glas mladih 111 Physical habits of selected area in Nepal and connection with area population’s health Abstract The aim of the thesis was to determine correlations between physical habits and certain physical and mental aspects of health for adult Nepalese. For the field survey a personal questionary was designed with questions about socio-demographic data, health and physical habits. The sample consisted of 100 adult residents of Nepal from Kaski district with an average age of 28 years (SD = 7.2). The majority of them lived in the city of Pokhara. The obtained data were processed with the statistical program SPSS. To calculate the cor- relation of physical activities and exercise related with health problems and diseases as well as life satisfaction Spearman's correlation coefficient was used. Hypothesis testing was conducted at a 5 % level of risk. The result was that there was no correlation between the average time of physical activities and exercise within a week and the average number of health problems and diseases. Of statistical significance was the correlation between average time of exercise per week and an average rating of arguments about changes in a person's life, which was negative. The longer the time for exercise was, the less desire for changes in life was present. Key words: physical habits, health, adult Nepalese, satisfaction with life. Eva Pečnik, Stojan Burnik, Maja Dolenc Gibalne navade prebivalcev področja Kaski v Nepalu v povezavi z zdravjem Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti povezave med gi- balnimi navadami in določenimi dejavniki zdravja odraslih prebivalcev določenega dela Nepala. Pri terenskem anketiranju je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval vprašanja o socialno-demografskih podatkih, zdravju in gibalnih navadah. Vzorec je zajemal 100 odraslih prebivalcev Nepala področja Kaski s povprečno starostjo 28 let (SD = 7,2), kate- rih večina je živela v mestu Pokhara. Pridobljeni podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS. Za izračun povezanosti telesne in športne dejavnosti z zdravstvenimi težavami in boleznimi ter z zadovoljstvom z življenjem je bil uporabljen Spearmanov koeficient korelacije. Preverjanje hi- potez je potekalo pri 5 % stopnji tveganja. Poka- zalo se je, da ni bilo povezanosti med povprečnim časom telesne ter športne dejavnosti v enem te- dnu in povprečnim številom zdravstvenih težav in bolezni. Statistično značilna je bila le povezanost med povprečnim časom športne dejavnosti na te- den in povprečno oceno trditve o spremembah v življenju posameznika, ki je bila negativna. Daljši kot je bil čas športne dejavnosti, manj je bilo pri- sotne želje po spremembah v življenju. Ključne besede: gibalne navade, zdravje, odrasli Nepalci, zadovoljstvo z življenjem. 112 Uvod „ Gibanje, zdravje in zdrav življenjski slog so v današnjem času teme, s katerimi se sre- čujemo skoraj na vsakem koraku. Telesna nedejavnost je na lestvici vzrokov svetov- ne umrljivosti na četrtem mestu, takoj za zvišanim krvnim tlakom, uporabo tobačnih izdelkov ter sladkorno boleznijo. Nedejav- nosti na lestvici sledita prekomerna teža in debelost. Telesna nedejavnost je eden od ključnih vzrokov za nastanek raka dojk in debelega črevesja (21–25 %), sladkorne bolezni (27 %) ter bolezni srca in ožilja (30 %). Tovrstne kronične nenalezljive bolezni sodobnega časa so velik problem v nera- zvitih državah in državah v razvoju, kjer je prostočasna telesna dejavnost velikokrat omejena, ni dostopna. Ljudje so bolj kot v svojem prostem času telesno dejavni v sklopu vsakodnevnih poklicnih dejavno- sti, opravljanja hišnih opravil in za name- ne transporta (Global Recommendations, 2010). Za doseganje določene stopnje zdravja so odgovorni številni dejavniki, ki jih predsta- vljajo telesna dejavnost oziroma nedejav- nost, prehrana, kajenje in uživanje alkohola, medsebojni odnosi, stres, biološke danosti, kakovost medicinske oskrbe, okolje in po- dobno. Najbolj ključen dejavnik za poziti- ven vpliv na celostno zdravje je ustrezen življenjski slog, ki stremi k ravnovesju nave- denih dejavnikov (Pori idr., 2013). Znano je, da redna, primerno intenzivna in primerno dolga telesna dejavnost oziroma telesna vadba