Gospodarstvo. g ČehoBlovaška in uaša vina. Pred vojno se je uvaialo v kraje sedanje Čehoslov. republike ponajveč avstrijska in madžarska vina. Vina potrebuje Čehoslovaška mnogo, letno okoli 2 milj. 187.000 hl, proizvaja pa ga jedva 537.000 hl, torej uvažajo Cehoslovaki tri četrtine skupne potrebe. Na čeških vinskih trgih so dalmatinska vina naj bolj znana. g Irvozna carliia na živino. Ka kai* je razvidno iz beograjskih ,,Služ benih Novin", je sedanja vlada, v kateri sedi samostoiui uainister, Pucelj, spremenila izvozno tarifo takote: Za konje in kobUo (belgijske in norigke rase) stare preko 3 leta, od komada 400 diu.. Za žrebeta iste raae 200 din. ¦Za konje in kobilo vseh osta'1h pa- sem se bo plade-raJo 250 diu, Goveda ia bivoli: 1. za živo govsdo 250 din. od komada, 2, Za zaklano in očiSčeno 200 din. od lcomada, Svinje: 1, Uo 50 kg žive tež« je izyoz svobodeo, pj eko 50 kg žive teže se bo pla5evalo lOa din od komada, 2. Od zakianih. svinj in svežega svinjskega mesa &o bo računalo oa vsakib 100 kg 60 din. izvozne cariiie. Iz vsega tega je razviduo, da bo izvoz ži-viae kljub nekoliko znižani ceni vsekakor zelo ome ioa in radi lega ue bo Se kmalu pri čakovaj} naraščanja živinskih oen v naSLh krajib, Blagosjov samostojnega ,.pehanja" za blagor kmetskega ljud stva! g Kako je z izvozora toplokrvnili konj? Generalna direkcija carin oth ]avlja, da je dovoljen izvoz samo 30U0 toplokrvnih konj. .,Kmetij-ski list' pa laže in farba- svoje Citatelje s 5000 konji. Resnica ja ta, da je dovoljen vsekupni izvoz 5000 konj, od katerrh je pa 2000 mrzlokrvnih konj dolofteuiii že za Grško. Razentega se mora po odredbi imnistrakega fiuanCnega otibora v svrho izvoza konj .vložiti prošnje pri Generalni direkciji carin v ijoogradu.lzvoz je torej dovoljan la po probodni odobritvi generaMe direkoi-. je. Da so v Beogradu aikomur. in v nobeni zadevi ne mudi, je znana stvar., CentraiListieno uradovanje, ki je žalibog — polžavo, bo tudi v tem oidru zelo Skodovalo izvozu naSih konj. g Na mariborski svinjski Bejem 24. junija 1921 se je pripeljalo 146 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje za 1 kg žive teže K 24-— do 26-—, polpitane svinje 26.—, mladi prašiči 6 — 8 tednov komad 200 — 400-—, mladi prašiči 3 raesece 600 do 800-—, mladi prašiči 6 raesecev 900 do 1300'— K. Koze so bile komad po 450-— do 500-— K. Kupčija je bila precej živahna. g Marifoorski trg ]e bil v soboto 25. junija zclo dobro obiskati ter ži vaben. Kmetjo iz Dravskega polja so pripcljali okoli S0 voaov krompirla, uied temi kakili 10 vozov siarega, o sralo i>a že nove letiive. Star ki^ooipir. so prodajali po 1C—20 K uierico, (. j. 2 K 1 kilogram; uov kroinpir 2024 K merico ali 3 K 1 kilogram, Speharjev je bšJo malo. Ob 9. uri so že vsi prodali vos špsb. in mesoA Gena špeiiu 4i—4S K 1 kg, meso 32 K; Mesarjf so prodajali goveje meso jto 22 do 24 K, telečje 16 do 18 K, ietro 16 K, pljuča 12 K, sroe 18 do 20 K, želodoc 8 K, vampi 8. K. — Perutnina je bilo nad 1000 komadov* Cena piške 40 do 