr. Ilešič te Zagreba; dr. Anton Breznik in še en vseučiliški profesor te Ljubljane. Poleg njih pojdejo v Prago še štirje nastav-niki filozofske fakultete v Skoplju, pnblici-stka dr. Zdenka Markovičeva iz Zagreba in prof. dr. Vladimir Mošin te Koprivnice.
Humoristična knjižnica v Beogradu. Založništvo »Nedelje« v Beogradu je zasnovalo novo knjigotržko podjetje, »Humoristično biblioteko«, ki bo izhajala vsak mesec in izdajala v mesečnih presledkih 8 do 12 pol močne zvezke. Prospekt obljublja kot prvo knjigo »Humor naših starih«, potem pa sodobne humoriste, dalje Nušičeve humoristič-ne povesti, vojne prigode, antologijo epigramov, ruski humor, anekdote o naših možeh, francoski, angleSki in ameriški humor, gledališke prigode, nemški humor itd. Vsebine bo, po naslovih sodeč, za vse zvezke dovolj. Ce bo publika sprejela knjižnico, kakor želi podjetje, potem bodo začela izhajati tudi večja dela Cervantesa, Swifta, Dickensa, Gogolja in drugih pisateljev svetovnega imena. Zbirko bo urejeval pisatelj Branislav Nušič.
Korespondenca Rački-Strossmajer. Ob stoletnici rojstva Franje Račkega je izdala Ju-goslov. Akademija v Zagrebu II. del korespondence med Račkim in Jos. Jur. Stross-mayerjem. Korespondenca obsega dobo od 1. 1876. do L 1881. Knjigi je napisal komentar dr. šišič.
Opera »Kraljevi? Marko«. Poljski skladatelj Rogowski je napisal opero »Kraljevič Marko« na besedilo ruskega libretista Go-leniščeva-Kutuzova. Delo, ki se snovno naslanja na srbsko narodno pesem, se bo izvajalo v Varšavi in Krakovu.
Paderewski operiran aa slepita. V Švicarskem Luganu se je moral v noči od pro-šle sobote na nedeljo podvreči operaciji Da slepiču znani poljski klavirski virtuoz in bivši predsednik poljske republike Ign. Pa-derewski. Operacija je kljub umetnikovi starosti izpadla povoljno.
Cankarjeva »Sova« v nemščini. »Prager Presse« je objavila v nedeljo, 22. L dl, v svoji tedenski prilogi »Dichtung und Welt« prevod črtice Ivana Cankarja »Sova«, podlistka, ki je prvotno izšel v »Si. Narodn« in je bil pozneje ponatisnjen v zbirki »Moje življenje«.
Adriane Tllgher. Veliko delo o teatru Je izšlo letos, pisatelj Bragaglia se peča v njem z vsemi problemi nacionalne In internacionalne drame: po obsegu Je to ena največjih študij v tem področju.
Zanimivo ie. da obstoia v Italiii Se dialektični teater — ostanek orovinciionaliz-ma. ki oa cvete posebno v Benetkah. Študijski teater ie prodrl šele v zadniih letfa in v to vrsto smemo šteti predvsem »Teatro dej Fidenti« (Florenca). oa »Teatro dezli Indipendenti«. ustanovljen v Rimu ood vodstvom direktoria Bragagniia.
Pisatelji, ki se oosvečalo teatru, nimajo Dosebno ugodnih razmer. Iteoeh najmlaiših je leta ln leta sDoren. zdi se. da domaJ kriterij ne zadošča. Pirandello. naiolodovi-tejši in najslavnejši, se ooira na inozemstvo. Od ostalih so nekoliko znani ie Russo di San Secondo. Dario Niccodemi in Marco Praga. O vseh mladih Je lavno mnenJe deljeno, a za njihovo umetnost ie značilen Gioacchino Forzano. ki usoeva 1« v trajnem boJu x kritiko.
Moč kritike, organizacija odrov in oo-Jav velikih talentov so torel veliko in nerazumljivo nasprotje. Verjetno le. da se SDremeniJo razmere temeljito z ustanovitvijo ljudskih odrov. Ta načrt Je naložil fašistični vThovffl svet organizacili »Dooola-voro«. vodi oa organizacijo tainik stranke Turatti. V tem letu so bili sezidani orosvet-nj domovi v mestih, približno 00 vzorcu onega v Gorici. Vse to ie zasluza fašizma, je aktJvizaciJa. Vendar rriznavaio odlični fašisti, da mladina ne kaže močne živlien-ske sile.
Glavna in značilna ooteza v sodobnem kulturnem živlieniu ie še vedno preoad med Inteligenco in liudstvom. Uživajoča masa ie malomeščanska (7. iziemo severnin mest). Delitev Je hierarhična in ni znakov, da bi se to na Jugu kmalu soremenilo. Za mlado, nastooaiočo umetnost ki io ored-stavliaio številni lističi. Da ie s tem omejena tudi možnost odločilnih usoehov. J. G.
Iz življenja in sveta
Evropska abeceda in enkrat edem za mutce na Japonskem
Japonska 4 J« v sadujem časa prisvojila evropske metode tudi t osnovnem šolskem pouku. Na ritki vidimo dva Japonska uOtega t zavoda za gluhonemo deeo. Otroci se bodo učili računanja
x računali, govora pa kakor ▼ naših »vodih ca gluhoneme. --
Tragedija slepe ljubezni in nezvestobe
Nenavaden proces v Rimu — Zakondo** ^o treh lefli srečnega družinskega življenja — Uboj v duševni zmedenosti
Pred rimskim sodiščem se je zaklju* Žil proces, ki ga smatra rimska javnost za najsenzacijonalnejšo oprostilno raz* sodbo zadnjega časa. Pred porotniki se je moral zagovarjati 37 letni profe« sor Castro, bivši ravnatelj kr. agrarne šole v Cagliariju zaradi uboja svoje žene. Obtožnica opisuje toženca ta* kole:
Prof. Castro, veščak za kmetijstvo, je bil eden najodličnejših, najaktivnej* ših in najenergičnejših državnih funk* cijonarjev, izboren poznavalec kmetij* ske stroke, hraber častnik, vojak brez primere, dobrega srca in značaj en, pet* krat odlikovan zaradi zaslug na bo* jišču.
L. 1924. je vzel za ženo Nerino Bel* lucco, ki mu je rodila dvoje otrok, oba sinova. Ta zakon je bil zakon iz ljubezni.
Profesor Castro je oboževal-svojo ženo. Bil je z njo nežen, nudil ji je vse, kaT je imel, privoščil ji je vso živi j en* sko udobnost, drago in dolgo letovišče, medtem ko se je sam zatajeval in živel daleč od nje težkemu delu. Da bi mo gel bolj paziti na srečo svoje družine, je odklonil zelo častno ponudbo zuna* njega ministrstva, ki ga je hotelo po* slati v Albanijo za generalnega ravna« telja za poljedelstvo. Kako se je pa že« na zahvalila možu za to požrtvoval* nost? Zanemarjala je najenostavnejše materinske dolžnosti, pozabila na dej« stvo, da je žena in mati in je
sramotno onečastila tme, ki ga je nosila po svojem možu.
Bilo je lani v oktobru, ko se je Ne* rina nahajala na dopustu v Scauri di Minturno. Mož je odpotoval v Cagli* ari, da prevzame ravnateljstvo kmetij« ske šole. Z ženo je ostal v letovišča?* skem kraju neki mladec, po imenu Mario Fmiliani. In bližina tega člove* ka, je Nerino odtujila možu. Med nji* ma je zaplamtela
strast prepovedane ljubezni.
Začela sta si dopisovati. Žena je po* Šiljala ljubčku pisma po sobarici Filip« putijevi in ta je iz korespondence vkradla dve pismi ter ju poslala prof. Castru v' Cagliari. Mož je seveda po« besnel. Videč, da ga žena vata, se je takoj vzdignil in odpotoval v kopali* šče, da napravi sramoti konec.