ugodno vpliva na človeko- vo zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Ti učinki so zmanjšano tveganje za nastanek sodobnih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, prekomerna teža in debelost, sladkorna bolezen ter rak. S telesno dejav- nostjo se tudi izboljša in ohranja ali zmanj- ša upadanje mišično-skeletnega zdravja. Psihično počutje človeka je boljše in pri- pomore k pozitivnim socialnim izkušnjam ter učinkom (Cavill, Kaglmeier in Racioppi, 2007). Značilnost duševnega zdravja je tudi zadovoljstvo posameznika s samim seboj in svojim življenjem. Na to lahko vplivamo s telesno dejavnostjo, saj ta povzroči števil- ne fiziološke in biokemične spremembe v organizmu (izločanje endorfinov), mišlje- nju in doživljanju samega sebe ter okolice (Mišigoj-Duraković, 2003). Ranasinghe, Ranasinghe, Jayawardena in Misra (2013) ugotavljajo, da so prebivalci južnoazijskih držav, med katere spadajo tudi Nepalci, močno nagnjeni k razvoju sodobnih kroničnih bolezni, kot so abdo- minalna debelost, sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja. Vzrok za množičen porast tovrstnih bolezni je genska predis- pozicija, ki je še podkrepljena z nezdravimi prehranjevalnimi navadami in telesno ne- dejavnostjo. Na drugi strani so prisotna še kulturna verovanja ter pomanjkanje znanja, zavedanja o zdravem načinu življenja. Za ženske v južnoazijskih državah velja, da so bolj telesno nedejavne kot moški. Eden izmed vzrokov so kulturna prepriča- nja in verovanja določenih etičnih skupin, ki ženskam omejujejo možnost udeležbe pri telesnih dejavnostih. Drugi vzrok je tra- dicionalna vloga ženske, ki je skrb za raz- širjeno družino (moževo in lastno družino) ter hišna opravila. To jim ne dopušča, da bi se udeležile telesnih dejavnosti v prostem času. Navajajo tudi, da je več telesno ne- dejavnih ljudi z višjo usposobljenostjo in izobrazbo. Ranasinghe idr. (2013) ugotavljajo tudi, da je telesna dejavnost v povezavi z delom in transportom bolj prisotna v vsakodnev- nem življenju prebivalcev Južne Azije kot prostočasna telesna dejavnost. Njihovo de- lo in transport že sama po sebi zahtevata in vzdržujeta telesno pripravljenost. V Nepalu se 80 % populacije ukvarja s kmetijstvom, kar pomeni, da so fizično aktivni že v sklo- pu svojega dela. Horne in Tierney (2012) v svoji raziskavi Kaj ovira in preprečuje prebivalce Južne Azije, da bi se v večji meri ukvarjali s telesno dejavno- stjo, ugotavljata, da so družbene norme eden izmed ključnih dejavnikov. Velik po- men ima pomanjkanje informacij in znanja o pozitivnih posledicah telesne dejavno- sti na zdravje, pomanjkanje podpore in spodbude s strani družine in prijateljev, pomanjkanje ustreznih športnih površin oziroma nevednost o možnostih izkorišča- nja naravnih danosti za telesno dejavnost. Velik problem predstavlja neznanje jezika (angleščine) in nepismenost, saj so ljudje odvisni od drugih in s tem njihovih pre- pričanj. Za družbo je preventivno ravnanje za izboljšanje zdravja nekaj neobičajnega, ravno tako da se v družbi pojavljaš sam in si vzameš čas za vadbo. Telesna nedejav- nost pa je nekaj običajnega, še posebno v procesu staranja, saj jih bolezni in zmanj- šana mobilnost odvračajo od dejavnosti. Verjamejo, da je njihovo zdravje nadzirano z višjo silo ter da jim telesna dejavnost ne bo pomagala pri odpravljanju njim name- njenih bolezni. Vzrok je tudi v pomanjkanju časa, saj večino tega namenjajo družini in širši skupnosti. Mehata idr. (2013) v raziskavi Nepal House- hold Survey navajajo, da je imelo eno od desetih gospodinjstev vsaj enega člana obolelega s kronično boleznijo. Obolelost s kroničnimi boleznimi je v urbaniziranih območjih dvakrat večja kot na podeželju ter narašča s starostjo. Podobno je tudi z duševnim zdravje, ki je večji problem v me- stih kot na podeželju. V raziskavi Non Communicable Diseases (2013) ugotavljajo, da 2,3 % sodelujočih Nepalcev ne dosega priporočila za telesno dejavnost za zdravje (150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti/teden). Več je moških, ki ne dosegajo priporočila. Od- stotek visoko intenzivno dejavnih žensk je rahlo višji kot odstotek moških. Mediana telesne dejavnosti za oba spola je 240 min/ dan, ki s starostjo rahlo pada. Mediana te- lesne dejavnosti povezane z delom znaša 150 min/dan za moške in 180 min/dan za ženske, pri obeh spolih je najvišja od 30. do 44. leta. Mediana telesne dejavnosti z namenom transporta je pri obeh spolih 60 min/dan in je enaka tudi skozi vsa življenj- ska obdobja. 