URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 2 Ljubljana, sreda 28. januarja 1976 Cena 8 dinarjev Leto XXXII - 73. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o varstvu pred požarom Razglaša se zakon o Varstvu pred požarom, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. januarja 1976 in na seji Zbora občin dne 21. januarja 1976. St. P 0100-95/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o varstvu pred požarom I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Varstvo pred požarom se izvaja po tem zakonu, po predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi in po določbah drugih predpisov. 2. člen Varstvo pred požarom je dejavnost posebnega družbenega pomena. Upravne zadeve na področju varstva pred poža!-rom so splošnega pomena za republiko. , 3. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter v krajevnih in drugih skupnostih imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje ter življenje in premoženje občanov. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi, druge pravne osebe in občani morajo uresničevati ukrepe za varstvo pred požarom, ki jih določa zakon ali drugi predpisi in sodelovati pri gašenju požara in reševanju ljudi in premoženja z orodjem in drugimi sredstvi za gašenje. i 4. člen Operativno delo v zvezi z varstvom pred požarom opravljajo gasilske organizacije, preventivno delo pa gasilske organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi in občani. 5. člen Za gasilske organizacije po tem zakonu 'se štejejo poklicne in prostovoljne gasilske enote ter gasilska društva in njihove zveze. 6. člen Gasilske enote morajo imeti potrebno opremo in tehnična sredstva, s katerimi so sposobne izpolniti naloge s svojega delovnega področja. Pripadniki gasilskih enot morajo biti strokovno usposobljeni za gašenje požara in reševanje ljudi in premoženja. 7. člen S tem zakonom se določa obveznost ustanovitve občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in Zveze samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom so nosilke družbene samozaščite na področju varstva pred požarom. 8. člen Delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih urejajo medsebojna razmerja in usklajujejo svoje in skupne interese na področju varstva pred požarom s samoupravnimi sporazumi. II. PREVENTIVNI UKREPI ZA VARNOST PRED POŽAROM 9. člen V regionalnem prostorskem planu, urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu in urbanističnem redu morajo biti določeni viri za preskrbo z vodo za gašenje, medsebojni odmiki objektov in naselij, prometna ureditev, naravne ovire, ki preprečujejo širjenje požara, razvrstitev objektov s povečano nevarnostjo požara in drugi podobni ukrepi, s katerimi je zagotovljena varnost objektov in naselij pred požarom. Pristojni organ požarne inšpekcije daje mnenja k osnutku urbanističnih programov, urbanističnih načrtov ter zazidalnih načrtov, preden se ti osnutki javno razgrnejo po predpisih o urbanističnem planiranju. 10. člen Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za urbanizem, republiškim sekretarjem za industrijo ali republiškim sekretarjem za delo, v skladu s pristojnostmi posameznega sekretariata, ukrepe za varnost pred požarom, ki jih je treba upoštevati pri gradnji objektov in pri uporabi obstoječih objektov. S predpisi iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo minimalne zahteve glede lokacije, gradbenega materiala in konstrukcij, instalacij, ventilacijskih in kanalizacijskih naprav, avtomatskih in polavtomatskih naprav za javljanje požara (alarmne naprave), sredstev za gašenje, zasilnih izhodov, opozorilnih napisov in drugih ukrepov, s katerimi je zagotovljena varnost ljudi in premoženja pred požarom. 11. člen Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ukrepe za varnost gozdov in zemljišč, zasejanih s kmetijskimi kulturami, ki se rade vnamejo in so na območju železniških prog, po katerih vozijo lokomotive in druga vozila, ki se kurijo s trdim gorivom. * 12. tien Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki proizvajajo, uporabljajo ali skladiščijo večje količine vnetljivih tekočin, eksplozivnih snovi, gorljivih in strupenih plinov oziroma snovi, iz katerih se taki plini razvijajo, ali drugih lahko vnetljivih snovi, morajo, imeti gasilsko enoto. 13. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi morajo imeti po predpisih iz drugega odstavka 10. člena tega zakona v pripravljenosti naprave, orodje in sredstva za gašenje požara. Potrebne naprave in sredstva za gašenje,začetnega požara morajo imeti tudi hišni sveti in samostojni obrtniki, ki imajo obrtne delavnice, v katerih je povečana nevarnost požara. 14. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi in samostojni obrtniki morajo sistematično poučevati svoje delavce o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom v organizaciji oziroma delavnici ter o načinu uporabljanja razpoložljivih sredstev za gašenje požara. Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi ter hišni sveti morajo organizirati in trajno opravljati kontrolo nad izvajanjem ukrepov in izpolnjevanjem pogojev, ki so predpisani s tem, zakonom. 15. člen Kadar je nevarnost, da izbruhne požar, posebno velika, ali kadar bi požar ogrozil življenje velikega števila ljudi, je treba poleg uresničevanja predpisanih ukrepov za varnost pred požarom organizirati gasilsko stražo. Gasilska straža nadzoruje, ali so izvedeni predpisani ukrepi za preprečitev požara, če pa izbruhne požar, mora ukreniti vse, kar je potrebno za gašenje požara in reševanje ter takoj obvestiti o požaru najbližjo gasilsko enoto. 16. člen Gasilsko stražo mora predvsem organizirati: — kdor proizvaja, skladišči ali uporablja lahko vnetljive ali eksplozivne snovi; — kdor vari v prostorih, ki niso posebej prilagojeni za varjenje; — prireditelj javnega shoda ali javne prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar, ali da pride do eksplozije. 17. člen Organizacije združenega dela jn druge organizacije ter državni organi morajo sprejeti pravilnik o varstvu pred požarom. Pravilnik o varstvu pred požarom morajo imeti tudi samostojni obrtniki, pri katerih je nevarnost, do pride do požara v zvezi z delovnim procesom, ki ga mora imeti izobešenega v obrtni delavnici. Pravilnik o varstvu pred požarom določa organizacijo varstva pred požarom, ukrepe, ki jih zahtevajo pogoji dela v organizaciji oziroma delavnici in način poučevanja delavcev organizacij iz prvega odstavka 14. člena tega zakona. III. POŽARNA INSPEKCIJA 18. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov na področju varstva pred požarom so naloge požarne inšpekcije. Naloge požarne inšpekcije opravljajo: v SR Sloveniji — republiški inšpektorat za požarno varnost v sestavu republiškega sekretariata za notranje zadeve, v občinah pa občinske oziroma medobčinske požarne Inšpekcije (v nadaljnjem besedilu: organi požarne Inšpekcije). 19. člen Republiški inšpektorat za požarno varnost daje poprejšnja soglasja k lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovoljenjem za: — objekte kemijske industrije, — objekte industrije predelave umetnih snovi organskega izvora, — objekte industrije predelave nafte in plinov, — objekte tekstilne industrije, — objekte lesne ip papirtie industrije, — objekte črne in barvaste metalurgije, — elektrarne z močjo nad 10 MW, — razdelilne transformatorske postaje in transformatorske postaje z napetostjo 110 KV ali več, — daljnovode z napetostjo 110 KV" ali več, — radijske in televizijske postaje z močjo nad 2 KW, — javne pokrite prostore, ki lahko sprejmejo več kot 2.000 obiskovalcev, — bolnišnice in zdravilišča, ki imajo več kot 200 postelj, — gostinske obrate, ki imajo več kot 500 postelj, — letališke, železniške in luške objekte, — magistralne plinovode in naftovode, — skladišča eksplozivnih snovi, — skladišča vnetljivih tekočin s kapaciteto nad 100 m’, — plinarne in polnilnice gorljivih plinov v prenosne posode, — skladišča gorljivih in strupenih plinov v premičnih posodah, s skupno kapaciteto nad 5.000 kg, — skladišča plinov, shranjenih v rezervoarjih s prostornino nad 30 m8 — objekte, kjer so naprave s stalnimi izvori ioni- • zirajočega sevanja, , — objekte, v katerih delajo in prebivajo osebe, ki prestajajo kazen ali vzgojno poboljševalni ukrep, — objekte s stabilnimi gasilnimi napravami in z napravami za javljanje požara. Občinske oziroma medobčinske inšpekcije dajejo poprejšnja soglasja k lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovoljenjem za objekte, ki niso našteti v prejšnjem odstavku tega člena. Zoper odločbo = katero «e da ali zavrne eoelasje iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena, je dopustna pritožba. 20. člen Republiški inspektorat za požarno varnost nadzoruje: — objekte industrije predelave nafte in plinov, — objekte industrije eksplozivnih snovi, — objekte industrije predelave vnetljivih tekočin, — letališke in luške objekte, — magistralne plinovode In naftovode, — elektrarne nad 100 MW skupne moči, — skladišča eksplozivnih snovi, — skladišča distributerjev vnetljivih tekočin s kapaciteto nad 10.000 m* — skladišča distributerjev tekočih gorljivih ali strupenih plinov s kapaciteto rezervoarjev nad 30 m\ — skladišča distributerjev tekočih gorljivih ali strupenih plinov v premičnih posodah s skupno kapaciteto nad 5000 kg, — objekte, v katerih delajo in prebivajo osebe, ki prestajajo kazen ali vzgojno poboljševalni ukrep. Občinske oziroma medobčinske požarne inšpekcije nadzirajo objekte, ki niso našteti v prejšnjem odstavku tega člena. 21. člen Republiški inšpektorat za' požarno varnost opravlja še naslednje zadeve: — nadzira delo občinske oziroma medobčinske požarne inšpekcije, — strokovno nadzira poklicne ga*jlske enote, — sodeluje pri pripravljanju osnutkov republiških predpisov s področja varstva pred požarom, — daje obvestila in tehnične nasvete o izvajanju predpisov s področja varstva pred požarom, — spremlja in proučuje stanje varstva pred požarom, — pripravlja letna in druga poročila in informacije o stanju varstva pred požarotn ter o dejavnosti požarne inšpekcije v republiki, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost s tem zakonom in drugimi predpisi. 22. člen Naloge požarne inšpekcije neposredno opravljajo požarni inšpektorji. Požarni inšpektorji so pri opravljanju svojih nalog samostojni in izdajajo odločbe v okviru dolžnosti in pooblastil, določenih v tem zakonu, v zakonu o inšpekcijah in v drugih predpisih. 23. člen Občinski požarni inšpektor je lahko oseba, ki ima najmanj višjo Izobrazbo ustrezne tehnične stroke ian strokovni izpit. Republiški požarni inšpektor je lahko oseba, ki ima visoko izobrazbo ustrezne tehnične stroke in strokovni izpit. Program in postopek za opravljanje strokovnega izpita za požarnega inšpektorja predpiše republiški sekretar za notranje zadeve. 24. člen Posamezna inšpekcijska dejanja s področja varstva pred požarom lahko opravijo strokovne osebe, ki jih pooblasti organ požarne inšpekcije. O tako opravljenem Inšpekcijskem dejanju mora strokovna oseba predložiti poročilo organu, ki jo je pooblastil. 