Nerina je bila z doma. Povedali so mu, da je šla v obiske k znancem. Ca* stro jo je šel iskat in jo je našel pri — njenem ljubčku. Družba ni vedela, kdo je vstopil, samo žena je pozdravi* la moža s stisnjenimi zobmi: »Ah tako, pome si prišel?« Castro pa jo je vsekal za uho in jo pozval, naj se ta* koj odstrani z njim.
Družba, ki je bila nezvesti ženi v zabavo, je bila tako konsternirana, da si ni nihče upal intervenirati v prilog Nerini. Ta je pa, spoznavši opasen po* ložaj, stekla domov, da bi, preden sto* pi njen mož v stanovanje,
skrila obširno korespondenco.
Bilo je pa že prekasno. Mož je urne* je segel po svežnju pisem in Nerina se mu je vrgla pred noge, da bi ga ome* čila. Toda Castro je bil ves iz sebe. V glavi se mu je vrtelo m kakor blazen je potegnil iz žepa revolver ter streljal na zakonolomko.
Usmrtil jo je s prvo kroglo.
Čim je bila tragedija končana, je od* sel prof. Castro na policijo in javil svoj čin. Izjavil je: »Delal sem za ženo in deco, ona pa me je varala. Pred osmimi dnevi sem nesel na grob njene matere kito cvetja, ona pa ie imela ob istem času sestanek z Emilianijem.
Varala me je celo nad grobom lastne majke!« Skle* nfl je izpoved z besedami: »Storil sem to, da zaščitim svojo Čast in čast svo* jih otrok!«
Rimska javnost se je za obravnavo silno zanimala, kajti medtem ko je bil Castro v preiskovalnem zaporu, so se splele okrog njega legende. Govorili so, da je profesor ravnal po vnaprej
sklenjenem dogovoru s sobarico njegove žene, ki se je pa izneverila po« selski dolžnosti in prelomila zaupanje. Še več, nekateri so hoteli celo vedeti, da ima Castro s to žensko razmerje. Obravnava je ovrgla ta surrmičenja. Priče so dokazale, da je bila ubita Ne* rina žrtev svoje lepote in elegance, pa tudi lahkomiselnosti, slepe ljubezni lastnega moža in hinavske sobarice. Glede prof. Castra pa so izjavili za* priseženi psihijatri, da je ravnal
v skrajnem razburjenju ln afektu. Zato ga je porota oprostila.
Vihar odobravanja je zabučal po dvorani, ko je bila izrečena oprostilna razsodba. PtoL Castro so od vseh stra* ni čestitali, on pa se je ginjen zahva* Ijeval za simpatije. Malo je manjkalo, da ga niso ljudje naložili na rame in nosili po ulicah.
AmeriSka mladoporočenca
V PbUnbflleo (Comnectlccrt, USA) sta m zvečala John CooHdge, slo prejšnjega prezldeota Amerike bi miss Florenca Trumbullova, hčerka gn-v Connectlcutu. Val ameriški dnevniki so objaviti njuno sliko.
Največja banka na sveta
Največja in najmočnejša banka na svetu je Transamerica Corporation, ki ima sedež v Newyorku. Ravnatelj za« voda je Giannini, poameričanjen Ita* lijan. Banka razpolaga z ogromno del« niško glavnioo dveh milijard in 480 milijonov dolarjev, v kratkem pa bo emitirala še za 113 milijonov dolarjev deležev.
S to pomnožitvijo osnovnega kapi* tala se bo banka še bolj učvrstila in di« vidende delničarjev se bodo še bolj povečale. Transamerica Corporation bo v kratkem posrkala vase mnogo drugih denarnih zavodov na kanad* skem ozemlju in bo na mestu njih ustanovila lastne oodružnice. V evrop* ske kupčije pa se ne bo spuščala, ker so no sodbi Američanov naše razmere slej ko prej kočljive.
Nespodoben delodajalec
Pred policijskim sodiščem v Budim* pešti je bil obtožen 42 letni urolog in dermatolog dr. Nikolaj BaTSony za* radi inserata, v katerem je iskal za sprejemanje svojih pacijentov primer* no mlad.o damo. Na ponudbo se je javilo kakih 15 mladih žensk. Obtože* nec se je z njimi razgovarjal v taki obliki, da so ga nekatere naznanile za« radi nesramnega nastopa napram delo* jemalcem. Mlado dekle, ki je aspirira* Io na službo, je kar odkrito vprašal, če je Se devica. Potem ji je rekel, kaj bi storila, če bi io moški poljubil. De« kle je odvrnilo: »Prisolila bi mu klofu« to!« — »Veste kaj, potem že niste za to službo. Jaz iščem takšno, ki se ne sramuje ljubezni.«. — Ženska je šla in je zdravnika naznanila, češ da je žalil njen čut sramežljivosti. Ker so druge priče potrdile, da je na podoben način govoril tudi z njimi, je bil nesramnež obsojen na 15 dni zapora in na 80 pengov denarne globe. Policija bo obsodbo naznanila zdravniški zborni* d, da bodo njeni člani vedeli, kakšne* ga moža imajo v svojih vrstah.
Polfski pianist Paderewski,
katerega so popade pred osmimi dnevi tako močne bolečine v trebuhu, da so ga morali prenesti z njegovega švicarskega imenja v Morgesa v neko kliniko, kjer so mu zdravniki Izrezali slepo črevo z dobrim uspehom.
Ženi je hotel zavdati s strupom za podgane
V Gradcu je bil obsojen 27 letni posestnik Maurer iz Takerna pri Wei* zu, ker je poskušal zavdati svoji 18» letni ženi. Iskal je nevesto in ko mu je neki posredovalec zakonov javil, da ima za možitev pripravljeno mlado dekle s 120.000 Din dote, je Maurer brez pomisleka pristal na to, da jo vza* me za ženo. Videl jo je sicer samo enkrat, zato pa se je mahoma »zalju« bil« vanjo. V osmih dneh je bila poro* ka, po dveh tednih zakonskega življe* nja pa jo je surovež že pretepal. Raz* kril ji je tudi, da mu je žal za staro ljubico, ki jo je opustil zaradi nje.
Tako je minilo nekaj mesecev. Mož pe je ženi čedalje bolj odtujeval in slednjič jo je začel prepričevati, da je bolna in da potrebuje zdravil. Prine* sel je domov dve tubi z neko zelenka* sto pasto in rekel, da pošilja mazilo zdravnik. Žena je začela pasto uporab« ljati, kmalu pa se je pokazalo, da stvar ne učinkuje povoljno na njeno zdrav«
Je. To priliko je mož izkoristil, da je ženi izjavil, da mora jemati še drugo zdravilo. Žena je poslušala in je sko* ro umria. Le požrtvovalna zdravniška nega jo je ohranila pri življenju.
Preiskava je dognala, da je bil mož povzročitelj ženinih obolenj, ker ji je pod pretvezo zdravil vsiljeval žveple* no kislino in strup za podgane. Za« snoval je bil namreč načrt, da se izne* bi družice in je hotel s pomočjo teh dveh peklenskih sredstev mlado ženo spraviti na drugi svet.
Zadeva je prišla še o pravem času na svetlo in moža so zaprli. Državno pravdništvo ga je obtožilo, sodišče pa obsodilo na dvanajst let težke ječe. Žena je bila tako plemenita, da je po svojem zagovorniku sporočila, da mu s svoje strani odpušča zločinsko po* četje navzlic temu, da še danes težko trpi na posledicah zastrupljenja, ker nesigurno hodi in slabo vidi.