87,9 % sodelujočih ne dosega vsaj 10 minut rekreacijske telesne dejavno- sti/dan. V povprečju presedijo oziroma so naslonjeni na kaj 120 min/dan. Po podatkih indeksa telesne teže BMI je prekomerno težkih 17,7 % in debelih 4 % sodelujočih. Prekomerna teža se večkrat pojavi pri moških, debelost pa pri ženskah. Povišan krvni tlak je prisoten pri četrtini vseh sodelujočih. Na splošno je hiperten- zija pogosteje prisotna pri moški in starejši populaciji. Sladkorna bolezen se pojavlja pri 3,6 % sodelujočih. Pogostejša je pri moških in narašča s starostjo. Zvišano raven hole- sterola ima 22,7 % sodelujočih. Obolevnost narašča s starostjo, po spolu je pogostejša v mlajših letih pri moških in v starejših letih pri ženskah. Iz rezultatov je razvidno, da so vedenjski in biološki faktorji tveganja za nastanek sodobnih bolezni močno prisotni v življe- nju Nepalcev. Moški so bolj izpostavljeni kajenju, alkoholu, zvišanemu krvnemu tla- ku in holesterolu ter zvišani ravni glukoze v krvi. Debelost je v večji meri prisotna pri ženskah. V starosti je pogostejša uporaba tobaka, nizka raven telesne dejavnosti, de- belost, zvišan krvni tlak in zvišana raven glukoze v krvi. glas mladih 113 Metode dela „ Preizkušanci Vzorec anketirancev je zajemal 100 odraslih prebivalcev Nepala, starih od 18 do 53 let. Od tega jih je bilo 41 % ženskega in 59 % moškega spola. Večina je živela v mestu Pokhara (92 %) na področju Kaski, ostali so prihajali iz okoliških vasi in mest. Povpreč- no so se šolali 13 let; SD = 3. Največ jih je pridobilo višjo srednješolsko izobrazbo (48 %), 1 % pa ni imel nobene izobrazbe. Glede na kraj bivanja, večina sodelujočih v raziskavi prihaja s področja Kaski, zato so predstavljeni podatki navezani na prebi- valce Nepala s tega področja, kar pomeni, da ne moremo posploševati podatkov na celotno državo. Pripomočki Način zbiranja podatkov je bilo osebno terensko anketiranje s pomočjo lastno se- stavljenega vprašalnika, ki je zajemal vpra- šanja o socialno-demografskih podatkih, vprašanja, povezana z zdravjem in gibal- nimi navadami. Vprašanja so bila povzeta in prilagojena iz Globalnega vprašalnika o telesni dejavnosti GPAQ organizacije WHO (Non Communicable Diseases, 2013), Z zdravjem povezanega vedenjskega sloga CINDI (Hlastan Ribič, Djomba, Zaletel-kra- gelj, Maučec Zakotnik in Fras, 2010), Lestvi- ce zadovoljstva z življenjem SWLS (Diener, Emmons, Larsen in Griffin, 1985) ter Special Eurobarometra (2014). Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani s statističnim pro- gramom SPSS. Izračunani sta bili osnovna statistika in frekvenčna porazdelitev za spremenljivke. Za izračun povezanosti iz- branih spremenljivk je bil uporabljen Spe- armanov koeficient korelacije s 5 % stopnjo tveganja. Rezultati in razprava „ Gibalne navade V Tabeli 1 so prikazana povprečja posa- mezne kategorije telesne dejavnosti ter povprečja telesne dejavnost kot celote, za izračun katerih so uporabljena povprečja vsakega posameznika. Povprečno so bili sodelujoči telesno dejavni 327,2 min/teden (SD = 316). V tipičnem tednu so bili pov- prečno dejavni 2,6 dni (SD = 1,3). Na po- samezen dan je dejavnost trajala 70 minut (SD = 52,9). Skoraj polovica sodelujočih je bila visoko intenzivno dejavna (49 %). Veliko več (71 %) jih je bilo zmerno intenzivno de- javnih. V sklopu športne dejavnosti so bili udeleženci v povprečju visoko intenzivno dejavni 114 min/teden (SD = 179) ter zmer- no intenzivno dejavni 162,2 min/teden (SD = 242,5). Celotna populacija je bila v pov- prečju športno dejavna 138,1 min/teden (SD = 160,2). V povprečju so se ukvarjali s športom 2,2 dni/teden (SD = 2) ter 40,6 min/dan (SD = 37,2). Povprečno so sodelujoči na dan presedeli 358,3 minut (SD = 232,1), kar je skoraj 6 ur/ dan. Najmanj namenjenega časa sedenju je 30 minut, največ pa 18 ur v enem dnevu. Največ jih na dan presedi 4 ure. Rezultati prikazujejo, da je 82 % sodelujo- čih imelo en razlog od navedenih, da niso bili bolj športno oziroma telesno dejavni. 