25. člen Republiški inšpektorat za požarno varnost ima v inšpekcijskih zadevah pravico dajati občinskim oziroma medobčinskim požarnim inšpekcijam obvezna strokovna navodila. Republiški inšpektorat za požarno varnost lahko pooblasti občinsko oziroma medobčinsko požarno inšpekcijo, da opravi posamezno inšpekcijsko zadevo iz pristojnosti republiškega inšpektorata za požarno varnost. Republiški inšpektorat za požarno varnost lahko odredi, da občinska oziroma medobčinska požarna inšpekcija opravi posamezno inšpekcijsko zadevo iz svoje pristojnosti in ji določi rok za izvršitev, lahko pa sam opravi tako zadevo, če je ni pravočasno opravila občinska požarna inšpekcija ali če je ni opravila pravilno. 26. člen Organi požarne inšpekcije sodelujejo z drugimi inšpekcijskimi organi in službami, katerih dejavnost je povezana z varstvom pred požarom 27. člen Pri opravljanju inšpekcijskih dejanj mora imeiti požarni inšpektor izkaznico, izdano v skladu s posebnimi predpisi. Strokovne osebe morajo imeti pri opravljanju posameznih inšpekcijskih dejanj iz 24. člena tega zakona pismeno pooblastilo pristojnega inšpekcijskega organa. 28. člen Pri opravljanju inšpekcijskih dejanj imajo požarni inšpektorji oziroma pooblaščene strokovne osebe pravico in dolžnost: — da vstopijo v poslovne in obratne prostore organizacije združenega dela, državnega organa ali občana ter v druge prostore, v katerih je kurilna naprava, skladišče za gorivo,-dimni vod ali prezračevalna naprava. — da pregledajo objekte, materiale in naprave ter tehnično in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na varnost objekta in njegovih naprav pred požarom ali na dolžnosti delavcev pri izvrševanju predpisov o varstvu pred požarom, — da zbirajo obvestila, po potrebi pa tudi zaslišijo delavce, ki so odgovorni za uresničevanje protipožarnih ukrepov. Požarni inšpektor oziroma pooblaščena strokovna oseba mora čuvati kot uradno tajnost podatke, za katere zve pri svojem delu, ki so tajnost po zakonu ali po splošnih aktih organizacije. 29. člen Zaradi uresničitve ukrepov za varnost objekta ali tehnološkega procesa pred požarom lahko požarni inšpektorji: a) odredijo: — da se v organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji ustanovi gasilska enota, — da se preuredi, premesti ali odstrani instalacija, stroj, kurilna naprava, dimni odvod, druga naprava ali objekt, — da se pregradi ali kako drugače adaptira objekt, — da se nabavi oziroma zagotovi potrebno gasilsko orodje, oprema, naprava in sredstva za gašenje, — da se postavi stalno nadzorstvo (požarna straža) na kraj, kjer je povečana nevarnost požara, — da se sprejme pravilnik o varstvu pred požarom, — da se ukrene vse potrebno zaradi zavarovanja ljudi, objektov in premoženja pred požarom, — da se odpravijo druge pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju predpisov o varstvu pred požarom, b) prepovejo: — uporabo objekta ali naprave, če ni mogoče drugače odstraniti nevarnosti požara, — kajenje ali uporabo nezavarovanega ognja, luči in podobno na določenem kraju oziroma prostoru. 30. člen Če se med uporabljanjem objekta ali naprave ne izvajajo predpisani ukrepi za varnost pred požarom, lahko organ požarne inšpekcije po prejšnjem opozorilu odredi ustavitev dela v obratu ali na delovnem mestu, kjer se ti objekti ali naprave uporabljajo, dokler se ne zagotovi izvajanje teh ukrepov. Organ požarne inšpekcije, ki izda odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena, mora o tem obvestiti skupščino občine, na območju katere je bila odrejena ustavitev dela. 31. člen Organ požarne inšpekcije odredi izvršitev predpisanih ukrepov in prepovedi z odločbo v upravnem postopku. S to odločbo določi tudi rok za izvršitev ter rok, v katerem je treba poročati o izvršitvi odločbe. 32. člen Pritožbo zoper odločbo prve stopnje je treba vložiti najpozneje v 8 dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo prve stopnje ne zadrži njene izvršitve. Izjemoma sme organ požarne inšpekcije, če je zoper njegovo odločbo vložena pritožba, kakor tudi organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov začasno odloži, če stranka izkaže za verjetno, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala občutna materialna škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odložitvijo pa ni dana nevarnost nastanka požara. 33. člen O pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo občinske požarne inšpekcije, odloča republiški inšpektorat za požarno vambst. O pritožbah zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izdaja republiški inšpektorat za požarno varnost, odloča republiški sekretariat za notranje zadeve. 34. člen Če organ požarne inšpekcije ugotovi pri inšpekcijskem nadzoru kršitev predpisov iz pristojnosti druge inšpekcije, jo o tem takoj obvesti. če organ požarne inšpekcije ugotovi kršitev predpisov, ki se tičejo tudi pristojnosti druge inšpekcije, izda odločbo, ko dobi njeno soglasje. 35. člen Če organ požarne inšpekcije pri opravljanju nadzorstvenih nalog spozna, da je bil s kršitvijo predpisov in ukrepov storjen prekršek, gospodarski presto- pek ali kaznivo dejanje, mora to naznaniti organu, ki je pristojen za uvedbo postopka. Zoper odločbo, izdano o prekršku iz prvega odstavka tega člena na prvi stopnji, se lahko pritoži tudi organ požarne inšpekcije. IV. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM 36. člen V samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom se s samoupravnim sporazumom na podlagi tega zakona združujejo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter v krajevnih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki ae-lajo s sredstvi v lasti občanov skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij z namenom, 'da uresničijo svoje in družbene interese ter potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami in da pospešijo razvoj združbene samozaščite na tem področju 37. člen Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom so: občinske skupnosti za varstvo pred požarom, regionalne skupnosti za varstvo pred požarom, ki se lahko ustanovijo kot zveza občinskih skupnosti določenega območja in Zveza skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom. 38. člen Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnosti za varstvo pred požarom) ugotavljajo in usklajujejo interese in potrebe, oblikujejo politiko razvoja, sprejemajo programe varstva pred požarom, skrbijo za njihovo uresničitev, združujejo sredstva in opravljajo druge zadeve s področja varstva pred požarom. V programih varstva pred požarom- se določajo naselja, ki morajo imeti gasilsko enoto ter organizacijski in operativni ukrepi za varstvo pred požarom. 39. člen S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom in z njenim statutom se podrobneje ureja delovno področje in organizacija skupnosti, način delegiranja delegatov, sestava, pooblastila in odgovornost skupščine samoupravne interesne skupnosti in njenih organov, način odločanja, združevanja sredstev in nadzorovanja dela organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja, določena s tem zakonom in druge zadeve skupnega po-' mena za člane skupnosti. Skupščina družbenopolitične skupnosti daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti in k njenemu statutu. 40. člen Občinsko skupnost za varstvo pred požarom upravlja skupščina občinske skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter v kraievnih skupnostih, in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov ter delavci in člani gasilskih organizacij. Skupščina občinske skupnosti za varstvo pred požarom ima: — zbor delegatov delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, — zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organizacij. 41. člen Skupščina občinske skupnosti za varstvo pred požarom odloča na skupnem zasedanju svojih zborov. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so kot takšna določena v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, odločata zbora enakopravno. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih. 42. člen Če odločitev o vprašanju iz drugega odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se prične usklajevalni postopek med zboroma, ki je podrobneje urejen v statutu skupnosti. Če se tudi v usklajevalftem postopku ne doseže soglasje, lahko občinska skupščina na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje, vendar ne več kot za eno leto. 43. člen Zvezo skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom upravlja skupščina zveze. Skupščina zveze ima dva zbora. Zbora sestavljajo delegati, ki jih delegirata zbora občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom. 44. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom sprejme razvojne in letne programe v soglasju s skupščino druženopolitične skupnosti. 45. člen Z dogovarjanjem v samoupravnih interesnih skupnostih za varstvo pred požarom usklajujejo delavci in delovni ljudje razvojno politiko in druga za celotno družbo pomembna vprašanja s področja varstva pred požarom s temeljnimi nalogami in Cilji ekonomskega, obrambnega in družbenega razvoja občine oziroma republike. 46. člen Zakonitost dela skupnosti za varstvo pred požarom nadzoruje za notranje zadeve pristojni upravni organ ustrezne družbenopolitične skupnosti 47. člen V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom, se določi organ, ki bo opravljal nadzorstvo nad izvajanjem politike, sprejete v skupnosti, nad uveljavljanjem pravic in obvez-, nosti, nad trošenjem sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njenih strokovnih služb. Samoupravni snorazum o ustanovitvi skupnosti določi število članov nadzornega organa in način njihove izvolitve. Delovno področje nadzornega organa ter pravice in dolžnosti članov tega organa določi podrobneje statut skupnosti. V. GASILSKE ORGANIZACIJE 48. člen V gasilskih društvih in gasilskih zvezah uresničujejo delovni ljudje in občani svoje posebne interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi na področju varstva pred požarom tako, da organizirajo teritorialno represivno službo varstva pred požarom, skrbijo za izboljšanje požarno-varnostne kulture, nudijo strokovno pomoč skupnostim za varstvo pred požarom in opravljajo druge naloge, določene v društvenih statutih. 49. člen Gasilska društva in gasilske zveze se ustanavljajo in opravljajo svoje delo v skladu s predpisi o društvih, če ta zakon ne določa drugače. Gasilska društva in njihove zveze lahko kot družbene organizacije pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. 50. člen Gasilske enote so prostovoljne in poklicne; organizirajo se po teritorialnem načelu (teritorialne gasilske enote) ali industrijskem načelu (industrijske gasilske enote). Teritorialne poklicne gasilske enote ustanavljajo skupnosti za varstvo pred požarom, industrijske poklicne gasilske enote pa organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi. Dvoje ali več skupnosti za varstvo pred požarom ali organizacij združenega dela oziroma skupnosti za varstvo pred požarom in organizacije združenega dela lahko ustanovijo skupno poklicno gasilsko enoto. 51. člen Prostovoljna gasilska enota je operativno tehnična enota v sestavi gasilskega društva, organizacije združenega dela ali druge organizacije. Prostovoljna gasilska enota ima lahko tudi poklicne gasilce kot delavce v združenem delu. 52. člen Republiški sekretar za notranje zadeve izda potem, ko dobi mnenje Gasilske zveze Slovenije, predpise o naj nižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote, osebni zaščitni opremi ter o pravici in dolžnosti nositi delovno obleko in osebno zaščitno opremo. 