00. K par, goska 60 do 100 K 1 koniadj race 50 do W) Kt kozlički 10Q do 200 K, domač,i, zajci, 20 do 60 kron,. — Bučno olje 44 K 1 liter. — Zrcje: pšenica S K 1 iiter, jefiuieu , ajda, ovos, bela koruza 4 K, ruineiia koruza, fržol 5 K, rž 6 K, proso 7 K^ Razno: gobe 1 K komadj žrnice -1 do. 5 K liter, laSko grozdičie 10 do 12 K, maline 12 do 14 K, giavnata solata koiDad 1 K, kumarce komad po 3, 6, 20, U0 Kx zluščeni vrtni ^raJi 24 K liter, Jajca 3 K komad, jabolka 1 do 2 kroni, kislo zelje krožnik 1 K, ftrftž" nje liter 5 K, kilogram 8 K* t Cene poljskim pridelkom. Kljub deževju zadnjih dni kaže letina v žitno bogatih krajih Vojvodine in Banata dobro. Cene pšenici so 1050—1060, koroza za mlin 520—520 K. V Šoraboru rastejo cene poljskim pridelkora. Pšenica je po 1070—1080, koruza 420—430 K, oves 530—540 K. ?$x$&&BI g Cene za živila v Avstriji. V Avstriji stane 1 kg: m6ke 80 K, kruha 34 K, riža 63 K, sladkorja 190 K, govedine 266 K, teletine271 K, svinjetine 284 K, masti 280, klobas 280 K, olia 215 K, masla 330 K, krompirja 8 K; 1 jajcr 12 K, liter mleka 35 K, liter vina 120 K in liter piva 17 K. g Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je. bilo popraševanje po hmelju malenkostno. Cene za tamošnji hmelj so se gibale. med 2050 — 2200 kron za 50 kg. Poljelii hmelj prvovrstne kakovosti so kupovali po 1800 kron za 50 kg Po drugem tujem hmelju ni bilo popraševanja. Hladno in mokro vreme v preteklem tednu je hmeljskim nasadom zelo škoiiovalo. g Ijesne cen«. vTranotno ]e v našl državi popraševanje po lesu malen kostno. lj<»sa se ve6 proizvaja, nCf,'O se ga uporablja, vsled ftesar so zal(v go lesa polne. Za otesani les v navad :ii dobrini se plačuje po 700 K za kubiflni meter, Za ditske za zaboje pla <» iutelo kubičai meier po 1268 K, ko mad bukovega praga plačujejo po <j5 ki-on, K. Kubični meter bukovih dry, I>ostavljemh na vagou od nakladalne pastaje plaCujejo po 150 K. Leane ceno v Slovenijl so miiogo višje nego y brva,tskili tn srbskiii ijoki-ajinah.: g O znittnem padanju cen uam pTihajaio porodila iz Italije in Cehoblovaršk-aj odkoder smo tudi navezani tudi mi na uvoz raznega Maga. Qsobito padajp v raviiokar omenjenih državah oene blagu za obleka, ker sa Je razvila trgovska konkurenca, zalog« so polne blaga, a, odjemalci na kupujejo veliko, ker čakajo, da bo blago od dn« do dne še oenejše. Padanjo cen blaga za obleke ie opaziti tudi pri nas, ta padeo pa bo tein večii, ako bodo padle cene v Italiji ia osobilo y Ceho^OfvaSki, ki nas zalaga z blagoun za obleke. Heštni drobiž. Veljavnost drobiža tnestne občine Maribor preneha s 30. junijem 1921. Mestna blagajna bo zamenjala drobiž od 1. do 8. julija 1021 raed uradnimi urami, nakar se opozarja občinstvo s pripombo, da se po tem roku ne bo več oziralo na nobeno prošnjo. g Vrednbst denarja. Ameriški dolarja stane 140% — 1411/« naših kron. Za 100 nemških mark je plačati 212 — 213, za 100 češkoslovaških kron 198, za 100 avsttijskih kron 22 •/„ in ra 100 iaških lir 710 — 712 jugoslovanskih kron.