Kajenje pri mizi -barbarstvo
V	Parizu se je ustanovilo društvo, ki hoče pobijati prostaško navado ka* jenja pri mizi, posebno med obedom in večerjo. Ta običaj, ki je prav za prav grda razvada, se je zanesel v fran« cosko prestolnico iz Anglije in Ameri« ke in se je že začel širiti med samimi Francozi. Našli so se pa pogumni mož* je, ki ga hočejo izkoreniniti, naj stane kar hoče. Revija za tobak, ki izhaja v Parizu, je načela vprašanje z javno an* keto. Iz odgovorov, ki jih je uredni* štvo prejelo in priobčilo s podpisi, iz* haja nedvoumno stališče Francozov, ki se hočejo zavarovati zoper kajenje med jedjo kakor zoper barbarstvo naj* ostudne j še vrste.
Javna dražba - trideset težko ranjenih
V	Brooklynu se je vršila koncem prošlega tedna razprodaja zaloge vseh vrst izdelkov v neki veliki trgovski hiši. Na vrsto so prišli tudi plašči, ki so bili taksirani na en dolar. Naval kupcev je bil tako velik, da policija ni mogla ne razredčiti ne odgnati občin* stva iz trgovine in izpred trgovske hi« še. Množica je tako pritiskala, da je nastala prav resna življenska opasnost za vse konkurente, ki so si bili p ribo« rili prostor in vstop v trgovino. Sled* njič se je zaradi nevzdržnega pritiska na ulici vdrla šipa izložbenega okna. Pri tem je bilo trideset oseb, večinoma žensk in otrok, težko ranjenih. Morali so jih odpeljati v bolnišnico, kjer so nekateri kmalu po prevozu umrli.
Mučenik korektor
Društvo korektorjev v Lipskem je otvorilo razstavo rokopisov, H p rita* zujejo korektorja kot pravega mučeni« ka svojega poklica. Razstava daje vpogled v korektorjeve muke od ča* sa, ko pride rokopis iz tiskarne v po« pravilo, do časa. ko izide sestavek v listu. Velik delež k tem mukam prispe« vajo stavci, nekaj tudi stroji in met* teurji, ki sestavljajo list. Razstava je prirejena kot dopolnilo k 25 letnici Društva korektorjev v Lipskem, orga* nizacije, ki se lahko postavi, da ji je vsa javnost dolžna hvalo za brezhibno čitanje vsega, kar bruhne tiskarski stroj iz svojega žrela.
i
Mailepš* rfottt«
da otovir svoji lepoti v Jeseni ka postori s krasnim (Jamskim plaščem Fino blago aS pKS in podlogo a tebere v največji! zalogi pri fcvrdid
DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Pariški nadškof, kardinal DuJbois na zadnjem ležišču
Kakor gmo ie poročali. Je v Parizu umri ondotni nadškof, kardinal Dobots. Naša sltka prikazuje
cerkvenega dostojanstvenika na mrtvaški postelji.

so naflteffii pot, po katerem prihajajo fclčce bo-letali v naše telo. V kavarni se bost« najlažje otuvaffi nahoda, w®i*etnce in boteznž v gnllu, uporabljajoč redno
ANACOT-PASTILE
DR-a VVANDERA
DoMvaJo se v vseh teflcarsnah. Gurvatfte se preparatov, ki zadaje čase imitirajo ANACOT-PASTILE!
Zdravniške škarje v bolnikovem telesu
V Steglitzu so te dni berlinski ope* rateri rezali moža, ki je bil po poklicu profesor in je prišel iskat zdravniške pomoči iz Danske. Že dolgo je tožil, da ga nekaj tišči v želodcu. Preiskava je dognala, da trpi na želodčnih otek* linah, ki se dajo odpraviti samo z ope« racijo. Ranocelniki so mu prerezali prsni koš in trebušno votlino ter so našli na koncu v bedro zasajene škar* je. kakršne rabijo operaterji pri ope« racijah črevesja. Škarje so bile 14 cm dolge.
Najdba je bila takoj naznanjena po* liciji, ki je dognala, da je bil operira* nec letos spomladi pod operacijskim nožem v Flensburgu. Po tej operaciji mu je trenutno odleglo, kmalu pa so se bolečine strahotno stopnjevale. Stanje bolnika se je slednjič tako poslabšalo, da so mu specijalisti nasvetovali po* novno operacijo. Pri tej operaciji so ra« nocelniki naleteli na omenjene škarje. Seveda mož ni prenesel operacije, am« pak je umrl na mizi, kjer so ga rezali vdrugič. Zadevo sta zdaj vzela v roko kriminalna policija in državno pravd* ništvo, ker ni izključeno, da je postal b<" lik žrtev spletk ne pa zdravniške pozabljivosti.
Palestinska vas Kfar Hay Yeladim
tfer so pred dnevi napadli Arabci židovsko otroško kolonijo. Naša slika prikazale sinagogo
(židovski tempelj v tem krajo.
Poroka med športnimi šampijoni
Francoski teniški mojster Renč Lacoste (na sliki spodaj) se bo, kakor pišejo pariški listi, poročil z gdč. Thlon de la Chaume, kl Je trancoska prva* ki naj a v igranju golfa.
Cerkev naprodaj
V Berlinu s bo dne 8. oktobra vrši* la zanimiva javna dražba. Prodajala se bo ruska cerkev, ki je že lani meseca maja proglasila polom. Njena zgodo* vina je vsega obžalovanja vredna: zi* dali so jo namreč na upavanje in so
Elačali komaj zemljišče. Ostalo zgrad* o so izvršili s hipotekami. Prva hipo* teka je znašala pol milijona mark, dru* ga 40.000 mark. Rusi so upali, da se jim morda tekom letošnjega poletja posreči zbrati skupaj nekaj denarja, toda njih pričakovanja so se izjalovi* k. Poskusi, da bi dobili posojilo, so iz* podleteli in tako je prišla cerkev na javno dražbo in se bo prodala tistemu* ki bo zanjo več plačal.
Na tisoče razbitih šip v Londonu
Čudna epidemija, ki spominja na rezanje kit, se je razširila po Londo* nu. Listi poročajo nekaj dni redno, da so 'neznani storilci v prošli noči po* bili več sto šip izložbenih oken in dru*
f»ih. Zaman se policija trudi, da bi uje* a kakšnega zlikovca. Ker je bilo do* slej na ta način pobitih že več tisoč šip, je škoda ogromna. Zdi se, da je začel s tem poslom kakšen perverzno navdahnjen individij, ki so ga začeli potem posnemati nezreli pobalini.
GLINA!
Podpisani dajem tem potom na znanje, da imam na nepremičnini dra. Vra-nyczanija v Bedekovčini na prodaj neizčrpne količine prvovrstne gline, svetle in temne, mastne in peščene, uprabljive za izdelavo vsakovrstnih keramičnih proizvodov. — Ugodne pogoje prodaje in dobave daje podpisani
Zlatko Hakl, sekvester, Bedekovčina*
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
/Tito I	fl v da C« mw po*//«
lf%u©r hoče pc »«*/«*
aH GaGo druge informacijo tieoeo me malih
oglasov naj priloži v *nantGah a
mieer ne bo prejel odgovora t * Z^mWW
CENE MALIM OGLASOM:
2enitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Unitnubvi
Mlinarja
„ kmeftki mlin sprejmem « 1 oktobrom Voda etai-_ Naslov ▼ oglasnem »ddelku »Jutra«.
Prodajalko
Starejšo moč, dobro ve*i-rano v trg mešan. blaga, sprejmem takoj ▼ večjo trgovino na deželi. Oskrba v hiii. Predpogoj znanje »emščine. Pismene oferte aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra prodajalka«^
Trg. učenca
• primerno šolsko izobra«-bo, sprejmem v večjo tr-(rovino mešanega blaga.— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mesto na Dolenjskem«.