53. člen Qasilska enota opravlja svoje naloge na podlagi programa varstva pred požarom občinske skupnosti za varstvo pred požarom na območju, ki je določeno z aktom o njeni ustanovitvi ali s statutom gasilskega društva. 54. člen Gasilska organizacija mora zavarovati operativne člane svoje gasilske enote za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo. nastale v nesreči pri gašenju in reševanju, na vajah ali med šolanjem. 55. člen V primeru nujne gasilske intervencije je delavec teritorialne poklicne gasilske enote dolžan opravljati delo pod posebnimi delovnimi pogoji, kot so: delo, dalj -še od polnega delovnega časa, nočno delo, delo v izmeni, dežurstvo, pripravljenost na delovnem mestu oziroma doma ali terensko delo. 56. člen Naslovi poklicnih gasilcev so: kvalificirani gasilec, gasilski tehnik in gasilski inženir. Kvalificirani gasilec mora imeti najmanj gasilsko šolo, gasilski tehnik srednjo gasilsko šolo, gasilski inženir pa višjo gasilsko šolo. 57. člen Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše način opravljanja pripravniške dobe, program strokovnih in dopolnilnih strokovnih izpitov, ki jih morajo opraviti poklicni gasilci, ter način opravljanja teh izpitov. Gasilska zveza Slovenije predpiše program izobraževanja prostovoljnih gasilcev in način opravljanja izpitov. VI. GAŠENJE POŽAROV IN REŠEVANJF 58. člen Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost, da izbruhne požar, ali kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za drugega. Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali najbližjo postajo milice. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali .-prevoznim sredstvom. 59. člen Gasilske enote gasijo, rešujejo osebe in premoženje in opravljajo druge naloge v skladu z akti skupnosti za varstvo pred požarom in gasilskih organizacij ter pri tem vzajemno sodelujejo ali si pomagajo. 60. člen Če je za gašenje požara in reševanje potrebna pomoč gasilskih enot iz sosednje države, lahko zaprosi za tako pomoč predsednik izvršnega sveta občinske skupščine ali druga uradna oseba, ki jo pooblasti občinska skupščina, kadar je pomoč potrebna v občini, ki je ob državni meji. Za pomoč tujih gasilskih enot v občinah, ki niso ob državni meji, Naprosi republiški sekretar za notranje zadeve. 61. člen Gasilske enote lahko pomagajo pri gašenju požara in reševanju na območju sosednje države, če prosijo za pomoč gasilske enote iz sosednje države. Če se zahteva pomoč gasilske enote z območja občine, ki je ob državni meji, izda dovoljenje za tako pomoč predsednik izvršnega sveta občinske skupščine ali druga oseba, ki jo pooblasti občinska skupščina. Če se zahteva pomoč gasilske enote z območja občine, ki ni ob državni meji, dovoli tako pomoč republiški sekretar za notranje zadeve. 62. člen Gašenje požara vodi poveljnik gasilske enote. Če sodeluje pri gašenju požara več gasilskih enot. vodi gašenje poveljnik gasilske enote, ki je prva začela gasiti, če se poveljniki gasilskih enot drugače ne sporazumejo Če sodelujejo pri gašenju požara poklicne in prostovoljne gasilske enote, vodi gašenje poveljnik poklicne gasilske enote, če se poveljniki gasilskih enot drugače ne sporazumejo. 63. člen Da bi požar čimbolj uspešno in* neovirano gasili in zavarovali ogrožene ljudi ter premoženje, ima vodja gašenja ter reševanja pravico in dolžnost, da: — prepove nepoklicanim osebam' dostop v bližino požarišča in promet mimo tega kraja, — odredi evakuacijo oseb in predmetov iz sosednjih objektov ali prostorov, ki jih ogroža požar, ter odstranitev materiala, ki ga utegne zajeti požar, — odredi, da se delno ali popolnoma poruši objekt, po katerem bi se utegnil požar razširiti, če širjenja požara ni mogoče drugače preprečiti, — odredi prekinitev električnega toka, dovajanja plina ali vnetljivih tekočin, če to žahteva gašenje in reševanje, , — odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območje, kjer je požar. — uporabi vodo iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev, — uporabi sredstva zvez oziroma odredi, da se vzpostavijo. V primeru večje požarne nevarnosti lahko vodja gašenja ter reševanja odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb do naj-bližje zdravstvene organizacije in pokliče sposobne občane, ki prebivajo v neposredni bližini požarišča, da pomagajo pri gašenju in reševanju z osebnim delom, vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje. 64. člen Gasilske enote gasijo vojaške objekte, .če so poklicane na pomoč. Na pomoč poklicana gasilska enota se mora pozivu odzvati. Vodstvo gašenja požara na vojaških objektih se določa po vojaških predpisih. VII. POVRAČILA 65. člen Osebe in prostovoljni gasilci, ki po 58., 59. in 63. členu tega zakona sodelujejo pri gašenju požara ter pri reševanju ljudi in premoženja, ki jih ogroža požar, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma zaslužka, izgubljenega med njihovo odsotnostjo z dela in do prehrane, če traja gašenje in reševanje dalj časa. Organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, državnim organom in občanom, ki po 63. členu tega zakona sodelujejo pri gašenju požara ter reševanju ljudi in premoženja, se povrne dejanska škoda, povzročena pri gašenju požara ali reševanju na njihovem premoženju oziroma premoženju, na katerem imajo pravico uporabe. Povračila iz prvega in drugega odstavka tega člena gredo v breme občinskih skupnosti za varstvo pred požarom, kolikor upravičenec nima pravice do povračila iz drugega naslova. 66. *£len Gasilski enoti, ki na poziv za pomoč sodeluje pri gašenju požara oziroma pri reševanju Hudi in premoženja zunaj območja svoje občine, mora skupnost zn varstvo pred požarom občine, na območju ka*ere je bilo potrebno gasiti.oziroma reševati, povrniti dejansko škodo, ki jo ima zaradi takega sodelovanja na svoji tehnični opremi in vozilih, ter dejanske stroške za uporabljena gasilna in druga sredstva. VIII. GASILSKA TEHNIČNA SREDSTVA 67. člen Gasilska tehnična sredstva morajo ustrezati predpisanim jugoslovanskim standardom. Ce za gasilsko tehnično sredstvo ni jugoslovanskega standarda, si morata proizvajalec in uvoznik preskrbeti atest, da je gasilsko tehnično sredstvo sposobno za uresničevanje svojega namena. Atest za gasilska tehnična sredstva, razen za sredstva in opremo za osebno varstvo, izda delovna organizacija ali gasilska enota, ki jo določi republiški sekretar za notranje zadeve. 68. člen Za kakovost proizvedenih gasilskih tehničnih sredstev sta odgovorna proizvajalec in uvoznik. Proizvajalec oziroma 'uvoznik mora kupcu izdati potrdilo, s katerim potrjuje, da ustreza gasilsko tehnično sredstvo jugoslovanskemu standardu oziroma atestu iz prejšnjega člena tega zakona. 69. člen Gasilsko tehnično sredstvo, ki ne ustreza jugoslovanskemu standardu ali pogojem določenim z atestom, izdanim po tretjem odstavku 67. člena tega zakona, se ne sme izdelovati, uvoziti, dajati v promet ali nabavljati. 70. člen Za gasilska tehnična sredstva po tem zakonu se štejejo: osebna gasilska oprema, priprave in oprema za osebno zaščito, reševalna oprema, sredstva za gašenje požara, gasilske cevi in pribor, gasilska armatura za pretok vode, naprave in armature za gašenje, črpalke, gasilska vozila, naprave za javljanje požara, naprave za osvetlitev, stabilne naprave in ročni aparati za gašenje požara. IX. FINANCIRANJE VARSTVA PRED POŽAROM 71. člen Varstvo pred požarom se financira iz sredstev, ki jih v skladu s tem zakonom zberejo skupnosti za varstvo pred požarom, če ni z zakonom drugače določeno. 72. člen Skupnosti za varstvo pred požarom v skladu s svojimi programi varstva pred požarom in programi dela gasilskih organizacij financirajo poklicne in prostovoljne gasilske organizacije. 73. člen Industrijske gasilske enote v celoti financirajo" organizacije združenega dela, druge organizacije in državni organi, pri katerih se ustanovijo. 74. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo , gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. plačujejo prispevek občinski skupnosti za varstvo pred požarom za financiranje njene dejavnosti v skladu s programom. Osnova in višina prispevka se določi v skladu z resolucijo o druženoekonomski politiki s samoupravnim sporazumom. Ce niso zagotovljena sredstva za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog občinske skupnosti za varstvo pred požarotn določi obvezni prispevek za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma oziroma za vse zavezance. 75. člen Sredstva za dejavnost Zveze skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom združujejo občinske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in s sprejetim programom. 76. člen V skladu s svojim interesom za napredek varstva pred požarom, plačujejo zavarovalne skupnosti občinskim skupnostim za varstvo pred požarom prispevek, katerega višino določijo v dogovoru z Zvezo skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije. Prispevek iz prejšnjega odstavka tega člena se določi v odstotkih od zavarovalne premije za premoženje in se plačuje tisti občinski skupnosti za varstvo pred požarom, na območju katere je to premoženje. X. KAZENSKE DOLOČBE 77. člen Pravna oseba se kaznuje za prekrške z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev, če: 1. ne organizira gasilske enote, ki jo je dolžna imeti (12. člen), 2. ne uresniči v določenem roku Ukrepov in prepovedi naloženih z izvršljivo odločbo pristojne požarne inšpekcije (29. in 30 člen), 3. prepreči vodji gašenja izvršitev, katere izmed njegovih pravic in - dolžnosti iz 63 člena tega'zakona ali ga pri tem ovira, 4. izdela, uvozi ali da v promet gasilsko tehnično sredstvo, ki ne ustreza jugoslovanskemu standardu ali zanj nima atesta iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (69. člen). Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe. 78. člen Pravna "oseba se kaznuje za prekršek z denarno' kaznijo do 25.000 dinarjev, če: 1. nima v pripravljenosti predpisanih naprav, orodja in sredstev za gašenje požara (prvi odstavek 13. člena); V 2. ne skrbi za vzgojo in izpopolnitev znanja svojih delavcev s področja varnosti pred požarom (14. člen); 3. nima gasilske straže, ki jo mora imeti po določbi pristojne požarne inšpekcije (15. in 16. člen); 4. ne sprejme pravilnika o varstvu pred požarom, ki ga je dolžna imeti (prvi odstavek 17. člena); 5. prepreči požarnemu inšpektorju ali pooblaščeni strokovni osebi izvršitev katere izmed pravic in dolžnosti iz 28. člena tega zakona, ali jo pri tem »Vira; 6. ne poroča v določenem roku pristojni požarni inšpekciji o izvršitvi naloženega ukrepa ah prepovedi iz 29. ali 30. člena tega zakona (31. člen); 7. ne da kupcu potrdila o tem, da ustreza prodano gasilsko tehnično sredstvo jugoslovanskemu standardu ali atestu iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (drugi odstavek 68. člena); 8. nabavi gasilsko tehnično sredstvo, ki ne ustreza jugoslovanskemu standardu ali atestu iz drugega odstavka 67. člena tega zakona (69. člen). Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe. 79. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. samostojni obrtnik, ki nima naprav in sredstev za gašenje začetnega požara (drugi odstavek 13. člena); 2. kdor je dolžan po izvršljivi odločbi požarne inšpekcije organizirati gasilsko stražo, pa tega ne stori (15. in 16. člen); 3. samostojni obrtnik, če nima v obrtni delavnici izobešenega pravilnika o varstvu pred požarom (drugi odstavek 17. člena); 4. kdor ravna v nasprotju z določbami 58. člepa tega zakona; t 5. kdor se ne odzove pozivu vodje gašenja za sodelovanje pri gašenju požara in reševanju ljudi in premoženja, ki ga ogroža požar in tega ne more opravičiti (63. člen); 6. kdor s svojim ravnanjem in obnašanjem ovira normalen potek gašenja oziroma reševanja (63. Člen); 7. poveljnik gasilske enote, ki se brez opravičenega vzroka ne odzove pozivu na pomoč pri gašenju požara in reševanju (64. člen); 8. delavec, ki je v organizaciji odgovoren za varnost objektov pred požarom, če stori prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka 77. člena ali stori prekršek iz 1., 3., 4. ali 5. točke 78. člena tega zakona; 9; kdor stori prekršek iz 2., 3. In 4. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona; 10. kdor stori prekršek iz 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona. 80. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu, kdor kljub opozorilu: 1. kadi, uporablja odprti ogenj ali rodje, s katerim iskri tam, kjer je to prepovedano; • 2. ne odstranjuje vnetljivih snovi iz požarno ogroženih prostorov. Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu odgovorna oseba pravne osebe in samostojni obrtnik: 1. če dopusti, da se tam, kjer je to prepovedano, kadi, uporablja odprti ogenj ali orodje, ki iskri; 2. če ne poskrbi, da se odstranjujejo vnetljive snovi iz požarno ogroženih prostorov; 3. če ne poskrbi, da so gasilna orodja in naprave v brezhibnem stanju in na lahko dostopnem mestu; 4. če dopusti, da so založene ali ovirane evakuacij ske poti, zasilni Izhodi in dostopi za gasilsko intervencijo. Denarno kazen za prekrške iz prejšnjih odstavkov tega člena izterja takoj na mestu požarni inšpektor. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 81. člen Predpisi iz 10., 11. in 52. člena tega zakona morajo biti izdani najpozneje v dveh letih po tem, ko začne veljati ta zakon. 82. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi, ki morajo imeti po lem zakonu pravilnike o varstvu pred požarom, so dolžni sprejeti te pravilnike najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. 83. člen Delavci, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo požarnega inšpektorja več kot 10 let, pa nimajo strokovne izobrazbe, ki bi jo morali imeti po 23. členu tega zakona, lahko ostanejo na dosedanjih delovnih mestih, če imajo srednjo izobrazbo in strokovni izpit. Delavci iz prejšnjega odstavka tega člena, ki nimajo strokovnega izpita ali ga po dosedanjih predpisih nišo bili oproščeni, morajo opraviti izpit v dveh letih po tem, ko začne veljati ta zakon. 84. člen Pravilnik o strokovnih izpitih požarnih inšpektorjev in poklicnih gasilcev (Uradni list SRS, št. 30-385/ 74) ostane v veljavi do izdaje novega pravilnika. 85. člen Priprave za ustanovitev skupnosti za varstvo pred požarom čpravi iniciativni odbor. Iniciativni odbor iz prejšnjega odstavka tega člena imenuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona. 86. člen Iniciativni odbor pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom in osnutek statuta skupnosti v skladu z 39. členom tega zakona. Iniciativni odbor za ustanovitev občinske skupnosti za varstvo, pred požarom da osnutek sporazuma v razpravo in v podpis vsem udeležencem iz 36. člena tega zakona. Skupnost je ustanovljena, ko sprejme samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi večina udeležencev. 87. člen Skupnosti za varstvo pred požarom se konstituirajo in pričnejo z delom najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. 88. člen Dokler ne prične financiranje po sistemu, ki ga določa ta zakon, ostanejo v veljavi določbe X. poglavja do sedaj veljavnega zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu. 89 člen Dokler ne bodo izdani predpisi iz 10. člena tega zakona, se ravnajo organi in organizacije glede ukrepov za varnost pred požarom, po obstoječih splošnih priznanih tehničnih normativih. 90. člen Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varstvu pred požarom In o gasilstvu (Uradni llet SRS, št. 46-263/70). ' 91. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS,' St. 22-11/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 74. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o pristojnosti upravnih organov za odločanje in opravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti Razglaša se zakon o pristojnosti upravnih organov za odločanje in opravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21, januarja 1976 in na seji Zbora občin dne 21. januarja 1976. St. P 0100-96/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o pristojnosti upravnih organov za odločanje in opravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti el. člen S tem zakonom se določajo pristojnosti upravnih organov in organizacij za odločanje in opravljanje drugih nalog, ki jih na področju tuje informacijske dejavnosti določa zakon o vnašanju in razširjanju tujih sredstev množičnega komuniciranja in o tuji informacijski dejavnosti v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 39-705/74 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon). 2. člen Republiški sekretariat za notranje zadeve: a) daje organizacijam združenega dela dovoljenje za vnašanje tujega tiska v Jugoslavijo (7. člen zveznega zakona); b) daje organizacijam združenega /dela dovoljenje za razširjanje tujih tiskanih stvari (9. člen zveznega zakona); c) izdaja odločbe o prepovedi vnašanja, razširjanja In javnega predvajanja tujih diapozitivov, fonogramov, videogrambv in drugih podobnih sredstev, vnašanja in razširjanja tujih filmov za zasebno predvajanje ter vnašanja, razširjanja in javnega uporabljanja značk in drugih predmetov tujega izvora (22. in 59. člen zveznega zakona). Dovoljenje iz točke a) in b) prejšnjega odstavka tega člena se daje za dobo dveh let im se lahko po Poteku te dobe obnovi. 3. člen Sekretariat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za informacije: a) izdaja dovoljenja tujim pravnim in fizičnim osebam za snemanje televizijskih, dokumentarnih in drugih informativnih filmov na območju Socialistične republike Slovenije (16. člen zveznega zakona); b) izdaja dovoljenja tujim informacijskim ustanovam za javno predvajanje filmov in drugih video-zapisov ter za organiziranje informativnih razstav, predavanj in podobnih dejavnosti zunaj svojih prostorov (55. člen zveznega zakona); c) izdaja dovoljenja organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za posredovanje dejavnosti tujih informacijskih ustanov (55. člen zveznega zakona); d) izdaja dovoljenja tiskarju za razmnoževanje tuje tiskane stvari ter lahko zahteva, da mu pošlje na vpogled izvod razmnožene tuje tiskane stvari (12. člen zveznega zakona); e) sprejema sezname z navedbo števila vnešenih izvodov tujih tiskanih stvari, Iti so namenjene za čitalnico oziroma knjižnico tuje informacijske ustanove (51. člen zveznega zakona); f) sprejema od tiskarja izvod biltena, ki ga izdaja tuja informacijska ustanova (53. člen zveznega zakona). 4. člen Za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ: a) izdaja odločbe o odvzemu tuje tiskane stvari (14. in 61. člen zveznega zakona); b) izdaja odločbe o odvzemu drugega materiala, sredstev in predmetov tujega izvora (23. in 61. člen zveznega zakona); c) sprejema prijave tujih tiskanih stvari, ki so namenjene za kulturne, znanstvene, gospodarske, športne in podobne prireditve ter lahko zahteva, da se mu pošlje na vpogled izvod takšne tuje tiskane stvari (10. člen zveznega zakona). 5. Člen Republiška komisija za pregled filmov iz 19. člena zakona o filmu, (Uradni list SRS, št. 4/74): a) sprejema sporočila o tujih, v Socialistično republiko Slovenijo vnešenih filmih, ki jih morajo pošiljati delovne organizacije za promet s filmi oziroma delovne organizacije za proizvodnjo filmov, ki tak film izdelajo skupno s tujim producentom, ter lahko zahteva, da se ji ti filmi pošljejo v pregled (17. člen zveznega zakona). V sporočilu je treba navesti izvirni naslov filma, producenta in distributerja, dolžino filma v metrih ter širino filmskega traku; b) izdaja odločbe o prepovedi vnašanja, prometu in javnega predvajanja tujih filmov (19. in 59. člen zveznega zakona), če bi bilo s tem storjeno katero izmed dejanj iz 13. člena zveznega zakona in izdaja odločbe o odvzemu kopij takih tujih filmov brez odškodnine (20. in 61. člen zveznega zakona). 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 65-32/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 75. Na podlagi 335. člena, 8., 22. in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8., 26. in 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije potem, ko_ je dobila mnenje občinskih skupščin, na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. januarja 1976 sprejela ODLOK 0 srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 I S tem srednjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del, potrebnih družbenopolitičnim skupnostim za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, smotrnega gospodarjenja s prostorom, varstva človekovega okolja, inventarizacije prostora, prostorsko-informacijske-ga sistema, urejanja latsninskopravnih in davčnih razmerij, ljudske obrambe in za druge namene. II Ta odlok ureja programiranje in financiranje naslednjih vrst geodetskih del: — sanacije mreže temeljnih geodetskih točk in postavitev navezovalne mreže geodetskih točk; — izdelave temeljnih topografskih kart in preglednih kart Socialistične republike Slovenije; — izdelave temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih; — izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih; — izdelave zemljiškega katastra; — bonitlranja in katastrske klasifikacije zemljišč; — izvedbe cikličnega snemanja iz zraka; — izdelave geodetske prostorske ' dokumentacije; — izvedbe raziskave o riadaljnji družbeni usmeritvi in modernizaciji delovanja geodetske službe. III V obdobju 1976—1980 bodo na območju Socialistične republike Slovenije opravljene izmed posameznih vrst geodetskih del, iz prejšnje točke tega odloka naslednje naloge: — Sanacija mreže temeljnih geodetskih točk bo obsegala merjenja 2600 km dolžin stranic v trigonometrični mreži; postavljeno bo 3350 točk navezovalne mreže na območjih Vipavske doline, Kranjskega polja, Ljubljanskega barja, Velenjske kotline. Savinjske doline, Krškega polja. Ptujskega polja, dela Slovenskih goric, Prekmurja in Ljutomerske ravnine; opravljena bo obnova uničenih temeljnih geodetskih točk višjih redov. — Dokončana bo topografska karta 1 :25.000 za celotno območje Socialistične republike Slovenije; izdelana bo temeljna topografska karta 1 :50.000 in 1 :100.000 ter pregledna karta Socialistične republike Slovenije 1 :200.000; pregledne karte Socialistične republike Slovenije 1 :400.000 in 1 :750.000 bodo ream-bulirane. — Temeljni topografski načrti v manjših merilih (1 :5.000 oziroma 1 :10.000) bodo izdelani za 605.866 ha; reambulacija načrtov v manjših merilih