16 % je navedlo po dva razloga, ostali tri ali štiri. V povprečju je vsak sodelujoč navedel en razlog. Najpogostejši razlog prebival- cev Kaski področja (Slika 1), da niso bili bolj športno oziroma telesno dejavni, je bilo primanjkovanje časa (41 %). Sledila sta ra- zloga, da se že redno ukvarjajo s športom (15 %) ter drugi razlogi (10 %). Pod druge razloge lahko štejemo tudi verska in kultur- Tabela 1. Količina telesne dejavnosti Število dni na teden (dni/ teden) Čas na dan (min) Skupen čas na teden (min/ teden) Visoko intenzivno delo M 1,6 5 7,1 268,8 SD 2,5 135,9 848,38 Zmerno intenzivno delo M 4,1 129,9 753,8 SD 2,9 162,2 1159,8 Transportna dejavnost (hoja, kolo) M 3,2 82,0 3 3 7, 5 SD 2,8 92,1 510,1 Visoko intenzivna športna dejav- nost M 1, 8 31,5 114 , 0 SD 2,5 41, 2 179, 0 Zmerno intenzivna športna dejavnost M 2,5 49,7 162,2 SD 2,6 53,3 242,5 Telesna dejavnost M 2,6 70,0 3 2 7, 2 SD 1,3 52,9 316,0 Legenda: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon. Slika 1. Razlogi, da se prebivalci Kaski področja ne ukvarjajo bolj pogosto s športno ali telesno dejavnostjo. 41,3 14,9 9,9 8,3 7,4 6,6 5,8 2,5 1,7 0,8 0,8 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 % 114 na prepričanja ter poglede posameznika kot družbe na športno oziroma telesno dejavnost. Dejavniki zdravja Dobra polovica (53 %) sodelujočih v razi- skavi je svoje zdravje ocenila z oceno do- bro. Nihče ga ni ocenil kot zelo slabo. Tudi splošno zdravje (povprečna ocena vseh udeležencev) je bilo ocenjeno z oceno do- bro (M = 2,48). Zdravnika v zadnjem letu ni obiskalo 34 % sodelujočih. 55 % je bilo tistih, ki so ga obiskali do trikrat, kar je predstavljalo 83 % med vsemi, ki so obiskali zdravnika. Zaradi bolezni ali poškodbe je bilo v zadnjem le- tu odsotnih z dela ali nezmožnih opravljati običajne delovne obveznosti 42 % sodelu- jočih, ostali so opravljali delo vsak dan ne glede na zdravstveno stanje. V povprečju so bili ljudje pri zdravniku dvakrat in odso- tni z dela 5 dni. Skoraj polovica sodelujočih (49 %) je imela vsaj eno od navedenih zdravstvenih težav v zadnjem mesecu, 30 % sodelujočih pa nobene. Največ je bilo 6 zdravstvenih te- žav na posameznika. Največkrat prisotna težava (Slika 2) je bila glavobol (25 %), sle- dile so ji bolečine v križu (12 %) in bolečine v vratu ter ramenih (10 %). 22 % je navajalo, da ni imelo nobene težave ali nobene od naštetih. Nobene diagnosticirane bolezni ali stanja s strani zdravnika ni imelo 85 % sodelujočih. 10 % je imelo eno od navedenih bolezni ali stanj. Največkrat prisotna bolezen je bila hipertenzija, s katero je bilo obolelih skoraj 8 % (Slika 3). Nobene navedene zdravstvene težave ali diagnosticirane bolezni ni imelo 28 % so- delujočih. Dobra polovica (55 %) je imela eno in 1 % je imel štiri zdravstvene težave ter diagnosticirane bolezni. V povprečju ima vsak sodelujoč eno od navedenih zdra- vstvenih težav in bolezni. Občutek napetosti, stresa ali velikega priti- ska je občasno občutilo 34 % sodelujočih, le 6 % je bilo pod stresom vsak dan. Nikoli ga ni občutilo 22 % sodelujočih. Tabela 2. Povprečna ocena posamezne trditve M V večini pogledov je moje življenje blizu idealnemu. 4,97 Razmere mojega življenja so super. 4,91 S svojim življenjem sem zadovoljen. 5,38 Do sedaj sem v svojem življenju izpolnil vse pomembnejše želje. 4,75 Če bi živel še enkrat, ne bi skoraj ničesar spremenil. 4,50 Legenda: M – aritmetična sredina. V Tabeli 2 so predstavljene ocene posame- zne trditve lestvice zadovoljstva z življe- njem odraslih prebivalcev Nepala s Kaski področja. Sodelujoči so se najbolj strinjali s trditvijo, da so s svojim življenjem zadovolj- ni. Z ostalimi trditvami so se skorja delno strinjali. Povezanost med gibalnimi navadami in zdravjem Za ugotavljanje povezanosti telesne in športne dejavnosti s telesnim zdravjem smo uporabili povprečen čas celotne te- lesne oziroma športne dejavnosti v enem tednu ter povprečno število zdravstvenih težav in bolezni vsakega posameznika. Iz- računali smo Spearmanov koeficient kore- lacije (Tabeli 3 in 4). Rezultati niso pokazali statistično značilnih povezav. Slika 2. Pogostost pojava posamezne zdravstvene težave. 