3 trg. pomočnike
Terrarane v vseh panogah mešane stroke, za manu-fakturnl, konfekcijsko - galanterijski in šelezninski oddelei »prejmem. Reflektiram samo na prvovrstne, nemščine zmožne, vojaščine proste moči. Ponudbe i navedbo plače ln dosedanjih službovanj na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto na Dolenjskem«
33581
Dobro vzgojiteljico
ljubeznjivo in pošteno, k trem otrokom takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo predizobrazbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj 8«. ^ 33578
Pošteno dekle
»možno vseh hišnih del, kakor tudi kuhe, sprejmem k družini z majhnim otrokom. Tozadevne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pošteno dekle«. p	83639
Hlapca h konjem
srednje starosti in z večletnim spričevalom, » 1. oktobrom sprejme Franc
Epe«, stavb podjetje v Mariboru, Tržaška cesta.
33452
Pianist
prvovrsten, rutiniran za salonski orkestri in jazz, ki bi bil obenem sposoben za pisarniške posle, dobi mesto v večjem industr. podjetju. Javijc naj se le eni, ki žele etalns mesto uradnika. Ponudb'; na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dugaresa*.	33377
Prodajalko
sprejmem v trgovko z mešanim blagom na deželi. — Prednost ima tista, ki ]e zmožna kavcije in vešča v kuhanju. Ponudbe e sliko na oglas- oddelek »Jutra* pod šifro »Spretna«. 33572
Zobotehnlka
popolnoma izurjenega v tehničnem in operativnem poslu, sprejmem kot samostojnega vodjo v dobro vpeljan atelje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83467
2 čevljarska
pomočnika
c vso oskrbo v hiši sprejme Fr. Travnik, Trebnje.
83681
2 kroj. pomočnika
sprejme takoj Franjo Stanjko, krojačnlca, Kri-iovci pri Ljutomeru.
53678
KontoristinJo
mlajšo moč t dobrimi spričevali, veščo slov. to nemškega jezika ter strojepisja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33700
Kuharico
popolnoma samostojno t« zelo čedno Sprejmem s 1. oktobrom. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 83691
Natakarico
vajeno vseh hišnih del, sprejmem v boljšo gostilno na deieli. Ponudbe po možnosti s sliko pod šifro »Natakarica 22« na oglas, oddelek »Jutra«. 33722
Kroj. pomočnika
za majhne komade sprejme takoj Vrenjak, Rožna dolina, cesta VII štev. 2.
83730
Šoferja-mehanika
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83728
2 čevljarska
pomočnika
dobro irvetbana sprejme takoj Ignac Grašič, Kranj — Savsko predmestje.
SST36
Pošteno dekle
zdravo in pridno, zmožno vseh hišnih del, kakor tu-di kuhe, sprejme družina z majhnim otrokom. Naslov pove ogla3ni oddelek »Jutra«.	83732
Pletiljo
dobro izurjeno sprejmem takoj za boljSe nogavic«, na stroj »Ideal« št. 10 — Zg. fiiška 164.
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe z zahtevkom plače na oglas. oddelek »Jutra« pod »Izurjena pletilja«.
83680
2 spretni šivilji
za fine pletenine sprejmem. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 33705
Izurjeno šiviljo
za ženske obleke, sprejme na dom A Foltfn, Sv Petra cesta 53.	33742
Kroj. pomočnico
zmožno moškega dela — sprejme taikoj M u r g 1 g, Ljubljana, Stari trg llfa, skozi vežo	83748
Kolar. vajenca
sprejme M. Fajfar, kolar, Ljubljana, Trnovska ulica It. 25.	83745
čevljarja
za čistilni stroj (FrSssma^ sehiue) sprejme takoj r stalno službo Andrej Cer-nilec, Kranj.	33760
Spretna pletilja
dobi stalno mesto. Istotako
več jprešlvalk volne
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83788
Pridno vajenko
dobro risarko sprejme takoj foto-atelje Staut v Kolodvorski ulici št. 18.
83749
Frizerko
dobro izurjeno sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83769
2 dobra ličarja
vešča lakiranja potniških vagonov
ln kovače
potrebuje tovarna vagonov v Smed. Palanki 33753
Potnika
sprejmem za Gorenjsko zUužek dober. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Trg. potnika
ki bi obiskoval privatne in ostale stranke, vestnega in agilnega sprejmem pro ti visoki proviziji in me sečni nagradi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« '83768
Potnike-zbirače
poštene in agilne, za po-večavanje slik sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji Povečevalni in fotografski zavod Staut, Kolodvorska št. 18.	83748
M

Množlnski predmet
potreben za vsako gospodinjstvo. patentiran t IT državah. — Prospekt poglje brezplačno Samuel Leopold Senta (Bačka).	171
Strojnik
vešč parnih strojev ia žag ter elektrike, želi preme niti službo. Ponudbe pod šifro »Trezen« na oglasni oddelek »Jutra«. 83636
Vrtnar
vešč r v«eb panogah, sedaj v službi, išče stalno mesto samostojnega vrtnarja in oskrbnika na graščini ali kje drugje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna vrtnarska služba«	33470
Kdo bi zaposlil
zdravega 30 let starega moža, ki sprejme vsako delo. Ima maturo (realko), 5 semestrov tehnike petletno prakso v opekarni in zna slovensko, nemško in italijansko perfektno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nudim delo«.
33456
Prodajalka
vešča slov., hrvatskega in nemškega jezika, išče službo. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 83443
Poceni poučuje
nižješolec v nemščini, latinščini, matematiki itd. — Na željo poučuje tudi ljud-skožolce. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Siguren uspeh 34«. 33589
Klavir poučuje
foepodi&aa Natančneje na v. Petra nasipu it. 57J
Moderna šola novih jezikov
Francoščino, nemščino, an-gleščino, italijanščino tn ruščino poučujejo samo
akadetn. naobražeui predavatelji
vsak v svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah {Berlitz in dr.) v skupinah in posameznike. "	Istotam'
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 6. in 8. uro zvečer na Go-sposveteki cesti štev. 16, pritličje — nasproti Koli-zeju. Začetek tečajev 1. oktobra.	82700
Prva oblasi. koncesijonlrana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana (Jugo avto). Dunajska cesta 36.
Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični i>ouk in praktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom v » a k e g a prvega 254
Francoščino
In nemščino
poučuje učiteljica. Pismene prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pouk« 33558
Ladijskega poda
(30 mm) 2 vagon« proda Franc Pust, Streliška ulica it. 33.	. 83512
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Mlad Francoz
z visokošuliko izobrazbo, poučuje francoščino. Dopise interesentov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učitelj francoščine«.
88154
Pozor!
Pouk v krojnem risanju
in prikrojevanju damkih oblek daje redno za dom in poklic, edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/ffl — nasproti Magistrata. — Uspeh pouka zajamčen, kroji po meri! J	83687
Pouk v klavirju
dajem dvakrat tedensko t Ljubljani — po najnovejši m*etodi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83708
p ii ir ni u ii rt
147.
Takoi le pritekla domača služkinja ln za nin otroci. Z združenimi močmi so posadili ženski ob gugalnlco ter leli poizkušati vse mogoče, da bi lu spravili k zavesti: šč&. getali so iu. ščipali. tresli in suvali toda vse Ie bilo bob ob steno. Tedalci pa Je pristopil gospodar. Rekel nI ničesar, toda..
Francoščino, n©m ščino in ruščino
poučujem hitro, uspežno in poceni. Stari trg št. JS£I desno.