bo opravljena za 207.225 ha. — Temeljni topografski načrti v večjih meriljh (1 :500, 1 : 1000) bodo izdelani predvidoma za 129 naselij v obsegu 12.080 ha v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in občinske skupščine. — Izdelava zemljiškega katastra, ki obsega: mejni ugotovitveni postopek z zamej ničen jem, zemljiško-ka-tastrsko izmero, katastrsko klasifikacijo zemljišč, razgrnitev podatkov ter izdelavo katastrskega operata, bo opravljena za 24 katastrskih- občin v občini Murska Sobota in za 15 naselij v skupni površini 11.676 ha. Zemljiško-katastrska izmera se izvede tudi na komasiranih zemljiščih, kjer je bila opravljena melioracija — V zvezi z bonitiranjem in katastrsko klasifikacijo zemljišč bo opravljena analiza kategorij kmetijskih zemljišč in pripravljene osnove za bonitiranje in katastrsko klasifikacijo; metodologija za bonitiranje bo testirana na površini 5.000 ha; na komasacijskih območjih bo na površini 20.000 ha ocenjena proizvodna sposobnost (boniteta) zemljišč; nove zemljiško-kata-strske kulture bodo ugotovljene na celotnem območju Socialistične republike Slovenije. — Ciklično snemanje iz zraka bo opravljeno za celotno območje Socialistične republike Slovenije. — Geodetska prostorska dokumentacija Socialistične republike Slovenije bo izdelana na podlagi nove topografske karte 1 :25.000 za celotno območje republike. — Raziskave bodo usmerjene v proučevanje družbene vloge geodetske službe, racionalno družbenoekonomsko delovanje geodetske službe ter v uvajanje sodobnih tehničnih sredstev. IV Za izdelavo temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih bo Socialistična republika Slovenija v letih 1976—1980 prispevala 16,996.000 dinarjev; ta sredstva se bodo uporabljala v skladu z družbenim dogovorom iz 4. alinee prejšnje točke tega odloka. Za izvedbo preostalih nalog iz prejšnje točke tega odloka bo Socialistična republika Slovenija v letih 1976—1980 zagotovila 178,204.000 dinarjev. Sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov te točke bo Socialistična republika Slovenija zagotovila v, svojem proračunu. V Za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del v obdobju 1976—1980 bo Socialistična republika Slovenija zagotpvila v republiškem proračunu v posameznih letih naslednja sredstva: v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj dinarjev 24.000. 000 ' 30.000.000 40.000. 000 49 000.000 52,200.000 195,200.000 Zneski iz prejšnjega odstavka te točke se od 1977 do 1980 valorizirajo v višini, kot to določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. VI Sredstva iz prejšnje točke tega odloka se bodo uporabljala po letnih programih geodetskih del, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma po njegovem pooblastilu Geodetska uprava SR Slovenije, razen za dela, pri katerih je izvajanje urejeno z družbenim dogovorom iz 4. alinee III. točke tega odloka. VII Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo prenešena v naslednje leto. vra Za izvajanje tega srednjeročnega programa geodetskih del neposredno skrbita Geodetska uprava SR Slovenije in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo ob koncu programskega obdobja predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega srednjeročnega programa. IX Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-5/76 Ljubljana, dne 21. jandarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1. Zveza društev telesnih invalidov Slovenije, Ljubljana 2. Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Ljubljana 3. Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana 4. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije, Ljubljana 5. Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Ljubljana 6. Društvo za mišična in živčno mišična obolenja, Ljubljana — za redno dejavnost — za investicije v društvene prostore 7. Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za investicije v društvene prostore 8. Društvo paraplegikov Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za investicije v društvene prostore 9. Združenje multiple skleroze Slovenije, Kočevje — za redno dejavnost — za investicije v društvene prostore 10. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana ' 11. Rdeči križ Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 12. Koordinacijski odbor Slovenije za boj proti alkoholizmu in narkomaniji 13. Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije. Ljubljana 14. Rezervirana sredstva za investicije zavoda 76. , Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja Izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. januarja 19*76 sprejela ODLOK o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1975, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije I Del dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1975 znašajo 15,685.300 dinarjev se razdeli takole: 1. socialno-humanitarnim organizacijam 9,623.500 2. organizacijam telesne kulture 6,061.800 Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v dohodkih od loterije, ekspresne loterije in lota. Organizacije telesne kulture so udeležene v dohodkih od športne napovedi. II Znesek 9,623.500 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka, se razdeli med socialno-humanitarne organizacije takole: dinarjev dinarjev 624.000 1,114.300 1,809.800 1,106.500 410.000 525.900 98.400 624.300 277.000 98.400 375.400 309.800 107.900 417.700 18.000 107.900 125.900 879.000 1,228.600 172.000 137.000 600.000 III Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1975, se bo naknadno razdelil presežek dohodkov ob zaključnem računu zavoda za leto 1975, organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka. Od zneska 6,061.800 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 2. tega odloka se 2,133.892 dinarjev izplača kot akontacija za leto 1975 temeljnim teiesno-kultumim skupnostim, na območju katerih so bili doseženi dohodki od športne napovedi. Razlika v znesku 3.927.908 dinarjev ter tisti del dohodkov, ki jih bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več. kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1975 od športne napovedi, se razdeli ob zaključnem računu zavoda za leto 1975. Znesek sredstev, ki se po prejšnjem odstavku te točke izplača temeljnim telesnokultumim skupnostim, se uporablja za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture. St. 47-4/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 77. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in prvega odstavka 300. člena ustave*Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Sociali, stične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21-januarja 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konzularne konvencije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Grčijo Daje sc soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konzularne konvencije. med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Grčijo, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-92/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 78. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12., 19. in 20. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21. januarja 1976 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru Razreši se: Hinko Š n u d e r 1, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru. St. 111-16/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 79. Na podlagi 335. člena in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 43. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/ 74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbčra združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21. januarja 1976 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča Daje se soglasje k sklepom Skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, s katerima so bili v upravni odbor Sklada Borisa Kidriča Imenovani: za predednika: Marko Bulc. vodja•, delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ za člane: Bojan A c c,e 11 o , redni profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, France Adamič, prodekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rudi Babič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Tone Bole, član Predsedstva Socialistične republike Slovenije, Vladimir Bračič, rektor Univerze v Mariboru. Jurij Kumer, podpredsednik izvršnega odbora Kmetijske razvojne skupnoti Slovenije, Vladimir Logar, predsednik skupščine Združenega podjetja »Iskra«, Ljubljana, Boris Majer, predstojnik Marksističnega centra pri Centralnem komitelu Zveze komunistov Slovenile. Roman Modic, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnolneiio Univerze v, Ljubljani, Milan Osredkar, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost, Miha Rak, vodja proizvodno-tehničnega sektorja živilske industrije »ETA« Kamnik, Joža Vilfan, koordinator delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, Boris Ziherl, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana. St. 022-2/76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 80. Na podlagi 369. člena usiave SR Slovenije in tretjega in četrtega odstavka 145. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 21. januarja 1976 sprejel ODLOK o ustanoviUd. nalogah, sestavi ir: izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov odborov. Družhenopolitičnfjga zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. člen Ustanovita se: 1. odbor za obravnavo zakona o družbenem planiranju; 2. odbor za obravnavo kazenskega zakona. 2. člon Odbor za obravnavo zakona o družbenem planiranju obravnava predlog za izdajo, osnutek in predlog zakona o družbenem planiranju in v ta namen sodeluje z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, republiškimi upravnimi orani in organizacijami ter z drugimi državnimi organi, z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; ugotavlja, kako ^o usklajena stališča ter o tem in o svojih stališčih, mnenjih, pripombah in predlogih ter o možnih alternativnih rešitvah poroča zboru. 3. člen Odbor za obravnavo kazenskega zakona obravnava predlog za izdajo, osnutek in predlog kazenskega zakona in v ta namen sodeluje z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Izvršnim -svetom Skupščine SR Slovenije, republiškimi upravnimi organi in oreanizacilami. pravosodnimi in drugimi državnimi organi, z znanstvenimi in strokovnimi ofgRnizarnnmi in z drugimi samoimravnimi org.anizAciinrni in skupnostmi; ugotavlja, kako so usklajena stališča in o tem poroča zboru; pripravi predlog stališč, ki jih sprejme zbor. 4 člen Odbor za obravnavo zakona o družbenem planiranju ima predsednika rv-driredsedniko in pet članov. 5. člen Odbor za obravnavo bazenskega zakona ima predsednika, podpredsednika in pet članov. ■ / 6. člen V odbor za obravnavo zakona o družbenem planiranju se izvolijo izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije za predsednika: Vladimir Logar za podpredsednika: Srečko Mlinarič za člane: Leo F u s i 11 i, Jože G 1 o b a č n i k , Rudi Kropivnik, Pavel M e r m o hj a , Henrik Peternelj. 7. člen V odbor za obravnavo kazenskega zakona se izvolijo izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. za predsednika: Janko Česnik za podpredsednika: Vera Jukič za člane: Stane G a vez, Vladimir Gošnik, Stane Markič, Marjan Šiftar, Aleksander Varga. St. 02003-V76 Ljubljana, dne 21. januarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 81. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka kot sodnika, ki nadomešča predsednika, in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktfov delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana: a) določb 41. člena in tretjega odstavka 42. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, sklenjenega v decembru 1973, b) določb 44. člena in tretjega odstavka 45. člena samoupravnega sporazuma o medseboinih razmerjih delavcev v združenem delu, sklonienega v decembru 1974, ter c) pravilnika o izo-braževanlu z dne 16/1-1974 po javni obravnavi, ki je bila dne 15/1-1976, odločilo: I. Ugotovi se. da določbi 41. člena in tretjega odstavka 42. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana, sklenjenega v decembru 1973, nista bili v skladu z ustavo So- cialistične republike Slovenije in z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci ter sta bili v nasprotju z zveznim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. II. Odpravijo se: a) določbi 44. člena in tretjega odstavka 45. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana, sklenjenega v decembru 1974; b) pravilnik o izobraževanju, ki ga je sprejel delavski svet delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana dne 16/1-1974. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo, ki so jo dali Branko Lacko, Ferdo Pintar, Angelca Bukovec in Ciril Zibert, delavci Zavarovalnice »Sava«, poslovne enote Kranj, s sklepom z dne 18/12-1975 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o izobraževanju, ki ga je sprejel delavski svet delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana dne 16/1-1974. Hkrati je ustavno sodišče samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 44. člena in tretjega odstavka 45 člena samoupravnega sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« Ljubljana, sklenjenega v decembru 1974. ter identičnih določb 41. člena in tretjega odstavka 42. člena prejšnjega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. sklenjenega v' decembru 1973. na podlagi katerih je delavski svet delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava« s pravilnikom o izobraževanju uredil pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja. Navedene določbe obeh samoupravnih sporazumov so se glasile: — določba 41. člena samoupravnega sporazuma, sklenjenega v decembru 1973, in določba 44, člena samoupravnega sporazuma, sklenjenega v decembru 1974: »Vsak delavec ima pravico, da se v skladu s programi razvoja zavarovalnice oziroma delovne enote ter plani kadrovske politike strokovno izobražuje pod pogoji in na način, ki ga ureja pravilnik o izobraževanju.« — določba tretjega odstavka 42 člena samoupravnega sporazuma, sklenjenega v decembru 1973, in določba tretjega odstavka 45. člena samoupravnega sporazuma, sklenjenega v decembru 1974 »Pogoje in potek pripravniške dobe, trajanje le-te ter presojo uspešnosti ureja pravilnik o izobraževanju, osebni dohodek pripravnikov pa pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke.« Pravilnike sprejema delavski svet po 3. točki 29 člena začasnega statuta delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava«. 2) Po 31. členu ustave Socialistične republike Slovenije imajo delavci delovne skupnosti v zavarovalni skupnosti samoupravne pravice delavcev- v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih je bila ta delovna skupnost ustanovljena Delavc1 v tej delovni skupnosti tako kot delavci v femeijn* organizaciji združenega de’a do 16 členu vstave So- cialistične republike Slovenije neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Po 77. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74, v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) ter po 69. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-73, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) urejajo delavci delovne skupnosti v zavarovalni skupnosti pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu s samoupravnim sporazumom primerno določbam teh dveh zakonov v skladu s smotri in nalogami zavarovalne skupnosti ter z naravo dela, ki ga opravljajo v delovni skupnosti. Po 4. členu zveznega zakona urejajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu med drug.im tudi pravice in obveznosti delavce do usposabljanja in izpopolnjevanja, ustrezno potrebam združenega dela. ter pogoje in način uveljavljanja teh pravic. V samoupravnem sporazumu lahko določijo, da se način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti ureja s splošnim aktom v temeljni organizaciji skladno s samoupravnim sporazumom. Po 17 členu republiškega zakona uredijo delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu tudi trajanje in potek pripravniške dobe program, organizacijo in vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem in ob koncu pripravniške dobe. Primerno tem določbam urejajo pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja te: pogoje in način uveljavljanja teh pravic tudi delavci delovne skupnosti v zavarovalni skupnosti. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem 'delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava«, ki je bil sklenjen v decembru 1974 vsebuje le najbolj splošne določbe o pravicah in obveznostih delavcev do usposabljanja in Izpopolnjevanja. Podrobnejšo ureditev pravic in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja ter pogojev in načina uveljavljanja teh pravic prepušča pravilniku o izobraževanju kot splošnemu aktu, ki ga po začasnem statutu delovne skupnosti sprejme delavsk’ . svet. Identične določbe jo vseboval prejšnji samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. ki je bil sklenjen v decembru 1973. Pravilnik o izobraževanju, ki ga je sprejel delavsk-svet delovne skupnosti Zavarovalni'-’” »Sava« dne 16/1 -1974, zato ne ureja le načina uresničevanja posameznih pravic in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja, ki se po 4. členu zveznega zakona lahko ureja s takim splošnim aktom, temveč ureia tud* same pravice in obveznosti delavcev do u«>vv*abtjan.}» t in izpopolnjevanja, ki jih po navedenih ustavnih in zakonskih določbah urejajo delavci neposredno s samoupravnim sporazumom r medseSetnih razmerjih v' združenem delu. Zato pravilnik o Izobraževanju in določbe samoupravnih sporazumov, s katerimi je Mia ureditev pravic In .obveznosti delavcev do usensab1 ja-nja in izpppoln Sevanja prepuščena pravilniku ko*-splošnemu aktu, ki ga snrMmp delavski svet, niso bile \ v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije in z republiškim zakonom ter so bile v nasprotju z zveznim zakonom. Iz teh razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413, člena ustave Socialistične republike Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine, ki so pomembne za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti v smislu 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije (Uradni lisf SRS, št. 39/74), odločilo, da se pravilnik o izobraževanju ter določbi 44. člena in tretjega odstavka 45. člena "samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava«, sklenjenega v decembru 1974, odpravijo. Na podlagi 409. člena ustave Socialistične republike Slovenije je ustavno sodišče ocenilo tudi ustavnost in zakonitost določb 41. člena in tretjega odstavka 42. člena prejšnjega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti Zavarovalnice »Sava«, sklenjenega v decembru 1973, ker od prenehanja veljavnosti samoupravnega sporazuma do začetka postopka ni preteklo več kot leto dni. 3) Pobudniki so uveljavili, da določbe pravilnika o izobraževanju, s katerimi se ureja pridobitev strokovne usposobljenosti na podlagi dela, vzpostavljajo neenakopravne odnose v delovni skupnosti in privilegiran položaj ožjega kroga zavarovalnih delavcev. Ustavno sodišče je odpravilo pravilnik o izobraževanju v celoti iz razloga, ker je urejal-pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja in ga niso sprejeli delavci neposredno kot samoupravni sporazum, temveč ga je sprejel delavski svet. Zato se ustavno sodišče ni spuščalo v oceno ustavnosti in zakonitosti vsebine posameznih določb pravilnika. V skladu s temeljnimi načeli ustave Socialistične republike Slovenije o položaju človeka v združenem delu mora biti vsakemu delavcu zagotovljena možnost, da razvija svoje delovne in ustvarjalne sposobnosti in si pridobiva čedalje višjo izobrazbo, kar je eden od pogojev za osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu. Zagotovljena mora biti enakost pravic in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja in enaki pogoji za uveljavljanje teh pravic v skladu z -ustavnim načelom, da so v enotnem procesu dela in izobraževanja vse vrste In stopnje vzgoje in izobraževanja odprte in dostopne vsakomur pod enakimi pogoji v vseh obdobjih njegovega življenja in dela. Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije. St. U I 26/75-16 Ljubljana, dne 15. januarja 1976. Nadomešča predsednika sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije Marjan Jenko 1. r. 82. Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74 in 29-1447/75) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrala za SR Slovenijo ODREDBO o obrazcu za obračun republiškega davka Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74, in 29-1447/75) sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 20-945/75). 3. člen Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-18/72 Ljubljana, dne 16. januarja 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozblč 1. r. OBRAČUN davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela) OD 1. 1. DO 1975 Zs°p' Elementi 001 Celotni dohodek 002 Materialni stroški (11. člen, 1. točka ZD) 003 Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen, 2. točka ZD 004 Amortizacija (11. člen, 3 .točka ZD) 005 Obresti za kredite (11. člen, 4. točka ZD) 006 Zavarovalne premije (11. člen. 4. točka ZD) 007 Osebni dohodki (11. člen, 5. točka ZD) 008 Pogodbene organizacije združenega dela (11. člen, 5. točka ZD) 009 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 11. ČLENU ZD (zap. št. 2 do 8) I . . 1 Zap. št. , , Elementi 010 011 012 013 014' 015 016 017 018 019 Izredni izdatki (12. člen ZD) Zakonske obveznosti (12. člen, 2. točka ZD) Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. člen, 3. točka ZD) Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen, 4. točka) Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim (12. člen, 5. točka ZD) Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstev za skupno porabo (12. ,člen, 6. točka ZD) Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen, 7. točka ZD) Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD) Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini (13. člen ZD) 020 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 12. in 13. ČLENU ZD (zap. št. 10—19) 021 PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 1 manj zap. št. 9 + 20) 022 Vlaganja v izobraževalne skupnosti SRS (11. člen zakona o financiranju SIS — Ur. 1. 74 in 29/75) SRS, št, . 