24,5 21,6 11,5 10,1 5,8 5,8 4,3 3,6 3,6 2,9 2,9 2,2 1,4 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 % Slika 3. Pogostost posamezne diagnosticirane bolezni ali stanja. 81,0 7,6 2,9 2,9 1,9 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 % glas mladih 115 Tabela 3. Spearmanov koeficient korelacije (Ρs) med povprečnim časom telesne dejavnosti na teden ter povprečnim številom zdravstvenih težav in bolezni Vrednost Statistična značilnost Ρs 0,071 0,480 Tabela 4. Spearmanov koeficient korelacije (Ρs) med povprečnim časom športne dejavnosti na teden ter povprečnim številom zdravstvenih težav in bolezni Vrednost Statistična značilnost Ρs -0,087 0,389 Za ugotavljanje povezanosti med telesno in športno dejavnostjo ter zadovoljstvom z življenjem je bil uporabljen povprečen čas celotne telesne oziroma športne dejav- nosti v enem tednu ter povprečna ocena posamezne trditve lestvice zadovoljstva z življenjem (Tabeli 5 in 6). Koeficient korelacije je imel najvišjo vre- dnost pri zadnji trditvi (Ρ s = -0,209), pove- zava športne dejavnosti z omenjeno po- stavko lestvice zadovoljstva z življenjem je statistično značilna. Razprava „ Podobno kot so za prebivalce Južne Azije ugotovili Ranasinghe idr. (2013), so rezultati naše raziskave pokazali, da je bila tudi pri sodelujočih prebivalcih Kaski področja tele- sna dejavnost v večji meri prisotna v sklopu dela ter za namen transporta. Nič telesno dejavnih ni bilo 3 % sodelujočih, medtem ko jih 22 % ni bilo nič športno dejavnih v svojem prostem času. V raziskavi Speci- al Eurobarometer (2014) so ugotovili, da enak odstotek Slovencev ni nikoli športno dejaven, na evropski ravni pa je odstotek skoraj dvakrat večji (42 %). Naša raziskava je pokazala, da je 36 % sodelujočih dose- galo priporočila za ohranjanje zdravja pri zmerno in 39 % pri visoko intenzivni špor- tni dejavnosti v prostem času (150 min/ teden zmerno intenzivne ter 75 min/teden visoko intenzivne dejavnosti). Vsaj 10 minut športne dejavnosti na dan ni dosegalo 41 % sodelujočih, kar je za polovico manj kot pri raziskavi Non Communicable Diseases (2013), kjer kriterija ni dosegalo 87,9 % so- delujočih. Pokazala se je tudi velika razlika v odstotku ljudi, ki niso dosegali priporoči- la 150 minut telesne dejavnosti na teden. V raziskavi Non Communicable Diseases (2013) so ugotovili, da je odstotek znašal 2,3 %. V naši raziskavi je bilo ugotovljeno, da jih približno tretjina ni dosegla priporočil. To nam pokaže, da so ljudje vse manj telesno dejavni. Glede na njihov življenjski slog so na dan presedeli večino časa. Povprečje je pokazalo, da so v tipičnem dnevu presede- li skoraj 6 ur. Čas sedenja se je povečal od leta 2013, ko so v raziskavi Non Communi- cable Diseases (2013) ugotovili, da v pov- prečju presedijo 2 uri na dan. Eden izmed glavnih razlogov za manjšo telesno dejav- nost anketiranih je bilo pomanjkanje časa. Glede na to, da je bila večina anketiranih v vzorci iz TURISTIČNEGA mesta, kjer ver- jetno opravljajo bolj sedeče delo VSE DNI V TEDNU, so rezultati lahko tudi posledica tega. Razen če se primerja s tem da jih 39 % dosega priporočila za ohranjanje zdravja pri visoko intenzivni športni dejavnosti in 36 % pri zmerno intenzivni (to je omenjeno pod naslovom razprava). Horne in Tierney (2012) navajata pomanjkanje časa kot ene- ga od vzrokov, ki ovira oziroma preprečuje ukvarjanje s telesno dejavnostjo. Med tovr- stne vzroke prištevata še družbene norme, verovanja ter pomanjkanje znanja o pozi- tivnih vplivih telesne dejavnosti na telo, ki so v raziskavi zajeti pod odgovorom drugo, s katerim je na vprašanje odgovorila kar desetina sodelujočih. Prav tako je v Evropi in Sloveniji pomanjkanje časa eden izmed glavnih razlogov, ki preprečujejo večjo te- lesno oziroma športno dejavnost (Special Eurobarometer, 2014). Iz predstavljenega lahko sklepamo, da je v življenju Nepalcev s področja Kaski v vedno večji meri priso- ten sedeči način življenja, ki se ravno tako izraža pri telesni dejavnosti v sklopu dela in transporta. Nadalje smo ugotovili, da so sodelujoči prebivalci Kaski področja v raziskavi svoje trenutno zdravstveno stanje ocenjevali kot dobro. Tudi Hlastan Ribič idr. (2010) nava- jajo, da so Slovenci ocenili zdravje z oceno dobro (41 %). V zadnjem letu 34 % sode- lujočih v raziskavi ni nikoli obiskalo