Oblastveno koneeslotrtrana
šoferska šola
l. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite —
Ljubljana, BIeIweIsova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prt hodnji redni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	83712

Zaposlitve iščem
v popoldan, urah , knjigovodski ali tej podobni stroki. Sprejmem tudi delo na .dom . Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod iifro »Dobra moč 83«
MUK
Gospodična
vešča strojepisja, stenografije in pisarniških del, Fšče primernega mesta. —
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iilto »Dobra referenca«.	83634
Mlad fant
boljie hiše, želi mesta ▼ trgovini kot trgovski vajenec, v mestu ali na deželi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 33598
Službo skladiščnika
hišnika kletarja ali trg. sluge, za takoj želi mlajša trgovska moč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33596
Obrtni list
za trgovino, dam tistemu, ki mi nudi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 50« 33709
Kuharica
srednjih, let, vajena gospodinjstva in z dolgimi spričevali. išče službo. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 83738
Šivilja - pomočnica
(začetnica) išče službe. — Nrislov v oglsanem oddelku »Jutra«	33786
Konverz. leksikon
mali Mayerjev (6 zvezkov) 1908 izdaje in obči državljanski zakonik (4 zvezki) Izdaje 1918, skoro novi, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33776
»1«
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat 200
Puhasto perje
ke po 38 Din razpoiiljam po povzetju najmanj S kg noteia čisti boli puh po Din 300 kg L Brozovič. ke mička Slsticns perja. Za greb. Dica 82	183
Na obroke
kupite po originalnih ce nah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana, Cigaletova ul. 1 88496
Hrastove kadi
za namakanje sadja, v najboljšem stanju, velike, proda Novakovič, Ljubljana. Kolizej.	83152
Več železnih sodov
po 800—400 litrov proda zelo ugodno Jane, Ljubljana, Židovska ulica itev. 1 33151
Hrastove sode
od 100—600 litrov, v najboljšem stanju pro^a Novakovič. Ljubljana, Kolizej.	83150
Elegantno kočijo
■ streho, dvovprežno, do vseh podrobnosti najsolid-nejše Izdelano, z vsemi
gitiklinami takoj prodam, očija je vsled izbornih vzmeti izredno prijetna za vožnjo. Cena 3000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodna ponudba«.	83506
Vinske sode
5 razloženih, od 25—30 hI proda Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 33670
Lutzovih peči
novih, originalnih 80 komadov, različne velikosti, deloma brezhibnih, deloma z napakami v emajlu — proda globoko pod tvorni-ško ceno »Siograd«, Fran-kopanska ulica 21. 33651
Male kadi
do 8001 ugodno proda Novakovič, Ljubljana, Kolizej	83149
Več orodja
za mesarsko in prekajeval-eko obrt poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38741
Krasne palme
in drage dekorac. rastline
poceni naprodaj v Vodma-tu, Ciglarjeva ulica it. 10
83744
Steklene stene
železne peči in 300 parov čevljarskih kopit proda Vokač. Krekov trg it. 10.
83740
Hollander
Športni voziček za dečka do 8 let starega, prodam. Naslov povs oglas, oddelek »Jutra«.	33614
Indian Chief
s prikolico, skoro nov, poceni proda M. Modic, Kopitarjeva L	83575
Avtomobili
Chevrolet Touring, model
1927,	v najboljšem stanju vožen ea 15.000 km — luksuzna izvedba, usnja ta prevleka, 2 rezervni kolesi, Din 33.000;
Chevrolet Touring, model
1928,	2 rezervni kolesi, prevožen 12.000 km — Din 32 000;
Fiat 501 Šport, zavore na 4 kolesa, skoraj nove gu-me. Din 32.000 ; Roland Plllain Šport Touring, štirisedežen, Din 30.000;
Renault, štirisedežen, odprt. majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din; Citroen Touring. malo vožen, dobro ohranjen — Din 22.000; Peugeot Touring, 24 HP. v dobrem stanju, vožen 17.000 km. Din 25.000; Peugeot mali. poltovorni. v dobrem stanju. 4—15 HP, Din 19.000; Fiat 503 Touring t zelo dobrem etanju. 80.000 Din;
Erskine Touring, skoraj
nove gpme, mal: vožen. Din 40.000; Austro ■ Dalmler z dvojno karoserijo, zaprto fn odprto. šestsedež™. 65 HP. 6 cfl. 46 000 Din; proda V. In M. BareSIč t Co., Ljubljana, Dunajska cesta.	196
Kupim avto
2—2%tonski, ne več kot 10.000 km vožen. Ponudbe z natančnim opisom in najnižjo ceno poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 10«.	88567
Buteljke
stare, različne kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83761
Prodamo:
kompletno hidravlično stiskalnico za izdelavo cementne opeke; ročni stroj za izdelavo zidne opeke; bencinski motor — flnns Langen in Wolf, 5 k. s. montiran na pripadajočem vozu; 3 elektromotorja Siemens & Schukert. 220/380 Kv 4 z zaganjačima; generator za vrtilni tok A. E. O. Onlon, 115 V. 128 Amp. 1000 obratov, t priborom; električni tranformator — 12 Kw s trofazno stikalno napravo, 380: enot 110—50; 2 električna varilna stroja za pločevino »Peco« — firme Bocku, Passing 110 V, 8/12 Kwa; vrtalni stroj, dvojnat, za
železo, za meh. pogon; brzovrtalni stroj za želeeo
na meh. pogon; mehanično žago za železo; stroj za krivljenje dimnih kolen, na ročni pogon; Škarje za pločevino. * krožnim nožem, dolžina 900 mm; razne transmisijske osi In leiaje z lesenimi in železnimi jermenicaml ter večjo količino jekla za vozovna peresa in jeklene pločevine za modele. »Siograd«. Ljubljana Vn. Frank opaoska ulica 21.
83650
Salonsko garnituro
po možnosti starinsko, kupim. Pismene ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Salonska garnitura« 33765
rib
Radio
Neutrodyne, petcevni, moderne konstrukcije 1929 — prestava za uporabo 2, 3, 4 in 5 žarnic ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 33634
Radio-aparat
usnjat kovčeg — šestelek-tronski, z udelanim zvočnikom. baterijami ln okvirno anteno prodam za 5000 Din. — Poizve se v oglasnem oddelkn »Jutra« 83733

ju ali
Veliko hišo
na prometnem kraju, posebno primerno za nadaljevanje ključavničarske obrti, ki je izvrstno vpeljana ter ima odjemalce v vseh krajih Slovenije, prodam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Do-bičkanosno«	33571
Enonadstropno hišo
novo, s 3 trisobnimi stanovanji in obsežnim vrtam ood ugodnimi pogoji prodata. Naslov v .oglasnem oddelku »Jutra«. 82943
Žago
s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m«, tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl. odddek »Jutra« pod šifro »Zaga«.	82865
2—2%tonski avto
Austro Fiat. 45 k. »., s priklopnim vozom za 2 tone, vse v dobrem stanju, deloma novo, s polnimi gum., za takojšnjo upora-ter kompletno napravo
za izdelovanje olja
fino urejen mlin, 10 stop. in osem lesenih eti.=ka'nic prodam Vsa v najboljšem in takoj porabnem stanja. Cena za vse skrajno nizka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33672
1S933EI
Ročni voziček
na štirih kolesih, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Nov ali rabljen«.	33607
Podtalni hydrant
za normalni nastavec, kupim. — Prodajalec naj mi pošlje opis in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hydrant«.	83671
Voziček
Štirikolesni, kupim za prevažanje blaga. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »200 kg«. 33692
Dva koča
za pokrivanje konj. plahto za voz, močan tovorni voz za samra. tovorne sani ra samra. vse le v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »L« dobro bla-go«,	83506
Kavarno
prvovrstno, moderno ure jeno, z bogatim inventarjem, na prometnem prostoru,- f velikim vrtom ia.: pritiklinami, v provinci na Hrvatskem, v večjem trg. mestu, radi bolezni takoj prodam. Ponudbe n» ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kavarna«.	33647
Hišo z vrtom
enostanuvanisko, v okolici Ljubljane ali blizu želez niče vzamem v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čedna 507« 33507
Hišo
dvodružinsko, z velikim vrtom ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83714
V Savinjski dolini
prodam posestvo, oddaljeno 5 minut od kolodvora, tik glavne ceste ki ima 9 oralov njiv, travnikov in hmeljišč, stanovanjsko hišo, veliko gosp. poslopje in nov, zidan kozolec. Cena 150.000 Din. Posredovalci izključeni Pojasnila daje Antonija Areniek v Polzeli.	33774
Hišo
% vrtom prodam radi selitve. Trisobno stanovanje prosto za kupca. Potrebno 200.000 Din gotovine. — Maribor, 6trossmayerieva št 18.	33777
Žensko in moško kolo
naprodaj v garderobi go
stilne pri Figovcu. 83645

Manjšo trgovino
na prometnem kraju prodam Najemnina in odškodnina nizka. Interesenti naj puste cenj. naslove v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Pripravna za vsako obrt«.	83485
Garažo
za 2 avtomobila tn »obo za šoferja oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 83701
Sobo
s sspariranLm vhodom in
elektriko, r csntru mesta oddam i 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
Abonente
(sprejmem na dobro domačo hrano po zmerni eeni. Vpraiati v gostilni Zgonc, Cesta v Rožno dolino 38.