39/ • 023 PRISPEVNA OSNOVA ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 21 manj 22) 024 OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS ( "/o od zneska za št. 23) zap. 025 DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA PO 19. členu zakona o koliziji (Ur. 1. SFRJ, št. 36/75) (zap. št. 24 X % BOD) — • 026 VPLAČANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS 027 Vlaganja v raziskovalno skupnost SRS (11. člen zakona u financiranju SIS) 028 PRISPEVNA OSNOVA ZA RAZISKOVALNp SKUPNOST SRS (zap. št. 21 manj 27) 029 030 OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS ( °/o od zneska na št. 28) \ DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS po 19. členu zakona o koliziji — (zap. št. 29 X °/o BOD) zap. 031 VPLAČANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS 032 DAVČNA OSNOVA (zap. št. 21 manj 24 + 29) 033 034 035 036 037 038 039 040 041 042 Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav Združevanje sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora Naložbe v kmetijstvo Naložbe v opremo raziskovalnih organizacij Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja Naložbe v investicije na manj razvitih območjih SRS e Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih SFRJ Naložbe v razvoj surovinske industrije ^ Zmanjšanje davčne osnove Izvoznikom Del amortizacije nad predpisanimi stopnjami 043 SKUPNO ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE (zap. št. 33 do 42) 044 ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št. 32 manj 43) 045 DEL DAVČNE OSNOVE PO 19. ČLENU ZAKONA O KOLIZIJI — (zap. št. 44 X V« BOD) 046 DEL DOHODKA ZA NADOMESTILO IZPADLIH TRANSPORTNIH DOHODKOV (.. št. 44 ali 45) ..."/o od zap. 047 DEL DOHODKA ZA NADOMESTILO IZPADLIH DOHODKOV ELEKTROGOSPODARSTVA (. od zap. št. 44 ali 45) ....•/o 048 OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA (zap. št. 44 ali 45 manj 46 in 47) 049 ZNESEK DAVKA (6,5 »/o od zap. št. 48) 050 ZNESEK DAVKA PO 12. ČL. ZS (6 %> od zap. št. 48) Zap. št. Elementi 051 052 053 Znižanje davka premogovnikom po 13. čl. ZS (40% od zneska na zap. št. 49 ali 50) Znižanje davka založniškim podjetjem po 14- čl. ZS (60% od zneska na zap. št. 49 ali Znižanje davka za obveznice federacije 50) 054 SKUPAJ ZNIŽANJA (zap. št. 051-053) 055 OBVEZNOSTI ZA DAVEK (zap. št. 049 ali 050 manj 054) 056 OBVEZNOST ZA PLAČILO ( % od zap. št. 055) 057 AKONTACIJA v letu 1976 (1/12 od zap. št. 056) 058 Obračunani prispevek solidarnosti za odprav Ijanje posledic naravnih nesreč — 48 (Uradni list SRS, št. 3/75) 0,3 % od zap. št. Metodologija za izpolnjevanje obrazca 1. Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Posamezne postavke temeljijo na določbah: — zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75, v nadaljnjem besedilu: ZD); — zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Ur. 1. SRS, št. 39/74, 19/75," 29/75, v nadaljnjem besedilu: ZS); — navodila o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 9/75); — obrtnega zakona in pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 26/73 in 1/75); — navodila o sredstvih vloženih v zavarovanje družbenega premoženja (Ur. 1. SRS. št. 15/75); — zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Ur. 1. SRS. št. 39/74, 29/75); — odredbe o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (Ur. 1. SRS. št. 8/71); — zakon o uporabi predpisov in o reševanju ko- lizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. 1. SFRJ, št. 36/75); , — odlok o podrobnejši opredelitvi nekaterih odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1975 (Ur. 1. SRS, št. 18 in 21/75). Posamezne zneske vnašamo po zaporednih številkah obrazca takole: Zap. št. 001 — Celotni dohodek — znesek iz zap. št. 33 obrazca BU ali PU Zap. št. 002 — Materialni stroški — znesek iz zap. št. 16 obrazca BU ali PU — vsega porabljena sredstva, zmanjšana za: — dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, evidentirane v razredu 4, — dejansko obračunano amortizacijo, evidentirano v razredu 4; — dnevnice za potovanja v državi in tujini, brez povračil izdatkov za nočnine, \ Zap. št. 003 Zap. št. 004 Zap. št. 005 Zap. št. 006 Zap. št. 007 Zap. št. 008 — dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina), evidentirana v razredu 4, — dejansko obračunana povračila za ločeno življenje, evidentirana v razredu 4, — dejansko obračunani terenski dodatek, evidentiran v razredu 4, — dejansko obračunane materialne izdatke za strokovno izobraževanje, evidentirane v razredu 4, — izredne izdatke — celotho skupino 73. — Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev — dejanski znesek stroškov evidentiranih v razredu 4, vendar največ do višine 60 6/o od. zneska na zap. št. 004 — amortizacija; — Amortizacija — dejanski znesek obračunane amortizacije evidentirane na kontih 420 in 421, vendar največ do višine 175 % od zneska na kontu 420 — amortizacija po predpisanih stopnjah, — Obresti za kredite — znesek z zap. št. 036 obrazca BU ali PU; — Zavarovalne premije — znbsek z zap. št. 038 obrazca BU ali.PU; — Osebni dohodki — znesek izračunan tako. da pomnožimo število pogojno nekvalificiranih delavcev, izračunan po navodilu 3. točke odredbe o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (Ur. 1. SRS, št. 8/75) z 2600, oziroma z 2850 za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek; — Odbitne postavke za pogodbene organizacije združenega dela —, zneske, ki predstavljajo; — odplačilo ustanoviteljevih vloženih sredstev po drugem odstavku 30. člena obrtnega zakona, evidentirano na zap. št. 43 BU oziroma Konta 234 Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne Zap. št. 010 Zap. št. 011 Zap. št. 012 Zap. št. 013 Zap. št. 014 Zap. št. 015 Zap. št. 016 Zap. št. 017 Zap. št. 018 Zap. št. 019 Zap št. 22 tn 27 Zap. št. 25 in 30 in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 1/75); — del dohodka, ki pripada ustanovitelju po določbi 2. odstavka 36. člena obrtnega zakona; — osebni dphodek po določbi 3. odstavka 35. člena zakona, ki pripada ustanovitelju po posebnih dodatnih merilih. Redni osebni dohodek ustanovitelja se obračuna skupno z drugimi pod zap. št. 007 obrazca. Navedene odbitne postavke praviloma obračunamo le ob zaključnem računu; — Izredni izdatki — seštevek kontov skupine 73 in zaključnega lista; — Zakonske obveznosti — zneski obračunanih zakonskih obveznosti v višini določeni v 4. členu ZS toda brez prispevkov za izobraževalno in raziskovalno skupnost SRS; — Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka — znesek - evidentiran na kontu 236: — Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje —del dohodka, ki iz tega naslova pripada domačim pogodbenikom in je evidentiran na kontu 234; — Provizija in druga plačila za bančne storitve — znesek z zap. št. 37 obrazca BU ali PU; — Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim — znesek z zap. št. 039 obrazca BU ali PU; — Izdatki, ki imajo značaj • osebnih prejemkov in sredstev za skupno porabo — znesek izdatkov naštetih v 6. in 7. členu ZS s tem, da se izdatki za regres obračunajo na podlagi povprečnega števila zaposlenih delavcev obračunskega razdobja po stanju na koncu meseca in pomno- ' ženo z ustreznim delom zneska za regres; — Pokritje izgub drugih temeljnih organizacij — znesek izkazan na zap. št. 49 obrazca BU; — Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem — znesek evidentiran na kontu 235; — Dohodek, dosežen s poslovanjem v tujini '— znesek izkazan na kontu 783. pod pogojem, da je bil dohodek v tujini že obdavčen; — Vlaganja v izobraževalno in raziskovalno skupnost SRS — znesek vlaganj določen s samoupravnim sporazumom, s splošnim aktom interesne skupnosti ali z zakonom v smislu določbe 2. odstavka 11. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov SIS (Ur. 1. SRS, št. 39,74 in 29/75): — Del prispevka po 19. členu zakona o koliziji — znesek, ki pripada republiki SR Sloveniji, in se ugotovi s Zap. št. 045 Zap. št. 046 in 047 Zap. št. 052 Zap. št. 056 pomočjo koeficienta, ki ga izračunamo tako, da znesek izplačanih osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo dejavnost na območju SR Slovenije, delimo s skupnim zneskom izplačanih ošebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela v obdobju, za katero ugotavljamo obveznost, vnesejo TOZD, ki imajo v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah delovne enote, za katere ne vodijo evidenc po določbi prvega odstavka 19. člena; — Del davčne osnove po 19. členu zakona o koliziji, znesek, ki odpade na del dohodka izračunan po določbi drugega odstavka 19. Člena zakona o koliziji, in to samo za delovne enote kot po zap. št. 25 in 30; — Del dohodka za nadomestilo izpadlih transportnih dohodkov (ZTP in EGS) in dohodkov v elektrogospodarstvu — znesek, ki je bil na podlagi samoupravnega sporazuma ali zakona izločen za pokrivanje izpadlih transportnih dohodkov ZTP in EGS; — Odstopljeni del davka so dolžna založniška podjetja usmeriti na račun 970 — viri sredstev za druge namene in ga uporabljati za pospeševanje založniške dejavnosti; — Obveznost za plačilo — znesek izračunan z uporabo .koeficienta po plačani realizaciji (Ur. 1. SFRJ, št. 30' 75), to je znesek davka izkazan v stolpcu 5 obrazca »Obračun za vplačilo davkov.« 83. Na podlagi 35. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije NAVODILO za ugotavljanje in zamejnlčenje posestnih meja parcel I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zaradi evidentiranja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se posestne meje parcel ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku skladno z določbami 11. do 17. in 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) in po določbah tega navodila, kolikor se ne ugotavljajo oziroma določajo v sodnem postopku. 2. člen V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljene ali določene posestne meje narcel se morajo zamejničiti po določbah tega navodila. Po določbah tega navodila se morajo zamejničiti tudi posestne meje. ki se izven mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodneaa postopka uradno določijo v naravi na podlagi odločb pristojnih organov ali na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora ter posestne meje, ki se v skladu z določbami 33. člena zakona o zemljiškem katastru prenesejo v naravo po podatkih zemlj iško-katastrskega opera ta 3. člen Za ugotavljanje oziroma določanje in zamejničenje meja zemljišč v splošni rabi in železniških zemljišč se uporabljajo tudi tehnični predpisi organov oziroma organizacij, ki upravljajo ta zemljišča, kolikor niso v nasprotju z določbami tega navodila. 4. člen Ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel se v mejnem ugotovitvenem postopku mora opraviti: 1. pred izvedbo zemlj iško-katastrske izmere za namene nove izdelave zemljiškega katastra na območju cele katastrske občine ali njenega dela; 2. pred izvedbo parcelacije zemljišč v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra; 3. če lastnik oziroma uporabnik to zahteva, čeprav ne gre za primere iz 1. in 2. točke tega člena. Stroški za ugotovitev in zamejničenje posestnih meja v pjrimerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka bremenijo tistega, ki je zahteval izvedbo parcelacije oziroma ugotovitev in zamejničenje posestnih meja, kolikor se udeleženci ne dogovorijo drugače. 