zdrav- nika in 58 % ni bilo nikoli odsotnih z dela ali nezmožnih opravljati običajnih delovnih obveznosti zaradi bolezni ali poškodbe. V Sloveniji (Hlastan Ribič idr., 2010) v zadnjem letu ni nikoli obiskalo zdravnika 21 % in 70 % ni bilo nikoli odsotnih z dela ali nezmožnih opravljati običajnih delovnih obveznosti. V splošnem so bili prebivalci Kaski področja v primerjavi s Slovenci manjkrat pri zdravni- ku in večkrat odsotni z dela, a nikoli več kot en mesec. Mehata idr. (2013) ugotavljajo, da je imelo eno od desetih gospodinjstev vsaj enega člana obolelega s kronično bo- leznijo. V raziskavi smo ugotovili, da je imel Tabela 5. Spearmanov koeficient korelacije (Ρs) med povprečnim časom telesne dejavnosti na teden ter povprečno oceno posamezne trditve Trdit ve/Ρ s Vrednost Statistična značilnost V večini pogledov je moje življenje blizu idealnemu. - 0,102 0, 313 Razmere mojega življenja so super. -0,063 0,533 S svojim življenjem sem zadovoljen. 0,028 0,782 Do sedaj sem v svojem življenju izpolnil vse pomemb- nejše želje. 0,001 0,995 Če bi živel še enkrat, ne bi skoraj ničesar spremenil. - 0,185 0,065 Tabela 6. Spearmanov koeficient korelacije (Ρs) med povprečnim časom športne dejavnosti na teden ter povprečno oceno posamezne trditve Trdit ve/Ρ s Vrednost Statistična značilnost V večini pogledov je moje življenje blizu idealnemu. 0,048 0,637 Razmere mojega življenja so super. 0,025 0,806 S svojim življenjem sem zadovoljen. 0,081 0,423 Do sedaj sem v svojem življenju izpolnil vse pomemb- nejše želje. - 0 ,118 0,244 Če bi živel še enkrat, ne bi skoraj ničesar spremenil. -0,209 0,037 116 vsak izmed sodelujočih v povprečju eno od zdravstvenih težav ali diagnosticiranih bolezni. Največkrat pojavljene zdravstvene težave so bile glavobol ter bolečine v križu, vratu in ramenih. Koščak Tivadar (2015a) pravi, da so bolečine v vratu in ramenih ena izmed posledic pretežno sedečega načina življenja, ravno tako tenzijski glavoboli, ki so posledica prevelike napetosti v mišicah vratne hrbtenice. Dolgotrajno sedenje je tudi eden izmed dejavnikov za pojav bo- lečin v križu (Koščak Tivadar, 2015b). Glavo- bole in bolečine v križu, vratu ter ramenih se da odpraviti oziroma omiliti z ustreznimi vajami, torej s telesno dejavnostjo. Hlastan Ribič idr. (2010) ugotavljajo, da so tudi pri Slovencih najpogostejše zdravstvene te- žave glavoboli, bolečine v križu, vratu in ramenih, kjer ravno tako prevladuje sede- či način življenja. Povprečno število samo diagnosticiranih bolezni na posameznika v naši raziskavi je bilo 0. To lahko razlagamo s tem, da so bili sodelujoči v povprečju mlaj- ši in so zaradi starosti imeli manj težav. Na drugi strani bi lahko bil to problem v zdra- vstveni oskrbi in nerednem obiskovanju zdravnika. V raziskavi Non Communicable Diseases (2013) navajajo, da je bil povišan krvni tlak prisoten pri četrtini sodelujočih, sledila mu je zvišana raven holesterola. Sladkorno bolezen je imelo skoraj 4 % so- delujočih. V naši raziskavi je bil ravno tako v največji meri prisoten zvišan krvni tlak (8 %). Zvišano raven holesterola je imel 1 % sodelujočih, sladkorne bolezni ni navajal nihče. Slovenci se ravno tako največkrat spopadajo z zvišanim krvnim tlakom, sledi mu zvišana raven holesterola ter bolezni in okvare hrbtenice. S sladkorno boleznijo se spopada skoraj 7 % Slovencev (Hlastan Ribič idr., 2010). S stresom so se sodelujo- či najpogosteje srečevali občasno, skoraj polovica nikoli ali zelo redko. Tudi Slovenci so bili največkrat občasno pod stresom (50 %), nikoli ali zelo redko ni občutila stresal le slaba četrtina (Hlastan Ribič idr., 2010). Prebivalci Kaski področja so bili s svojim življenjem delno zadovoljni. V splošnem je bila večina bolj zadovoljna kot nezado- voljna. Tudi v raziskavi Standard Eurobaro- meter (2015) so ugotovili, da so Evropejci in Slovenci v večini (80 %) zadovoljni s svojim življenjem. Iz predstavljenega lahko sklepa- mo, da se prebivalci Kaski področja spopa- dajo s podobnimi zdravstvenimi težavami in boleznimi kot Slovenci, saj pri obeh na- rodih prevladuje sedeči način življenja, a se manj srečujejo s stresnimi situacijami. Povezanosti med telesno dejavnostjo in dejavniki zdravja nismo ugotovili. Podobne ugotovitve navajajo Planinšek, Škof, Lesko- šek, Žmuc Tomori in Pori (2014), ki prav ta- ko niso ugotovili povezave s telesno dejav- nostjo, ampak le z bolj intenzivno športno dejavnostjo. V našem primeru smo ugoto- vili povezanost med športno dejavnostjo in eno postavko v vprašalniku zadovoljstva z življenjem. Tisti, ki ne bi nič v dosedanjem življenju spreminjali, so tisti, ki se največ ukvarjajo s športno dejavnostjo. To lahko kaže na nujno prisostvovanje posameznika pri športni dejavnosti, ker samo telesna de- javnost ne nudi zadostne energetske po- rabe, da bi varovala človekovo zdravje. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Thoger- sen-Ntoumani, Fox in Ntoumanis (2005) in Moljord, Eriksen, Moksnes in Espnes (2001), ki navajajo, da so bolj srečni in zadovoljni v življenju tisti, ki so vsaj enkrat tedensko športno dejavni. Sklep „ Z raziskavo smo analizirali gibalne navade prebivalcev mesta Pokhare, ki so eden iz- med ključnih sredstev za preventivno rav- nanje pred nastankom ali zmanjšanje vpli- va že nastalih kroničnih bolezni. Rezultati raziskave so pokazali, da so v povprečju v vseh sklopih telesne dejavnosti sodelujoči v raziskavi dosegali svetovna priporočila za ohranjanje zdravja ter da so bili bolj telesno dejavni v sklopu dela in transporta kot v svojem prostem času. Ne glede na to jih je bila skoraj polovica visoko intenzivno špor- tno dejavnih v svojem prostem času. Naj- večji razlog zakaj niso bili še bolj športno dejavni je bilo pomanjkanje časa. Glede na njihov načina življenja je bilo pomanjkanje časa res eden večjih težav, saj jih je veliko imelo svoje trgovine ali pisarne v turistič- nem delu mesta, kjer so delali cele dneve ne glede na dan. Ob natrpanem urniku so morali skrbeti še za svoje družine. Če so študirali, so del dneva preživeli na fakulte- tah, ostali del dneva so pomagali staršem ali delali kje drugje. V prostem času so se tako raje posvečali družini in prijateljem ter uživali v neaktivnosti. Svoje zdravje so v povprečju ocenjevali dobro, v zadnjem letu dvakrat obiskali zdravnika in bili odso- tni od vsakodnevnih opravil 5 dni. 72 % je imelo vsaj eno od navedenih zdravstvenih težav in bolezni. Najpogosteje navedene težave in bolezni so bile glavobol, bolečine v križu, vratu in ramenih ter hipertenzija, ki predstavljajo določene posledice telesne nedejavnosti. S stresom se je spopadalo 78 % sodelujočih. Ti so ga največkrat ob- čutili občasno. Največkrat je bilo izraženo strinjanje s trditvami lestvice zadovoljstva z življenjem, ki je v povprečnih vrednostih pokazala delno strinjanje in s tem delno za- dovoljstvo z njihovim življenjem. Poveza- nosti med gibalnimi navadami in zdravjem smo ugotovili le med eno postavko lestvi- ce zadovoljstva z življenjem in športno de- javnostjo. S petodstotnim tveganjem lahko sklepamo, da daljši, kot je bil čas športne dejavnosti, manj je bilo prisotne želje po spremembah v življenju. Zavedamo se omejitev raziskave, saj razi- skava temelji na majhnem vzorcu merjen- cev ter na subjektivnih podatkih o izbranih spremenljivkah. Pole tega so vzorec pred- stavljali tudi prebivalci iz okoliških vasi in mest, ki so lahko imeli drugačne gibalne navade zaradi drugačnih vsakodnevnih obveznosti, kar bi lahko vplivalo na doblje- ne rezultate. Nadalje predstavljajo izbrane spremenljivke vpogled v le en del zdravja. Ne nazadnje pa moramo omeniti, da sta- rejše populacije nismo vključili, kar lahko pomeni tudi to, da anketirani še niso imeli večjih težav z zdravjem in temu posledično tudi ni bilo več povezav med gibalnimi na- vadami ter dejavniki zdravja. Če povzamemo, v Nepalu prihaja v ospred- je sedeči način življenja in z njim vse večja prisotnost sodobnih kroničnih nenalezlji- vih bolezni. Na podlagi tovrstnih raziskav se lahko izoblikuje načrt ozaveščanja ljudi o zdravem načinu življenja in pozitivnih vplivih telesne dejavnosti na zdravje ter spodbujanja k vse večji telesni aktivnosti. Z uspešnim izvajanjem redne in primerne telesne dejavnosti bi se tem ljudem lahko dvignil nivo celostnega zdravja in s tem tu- di kakovost življenja. Literatura „ Cavill, N., Kahlmeier, S. in Racioppi, F. (2007). 1. Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno gradivo za ukrepanje. Pridobljeno iz http:// cindi-slovenija.net/images/stories/cindi/pu- blikacije/who_teldejavnost.pdf.pdf Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J. in Grif- 2. fin, S. (1985). The Satisfaction With Life Scale. Journal of Peronality Assessment, 49(1), 71–75. Pridobljeno iz https://internal.psychology. illinois.edu/~ediener/Documents/Diener- Emmons-Larsen-Griffin_1985.pdf Global Recommendations on Physi- 3. cal Activity for Health. (2010). Pridoblje- no iz http://apps.who.int/iris/bitstre- am/10665/44399/1/9789241599979_eng.pdf Hlastan Ribič, C., Djomba, J. K., Zaletel-Kra- 4. gelj, L., Maučec Zakotnik, J. in Fras, Z. (ur.). (2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem glas mladih 117 in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih pre- bivalcih Slovenije: Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 (Z zdravjem povezan vedenjski slog). Pridobljeno iz http://cindi-slo- venija.net/images/stories/cindi/raziskave/ CHMS2008.pdf Horne, M. in Tierney, S. (2012). What are 5. the barriers and facilitators to exercise and physical activity uptake and adhe- rence among South Asian older adults: A systematic review of qualitative studies. Preventive Medicine, 55(4), 276–284. Prido- bljeno iz https://www.researchgate.net/ publication/230588237_What_are_the_bar- riers_and_facilitators_to_exercise_and_ physical_activity_uptake_and_adherence_ among_South_Asian_Older_adults_A_sys- tematic_review_of_qualitative_studies Koščak Tivadar, B. (2015a). 6. Obremenitve zgor- njega dela telesa pri pretežno sedečem načinu življenja sodobnega človeka. Pridobljeno iz http://fizioterapija-mediko.si/wp-content/ uploads/2015/07/Koscak_Vratna-hrbtenica_ ER_junij_2015_OBL_L_A_pdf.pdf Koščak Tivadar, B. (2015b). 7. Sedenje na stolu in bolečina v križu. Pridobljeno iz https:// www.researchgate.net/profile/Blanka_Ko- scak_Tivadar2/publication/279852175_Se- denje_na_stolu_in_bolecina_v_krizu/ links/559c0d4408ae0035df234874/ Sedenje-na-stolu-in-bolecina-v-krizu. pdf?origin=publication_detail Mehata, S., Baral, S. C., Chand, P. B., Singh, 8. D. R., Poudel, P. in Bernett, S. (2013). Nepal Househols Survey 2012. Pridobljeno iz http:// www.mohp.gov.np/images/pdf/NHSSP/ Research%20Report/Household%20Sur- vey%202012.pdf Mišigoj - Duraković, M. (2003). 9. Telesna vadba in zdravje: znanstveni dokazi, stališča in pripo- ročila. Zveza društev športnih pedagogov Slovenije: Fakulteta za šport: zavod za šport Slovenije: Zagreb: Kineziološka fakulteta. Moljord, I. E. O., Eriksen, L., Moksnes, U. K. in 10. Espnes, G.A. (2011). Stress and happiness Among adolescents with varying frequency 11. of physical activity. Perceptual Motor Skills, 113 , 631-46. Non Communicable Diseases Risk Factors: 12. STEPS Survey Nepal. (2013). Pridobljeno iz http://www.searo.who.int/nepal/mediacen- tre/non_communicable_diseases_risk_fac- tors_steps_survey_nepal_2013..pdf Planinšek, S., Škof, B., Leskošek, B., Žmuc To- 13. mori, M. in Pori, M. (2014). Povezanost špor- tne dejavnosti s stresom in z zadovoljstvom z življenjem pri odraslih Slovencih. Zdravstve- no varstvo, 53, 1–10. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- 14. mažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Športna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slovenije, Fundacija za šport. Ranasinghe, C. D., Ranasinghe, P., Jayawar- 15. dena, R. in Misra, A. (2013). Physical activity patterns among South-Asian adults: a sy- stematic review. International Journal off Behavioral Nutrition and Physical Activity, 10. Pridobljeno iz http://ijbnpa.biomedcentral. com/articles/10.1186/1479-5868-10-116 Special Eurobarometer 412: Sport and physical 16. activity Report. (2014). Pridobljeno iz http:// ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ ebs_412_en.pdf Standard Eurobarometer 83: Public opininon 17. in the European Uninon Reoport. (2015). Pri- dobljeno iz http://ec.europa.eu/commfron- toffice/publicopinion/archives/eb/eb83/ eb83_publ_en.pdf Thøgersen-Ntoumani C., Fox, K. R. in Ntou- 18. manis, N. (2005). Relationships between Exercise and three components of mental 19. well-being in corporate employees. Psycho- logy of Sport and Exercise, 6, 609–27. Eva Pečnik, dipl. kin. Polhov Gradec 39, 1355 Polhov Gradec pecnik.eva@gmail.com