88716
Za večjo množino krompirja
iščem odjemalce. Cenjene ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lep krompir«.	83679
Dijaka
v vestno oskrbo sprejme boljša rodbina brez otrok. Naš'ov v oglasnem oddeV-ti »Jutra«	83724
20otistotne kronske bone
kupuje Ptička itedlonica. založni zavod d. d., Osijek. Desatičina ul 27 32766
Otomane
divane, peresnice in žimni-ee Izdeluje Anten Koleša. Florijanska ulica štev. 23.
82622
Spalnica
iz čeSnjevega lesa, politi-rana in pletena garnitura naprodaj. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«.
£okaU
3 pisar, prostore
krasne, v Slovensiki ulici 8, oddam e 1. oktobrom t 1. Vprašati istotam pri hiSnlku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer Gregorifeva ulica 9, Ma ribor.	83052
Avto-garažo
oddam. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«, (8708
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, v mestu ali neposredni okolici iščem « 1. ali 15. oktobrom — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Uradnik — točen plačnik«.	33599
2 stanovanji
oddam v najem s 1 nov na Vodovodni cesti Eno v pritličju, obstoječe lz treh sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, za ceno 1500 Din — drugo v suterenu. z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. — Informacije pri Ogrinu, Gruberjevo nabr št 8 — med 13. in 16 uro 33534
Stanovanje
z dvema sobama, mirno ne daleč od centra iščem za november, proti primer ni najemnini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«.
Stanovanje
parket, sobe kabineta In
vseh pritiklin, elektrika, vodovod ter del vrta — nad Stadionom oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod šifro »600« na oglasni oddelek »Jutra«.	33209
2 stanovanji
v novi hiii, 2 parket, sob, kuhinje, verande in pritiklin, drugo sobe, kuhinje in pritiklin, oddam boljšima strankama s 15. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33677
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje, iščem v sredini mesta za takoj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez otook«.	83694
Stanovanje
oddam na Laverei. Poizve se v gostilni pri Ogrinu.
83490
Lepo stanovanje
3 sob, kabineta, kuhinje in kopalnice odstopim proti primerni odškodnini s 1. oktobrom. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod »Popolnoma novo«. 83717
Stanovanje
sobe in kuhinje, za takoj iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 25«. 83725
Visoko pritličje
obstoječe iz 8 sob, predsobe, kuhinje in shrambe takoj ugodno oddam Na željo samo 2 sobi. Vodovod in elektrika r h«!. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83759

Prazno sobo
lepo, tik Tivolija, t aH brez oskrbe oddam. Ko jalnica, ttiefoa ia vrt. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
Pisalni stroj
veUki »Reraington«, skoro nov, poceni proda A. Franke, Gradišče 8b/IIL 33508
Sostanovalca
mladega, preprostega, po nizki ceni sprejmem. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
Pisalni stroj
tod! starejši, v vsakem stanju kupim. Ponndbe c navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroj«.	3871«
Opremljeno sobo
oddam zakonskemu para brez otrok, tU t boljšima gospodoma. Istotam oddam
sobo
z 1 posteljo, za obrtno io-
lo. — NaslOv v oglasnem oddelku »Jutra«. S3866
Kleparske stroje
vseh vrst, znamke Maoh A
Fižer, Hronov, ima stalno r zalogi Rudolf Deriaj v Ljubljani, Kolodvorska «1. it. 28. 211
Visokošoica
ali uradnika
sprejmem sa stanovanje z zajtrkom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33C93
Opremljeno sobo
lepo, separirano. z razgledom na Stritarjevo ulico, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. 83718
Lepo sobo
oddam 2 gospodoma r Ilirski ulici 29/1. 83720
Nervoznim
brezplačno pošljemo pojasnjujoče literaturo. — Nov način obnavljanja moči, zdravja in delovne sposobnosti. — Pišite na naslov: Miloš Markovifi, Beograd. Mclerova 27.	10970
tU
Opremljeno sobo
strogo separirano oddam s 1. oktobrom zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83618
Gospodično
.sprejmem v vso oskrbo aii samo na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83565
Lepo solnčno sobo
s posebnim vbodom, parketom ln elektriko oddam v bližini bolnice ln vojvoda Mišiča vojašnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83502
Sobo v LJubljani
išče akademik ter izboren violinist. Kot protiu«lu?o bi dajal pouk iz violine in drugih šolskih premetov. Pi«menn ponudbe pod šifro »Akademik« na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru.
29001
Lepo sobo
s posebnim vhodom In elektriko, blizu gl. kolodvora oddam s 1. oktobrom. — Slomškova 14, pritličje — desno.	83737
Opremljeno sobo
separirano. z elektriko m kopalnico oddam: Sredina it. 8/1, levo.	83734
Sostanovalko
sprejmem z veo oskrbo na Sv. Petra nasipu itev. 48.
83767
Prazno sobo
e posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu, Društvena ulica itev. 27.
S3766
Sostanovalca
sprejmem na Cankarjevem nabrežju St 7/II — levo.
33764
Opremljeno sobo
separirano, z elektriko oddam g 1. okt. v Knafljevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83763
Lepo sobo
z elektriko oddam gospodu na Taboru 5/II — desno.
-	83758
Separirano sobo
v centru mesta oddam e hrano 2 gospodoma ali dl jakema. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 83784
2 skladišča in
2 pisarn, sobi
takoj ali e 1. novembrom oddam skupno ali posamezno. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 33757

mv
»Vanitas«
Dvignite ponovno pismo. — M. B.	83587
1.2
Pridi ▼ soboto v Kranj ob 10. Zelo važno. 83676
Pika.
NiS novega. Moje misli so pri Tebi.	83675
Čevljarski stroj
levoročni, skoraj nov, po ugodni ceni prodam — aH zamenjam za motor. kolo. Pojasnila daje Franjo Ma-jer, Liubliana, Dunajska
ceea 29/HI.'	338->3
PletilrJ stroj
F«pp tt. 10, skoraj nov, • vsemi pritiklinami zelo ugodne proda B. Cerne, Gorje pri Bledu. 83658
Stroje za gnmbnlce
(Knopfloehmasrhine), Šival, ne stroje za čevljarje ia krojače poceni proda Vokač, Krekov trg Stev. 10.
8373»
^SESSSB
Planino
U mahagonija, modem — poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska nI
8S360
Kratek klavir
črn (BOserdorfer) naprodaj Naslov v ogiasnem oddelka »Jutra«.	8375»
Psa volčje pasme
m]»diia. prodam v Roirf
dolini IH/12.
Tvrdka
Ii. ROT
LJUBLJANA Mestni trg 9
nudi kožuhovinast« plašče:
sealskin od D i500 driji imitsobolja . „ 2850 „ . ruske veverice
. » 3200 .
„ mun iel „ „ 3500 K
Joipfefr;
nutriet * , gazela	, «
janičje ^eie , ,
garniture:
v vseh modnih krznih in barvah moške ovratnike
1800 17.0 1100
. » 100 „
„ „ 110«
Trfiouski posMh
prvovrstna samostojna moč za večjo trgovino (podružnico) z mamifakfcuro, železnino in špe-cerijo v manjšem mestu na Štajerskem
se sprejme 11493
Predpogoj kavcija ta popolna verziTanost v vodstvu trgovine z mešanim blagom. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja in visokosti kavcije na oglasni oddelek Jutra pod šifro »G. D. 50«.
Vdova
mlada In inteligentna, ki poseduje 250.000 Din in obrt, želi znanja e finim gospodom, ▼ starosti od 30—40 let. Prednost imajo višji uradniki in trgovci. Dopise e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cvetoča jesen it. 102«. — Tajnost strogo zajamčena 33682
>1000«
Ako me ni — pridi Jutri — sem prost. Poljub. — Dušan.	83646
Domače krvavice in pečenlce
vsako soboto in nedeljo. Točijo t» pristna dolenjska in štajerska vina. Še
priporoča gostilna Turk.
83785
Prvovrstnega
polirja
za stalno namestitev
sprejme takoj
stavbeno podjetje - J. SLAVEC, Kranj -
Sposoben monter
za toplovodne naprave ter centralne kurjave se sprejme do 15. oktobra. — Ponudbe in pretpis spričeval je poslati na Fr. Guček. Trbovlje 2.	11485
<ttgovi>&i tekat, prittiene stanovanje
Za takoj ali pozneje išče v sredini mesta trgovski lokal ali pa stanovanje obstoječe iz 2—3 sob. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 855«.
11438 a
t
Gusti Gundner ro". Alibi naznanja v svojem tn v tmenu
svoičto hčerk MJcI in Gusil ter drugih sorwtačlkov tužno vest, da je »jen BruMj-ena soprog; oz. oče, brat, stric, srvalk in s-estirii, gospod
Ivan Grundner
gostilničar In posestnik	•
<kw 26. septembra 1929. po doto mučni bofeeol, previ*Te» s toAaiilS sv. vere v 64. leflu preminul
K večnemu paKtfcu ga spremimo v netTeito, 29. set>> tieiiribira ob 16. uri ie hiše žalosti v Poilijčanah v lasttao grobnico na farno pcftopal.iS ie istotam.
Maša zadu&ttica se bo darovaJa v ponedeljek, 30. t m. ob 7. urti v taimi oertovi v Po^tanafc. Poljiane, 26. septembra 1929.
no34a	Žalujoči ostali.
JTera Inberjeva: 1 * 1	!
Otroci se organizirajo
Dvigalo je bilo staro in je samevalo ia svoio ograjo. Od neprestanih poti navzgor in navzdol se je čisto zagrenilo in je pričelo besno škripati in polglasno tuliti kakor ranjen volk.
Vodja starega dvigala je bil Jakob Mitrohin, enajstletni sin neznanih starišev. Prišel je s ceste, nočnemu čuvaju je ugajal in je ostal pri dvigalu. Hišno upraviteljstvo mu je bilo zapovedalo, da ne sme nikomur dovoliti vožnje brez spremstva; tako je spremljal sam vsakega gosta v dvigalu in pobiral, kakor imu je bilo ukazano, po pet kopejk voz-nine.
Na večer, ko so odšli odrasli v gledališča ali pa so nalivali svojim gostom čaja pri sebi doma, so prihajale k Jakobu Mitrohinu iz vsega poslopja vse mogoče čepice in ovčji kožuščki na pogovor, da včasih se je izgubila sem celo žametna čepica, ki je bila šestletna Lala. talina mati, okrogla kakor trebušasta kornoda. se je zelo jezila nad taikšnimi poznanstvi in je dejala: »Lala, to je vendar zanemarienec v pravem pomenu besede, obriši si nos! Gotovo krade in počenja umore, ne sesaj prsta! Nimaš drugih znancev?«
Toda nožna okrogla Laločka, ki je »ličila knofku, je že znala urediti tako, da je hodila mimo Jakoba Mitrohina in se mu nasmihala.
Nekega dne se je pojavilo na vratih idvigala, tam ker so po navadi visela vsa hišna naznanila, sledeče novo naznanilo: »Vse otroke iz te hiše vabimo,
da se zberejo jutri ob treh na shod i>od stopnišče, kjer leži ovčji kožuh. Na dnevnem redu bodo važni predlogi. Vstop prost. Za one iz sosedne hiše ■znaša vstopnina dva poprnjaka«.
Podpisa ni bilo.
Najprej je zagledala to naznanilo Lalina mati. Prebrala ga je s ščiipabiikom, nato brez njega in poklicala takoj hišno upraviteljstvo v drugem nadstropju. Prikazal se je upraviteljev pomočnik.
»Kako si to mislite, sodrug Solaitis?« je dejala Lalina mati. »Kako dopuščate kaj takega?«
Sodrug Solaitis si je stvar ogledal, vseknil se je in odvrnil: »Ne vidim v tem nič posebnega, državljanka. Otroci imajo pravico, da se organizirajo v varstvo svojih profesionalnih interesov.«
Lalina mati bi se požrla od ogorčeno-nosti in je z a vpila: Kakšni so ti interesi, ko jim še teče iz nosa? Prepričana sem, da je napisal to Jura iz stanovanja št. 18. In to naj bi bil sin pisarniškega vodje!«
PisarniSki vodja Železnov, godrnjav človek z bolnimi obistmi, je poškilil na lepak in si mislil: »Poznam Jurajevo pisavo. Kaj bo iz njega, ne vem. Nekakšen pustolovec.
Otroci so se vedli, kakor da lepaka ne vidijo. Samo stopnice so postale nenavadno umazane od sledov majhnih noe in v sosednem konzumu so tako povpraševali po pornjakih, da so kmalu naročiti svežo pošiljko tega blaga.
Ob šestih, ko je legla večina starišev, trudna od dela, snežnega meteža in obeda, k počitku, so švigale majhne sence po stopnicah navzdol in se podajale dozdevno tja. kier je ležal ovčji kožuh.
Potem ko se je nastala Lalina mati
pri Lapi novih celo uro in ugotovila, da je mleko dražje in sirote da sploh ne dobiš, je legla na ležalnik med množico blazin, ki so bile večinoma okrogle in deloma velike kakor avtomobilsko kolo in deloma kakor čajni podstavki. Guvernanta se je prepirala v kuhinji s perico o Bogu. Hipoma so treščila neka vrata. Lalina mati je planila kvišku in ugotovila, da je nje hči, Jelena Jegorov-na izginila. Lalina mati se je hitro nadela najbližje oblačilo in pozvonila na vse pretege ob sosednih vratih. Pisarniški vodja Zeleznov, z ogrevalko v roki je odprl lastnoročno. »Moja Lala je izginila in vaš Jura menda tudi,« je dejala Lalina mati. »Pod stopnicami imajo shod, profesionalne interese, skratka: neizbežno angino.«
Šla sta skupaj po stopnicah navzdol. Istočasno je lezlo dvigalo s starikavim ječanjem iz sedmega nadstropja. Ko je zagledali Jaikob Mitrohin onadva, je ustavil dvigalo, odprl vrata in dejal: »Prosim lepo.«
Ta čas se je stiskalo spodaj, kjer sta ležala ovčji kožuh in škropilnik za ceste, toliko otrok v tesnem prostoru, da nisi mogel dihati. Dišalo je po meti kakor v lekarni.
Jura Železnov je stal na starem stolu in se pripravljal, da otvori shod. Vsak hip ga je obiskoval drugi predsednik, dvanajstletni Viktor m zahteval navodil.
»Jura, tu je prišla s sosednega dvorišča neka deklica z dojenčkom v naročju. Ali ji lahko preda svoj glas?«
Doienček ie v tem hipu sam začel
predajati svoj glas, pa tako, da bi skoraj vsi oglušdli.
»Sodrugi«. se je trudil Jura, da bi ga prekričal, »•sodrugi, naznanjam v?~ da glasuje samo tisti, ki stoji lahko na lastnih nogah. Drugi ne smejo. Glasov ni mogoče poveriti drugim. Prosim govornike naj se vpišejo. Nimamo dosti časa. Dnevni red: volitev novih starišev.«
Lala .bleda toda s svetlimi očmi, se je pririnila do Viktorja in mu dejala tiho: »Prosim, vpišite tudi mene. Rada bi se izjavila. Napišite: Lala iz petega nadstropja.«
>0 čem se hočete izjaviti, sodružica?«
»O toplem spodnjem krilu, ki praska, da bi ga ne bilo treba nositi. In še o mnogočem drugem.«
Jura je potrkal s poprnjakom po oknu in začel: »Sodrugi. povedal bom nekoliko besed. Vsi ljudje — kovinarji, prodajalci. celo snažilci čevljev — imajo svoio zvezo, ki jih varuje izkoriščanja, toda mi otroci ne moremo storiti kaj takšnega. Vsa/k izmed starišev, naj si bo mati ali oče, zlasti če je bolan na obi-stih, se iz nas norčuje, če ga je volja. Tako ne gre dalje. Predlagam, da postavimo svoje zahteve in izdelamo geslo, ki bo času primerno. Kdo je zato, kdo proti, kdo se vzdrži glasovanja?«
»Tu je vpisan Jakob Mitrohin,« je sporočil Viktor. »Govoril bi o vprašanju, da ne smejo več deliti zaušnic. Pa ga ni tu.«
Jura je resno namršil obrvi in dejal: »Gotovo je zaposlen. Brez vzroka ne bi izostal. To pomeni, da dela nekaj važ-
nega. Njegova prijava ostane veljavna.«
Shod je potekal viharno. Bilo je toliko tako bolečih vprašanj, da ni bilo mogoče molčati. Govorili so o tem. da je brezpogojno potrebno umivati si škornje v mlakah in še o marsičem drugem.
Poldrugo uro je viselo dvigalo med tretjim in četrtim nadstropjem. Zaman je besnela Lalina mati in trkala po vratih, zaman se je prijemal pisarniški vodja za svoje bolni obisti, Jakob Mitrohin je odgovarjal, da je drobovje dvigala bolno in da ne more nič; visi —pa se bo samo osvobodilo.
Končno, ko se je Lafrna mati vrnila napol mrtva od razburjenja in čakanja k s-vniim okroglim blazinam, je opazila Lalo ob očetovi pisalnici. Z debelim modrim-' svinčnikom je risala po veliki poli rrnirja z ogromnimi Črkami, menda je bilo to geslo, ki ga je sprejelo zborovanje:
»Otroci, bodite previdni, ko izbirate svoje stariše!«
Lalina mati je postala zeleno-žolta od strahu.
Naslednjega dne je prejela po guver-na>"+: ->ismo. Čudila se je. da leži v umazanem ovitku nekaj okroglega. Odprla je pismo. V njem je bil velik, umazan kovanec za pet kopejk. Listek pa je velel:
»Državljanka, groš za dvigalo vam vračam. Radi pravičnosti. Držal sem vas nalašč, toliko časa v dviealu, da se je rr"i<?!a vaša hči Lala izraziti o vseh svojih interesih
Z? analfabeta Jakob* Mitrohfna
Jura Železnov.
mu
STEKLENA OPEKA
■
strešna in zidna, plošče za tlakovanje vseh vrst se dobi le pri
II!
„CEHOSTAKLO"
Ljubljana
Komenskesa 20
Telefon 3140
IIHII
X
Beograd
Carinska 10
Telefon 3288
Alojzij Lombar, krojaštvo
Ljubljana — Šiška ,1526
naznanja, da je otvoril na željo tudi delavnico za Izgotavljanje oblek po II. in III. tarifi
ter se tozadevnim interesentom najtopleje priporočam
Trgovina s klavirji
F. Kod nor
Generalna reprezentanca tovarne klavirjev Kanzler
MARIBOR, Gosposka ul. 2
Edino zastopstvo svetovne tvrdke: EHRBAR in vodečih tovarn klavirjev:
Lauberger & Gloss.
Dalekosežna plačila na obroke.
11256
Kupujte šolske knjige v Tiskovni zadrugi!
Odličen motor - razkošna karoserija presenetljivo nizka cena
TtvM- -V -V". .
i Vse to pojasnjuje velikansko priljubljenost šestcilindrskega Chevroleta
prvi voz Chevroleta Six Je ■*■ prišel na trg leta 1929 — 'danes Je njih število že doseglo milijon. Pričakovati Je, da bo, še preden bo leto okoli, v prometu 1,400.000 Chevroletov Six.
Isti šestcilindrsk! motor se je prav tako Izborno obnesel na aslaltnih cestah Zedinjenih držav kakor y Južnoalriških
džunglah ali na ozkih skalnatih :estah v Grčiji. Poskusi na pre-izkuževalnem terenu družbe General Motors, kjer so zastopane vse vrste cest, so vnovič rodili uspeh!
Delo Fisherjevih risarjev — nova Chevroletova karoserija — Je k temu uspehu prav toliko pripomoglo kakor Chevroletov motoi. Vse povsodi si Je
na tisoče ln tisoče žensk izbralo ta voz zaradi njegove elegantne vnanjosti in harmonije njegovih barv.
Tako luksusen In popoln Izdelek bi moral veljati večkrato svojo ceno, če bi Chevroleta ne izdelovali v tolikšnih množinah in če bi General Motors ne imela na razpolago tako obilnih sredstev.
Velika priljubljenost Chevroleta temelji prav tako na njegovih elegantnih linijah, kakor na njegovem slovečem šestci-lindrskem motorju.
CHEVROLET SIX
CHEVROLET - PONTIAC — OLDSMOBILE - OAKLAND - MAR0UETTE - BUICK « VAUXHALL' —1 LA SALLE — CADILLAC « CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — a M. C TOVORNI AVTOMOBILI
FISHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
11514
Kupim zelenkasti
HMELJ
Ponudbe in vzorce naj se pošljejo na
Emerik Kukec
poprej Simon Kukec, Žalec
Razpis.
Pri hiše srezkega poglavarstva v Konjicah se oddajo takojšnja popravila strehe in oken. Ponudbe na podpisano občino do 10. oktobra i L	"»s
Občina trg Konjice.
VeJISd Bustrovant cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL & HEROLD $
tvornica glasbil, gramofonov bi hannonflž
R. Lorger MARIBOR, št 101-B Violine od Din 98. Ročne harmonike od Dia 85. Tamtrare od Din S»8. Gramofoni od Din 345 dalje.
NESTLE-ova
ottolka moka
11476
i$vanrodno fotaniino sredstvo, $eio debato na vitaminih.
Vsega zdravilstva
Dr* Stane Vrhovec
zobozdravnik
se naseli 7. oktobra v novi mestni ri^li™ hiši mestne elektrarne („Pri Kroni*) v !^t3IJU
11469
Mnogoštevilne preizkušnje, Katere je izvršila vlada Zedinjenih držav severo-ameriških s svečami vseh znamk, so dokazale, da se morajo sveče brez ozira na znamko zamenjati po circa 10.000 miljah (16.000 km). Ako vaše sveče niso bile izmenjane po 15—16.000 km vožnje, vam priporočamo, da jih izmenjate, ako pa imate druge znamke svečo, pa namestite Champion, pa boste videli razliko.
CHAMPION
so najzanesljivejše sveče za vse motorje brez razlike. Generalno zastopstvo za kraljevino 8. H. S.
¥. H. S TIVTII
Zagreb Sudnička 4
Beograd Miloša Velikog 23