5. Člen V mejnem ugotovitvenem postopku se ugotovijo in zamejničijo: 1. posestne meje, ki so že evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, kolikor niso bile predhodno že ugotovljene in zamejničene v mejnem' ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku; 2. posestne meje, ki dejansko obstojajo v naravi, niso pa evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi; 3. posestne meje, ki se na novo ustanovijo zaradi prometa z nepremičninami, dedovanja, sporazuma med lastniki oziroma uporabniki zemljišč o izravnavi meja, menjave zemljišč v agrarnih operacijah in podobno. Posestne meje iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se ugotovijo in zamejničijo po njihovem nespornem poteku v naravi; ob ugotavljanju posestnih meja iz 1. točke pa se mora upoštevati tudi stanje v zvezi z mejami, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, in sicer na način, ki je predpisan s tem navodilom. Posestne meje iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ugotovijo in zamejničijo po njihovi predhodni določitvi v naravi; ta mora biti v skladu s pogoji, ki jih določijo prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, oziroma v skladu s pogoji, ki so določeni v aktih, ki so podlaca za njihovo ustanovitev. 6. člen Posestne meje. ki se na novo ustanovijo na podlagi odločb v zvezi z razlastitvijo oziroma prisilnim prenosom pravice uporabe na zemljiščih, odločb o uvedbi komasacijskega postopka, odločb o razdelitvi komasacijskega sklada in odločb o arondaciji kmetijskih zemljišč ter na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora, se ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku; navedene posestne meje se v naravi določijo v skladu s pogoji, ki so dani v odločbah oziroma načrtih, ki so podlaga za njihovo ustanovitev. Posestne meje iz prejšnjega odstavka se morajo po njihovi določitvi v naravi zame j ničiti na način in po postopku, ki je s tem navodilom predpisan za zamejničenje posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku; zamejničenje se mora opraviti v navzočnosti prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, ki morajo biti vabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred postopkom. O izvršenem zamejničenju po določbah drugega odstavka tega člena sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja po določbah tega člena ali njihovo nesoglasje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novo nastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. 7. člen Meje parcel, ki so bile ugotovljene ali določene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postppku ali določene po določbah 6. člena tega navodila, morajo biti geodetsko izmerjene in izvedene v zemlj iško-katastrskem operatu na način in po postopku, ki sta določena s predpisi za izdelavo in vzdrževanje zemljiškega katastra. 8. člen Mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku, ni mogoče ponovno ugotavljati, razen če je bila z odločbo pristojnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka. V mejnem ugotovitvenem postopku tudi ni mogoče ugotavljati mej parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem sodnem postopku. 9. člen Posestne meje parcel, ki so bile zamejničene po določbah tega navodila in ,ki so postale v naravi nespoznavne, ker so bila uničena, poškodovana ali samovoljno premeščena mejna znamenja, se na zahtevo lastnikov oziroma uporabnikov ali po odločbi sodišča oziroma drugega pristojnega organa prenesejo v naravo ha podlagi podatkov iz elaborata zamejničenja, ki le nrednisan s tem navodilom. 10. člen Mejno znamenje na posestni meji parcele, ki je bilo postavljeno ob zamejničenju v primerih, ki jih določa to navodilo, se z dovoljenjem pristojnega občinskega geodetskega organa lahko začasno odstrani, če obstojijo upravičeni razlogi. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda za določen čas na zahtevo lastnika oziroma uporabnika; dovoljenje se mora vročiti v vednost drugim prizadetim lastnikom oziroma uporabnikom. Ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo mejno znamenje odstranjeno, se mora postaviti na prejšnje mesto; postavitev opravi pristojni občinski geodetski organ na stroške lastnika oziroma uporabnika, ki je zahteval odstranitev. II. TEMELJNA PRAVILA ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE POSESTNIH MEJA PARCEL 1. Splošna pravila 11. člen Ob ugotavljanju oziroma določanju posestnih meja se obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi upošteva pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi brez vzporedne obnove zemljiške knjige, in v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra. Pri izdelavi zemljiškega katastra, ki se opravi z vzporedno obnovo zemljiške knjige, se ob ugotavljanju posestnih meja ne upošteva obstoječe stanje v navedenih evidencah; v takem primeru se nosilci pravic na parcelah prevzamejo iz poizvedbenih zapisnikov, ki se sestavijo ob razgrnitvi podatkov za potrebe obnove zemljiške knjige. 12. člen Obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se v primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena upošteva takole; 1. kot nosilec pravice na parceli, za katero se ugotavljajo oziroma določajo posestne meje, se vpiše tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi; 2. posestne meje parcele se ugotovijo po njihovem nespornem poteku v naravi in se vzporedijo s stanjem posestnih meja v zemljiško-katastrskem načrtu; če obstaja novejše veljavno stanje meja v par-celacijskih elaboratih, ki pa ni bilo izvedeno v načrtih, čeprav je bilo izvedeno v zemljiški knjigi, se opravi vzporeditev z navedenimi parcelacijskimi elaborati; 3. če se z vzporeditvijo po prejšnji točki ugotovi odstopanje med dejanskim potekom meje v naravi in mejo v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma mejo v veljavnem parcclacijskem elaboratu, je postopek naslednji: , a) če je ugotovljeno odstopanje posledica napačnega ali nezadosti natančnega vrisa v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi; meja, ki je vrisana v zemljiško-katastrskem načrtu oziroma v parcelacijskem elaboratu, postane neveljavna; b) če je ugotovljeno odstopanje posledica dejansko v izvršenih sprememb, ki niso bile izvedene v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, se meja ugotovi po njenem nespornem poteku v naravi, obenem pa se kot posestna meja evidentira tudi meja, ki jo izkazuje zemljiško-katastrski načrt: del zemljišča med tako ugotovljenima mejama postane nova parcela, za katero se do izvedbe zemljiško-knjižnega prenosa vodi kot nosilec pravic zemljiško-knjižni lastnik oziroma uporabnik parcele, iz katere je nastala nova parcela. 13. člen Posestne meje parcel iz 3. točke 5. člena in 6. člena tega navodila se smejo določati le v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra. Posestne meje parcel, ki so bile na novo določene v času izvedbe del za izdelavo zemljiškega katastra, se upoštevajo pri razgrnitvi izmeritvenega elaborata in se v njem ustrezno izvedejo le, če so bile pred tem že evidentirane v obstoječem zemljiškem^ katastru in zemljiški knjigi. 14. člen Meje parcel v splošni rabi (ceste, poli, ulice, trgi, vodotoki, jezera) in železniških parcel se ugotavljajo po njihovem poteku v naravi ob upoštevanju veljavnih predpisov glede odmika posestne meje od njihovega osnovnega telesa. Pri ugotavljanju navedenih meja se mora upoštevati tudi obstoječe stanje v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi po določbah 11. in 12. člena tega navodila, kolikor veljavni predpisi s področja zemljiško-knjižnih pripisov in odpisov ne določajo drugače. Meje parcel iz prejšnjega odstavka sc ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku; morebitno nesoglasje prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov s potekom posestne meje. ki je bila ugotovljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Določanje meja parcel v splošni rabi in železniških parcel, ki se na novo ustanavljajo, se opravi po določbah 6. člena tega navodila. 2. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob izdelavi zemljiškega katastra 15. člen Pred izvedbo zemljiško-katastrske Izmere zaradi izdelave zemljiškega katastra sc v mejnem postopku ugotovijo posestne meje vseh obstoječih parcel na iz-meritvenem območju. Meje izmeri tvenega območja morajo praviloma potekati po posestnih mejah parcel. Za parcele na zunanjem robu izmeritvencga območja se ugotovijo le tiste posestne meje, ki tvorijo mejo tega območja; če poteka meja izmeritvencga območja po delu parcele, se za tako parcelo ugotovijo le posestne meje na izmeritvenem območju. Parcele oziroma deli parcel iz prejšnjega odstavka, ki ležijo zunaj izmeritvencga območja, se ob izdelavi izmeritvencga elaborata ne upoštevajo in se ne spreminjajo glede površine tudi v primeru, ko se z novo izmero dobi drugačen zaris njihovih posestnih mej. 16. člen Na območju, kjer ni zemljiškega katastra, se ob njegovi izdelavi ugotovijo posestne meje parcel po njihovem nespornem poteku v naravi; č'c sc zaradi nesoglasja med lastniki oziroma uporabniki ali pa zaradi njihove nenavzočnosti ne da ugotoviti nespornega poteka meje v naravi, se do odprave navedenega nesoglasja oziroma do obnove ugotovitvenega postopka evidentira dejanska uži valna meja oziroma sredina med dvema uživalnima mejama. 17. člen Posestne meje parcel, za katere se v mejnem ugotovitvenem postopku pred izvedbo, zemljiško-katastr-ske izmere ugotovi, da niso v skladu s pogoji, ki so določeni v urbanističnem ali zazidalnem načrtu, .se ne glede na navedeno neskladje ugotovijo po njihovem poteku v naravi; ob tem se orientacijsko evidentira tu-, di potek meje po pogojih prej navedenih načrtov. O ugotovljenem neskladju v smislu prejšnjega odstavka se mora obvestiti občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanizem. 3. Pravila za ugotavljanje posestnih meja ob vzdrževanju zemljiškega katastra 18. člen Izvedba sprememb obstoječih in ustanavljanje novih posestnih meja parcel se v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra opravi s parcelacijo zemljišč. Za parcelacijo zemljišč se štejejo vsa terenska geodetska dela, s katerimi se v naravi izvede sprememba obstoječih posestnih meja oziroma se ustanovijo nove posestne meje parcel in pisarniško-tehnična geodetska dela, s katerimi se izdela ustrezni parcelacijski elaborat 19. člen Posestne meje parcele, ki se s parcelacijo zemljišč deli na dva ali več delov, se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljajo po naslednjih pravilih: 1. če se obstoječa parcela razdeli na dva ali več delov (parcel) zaradi odtujitve vseh z delitvijo na novo ustanovljenih parcel, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele; 2. če se od obstoječe parcele oddeli zaradi odtujitve le njen del, se ugotovijo vse posestne meje obstoječe parcele le, če del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, ne presega 0,3 hektarja površine; če pa del, ki ostane dotedanjemu lastniku oziroma uporabniku, presega 0,3 hektarja površine, se za obstoječo parcelo ugotovijo le tiste posestne meje, ki so istočasno tudi meje dela, ki se odtuji. Ne glede na določbe 2. točke prejšnjega odstavka se ob parcelaciji zemljišč za potrebe gradnje lahko ugotovijo le meje novo ustanovljene parcele, na kateri sc namerava graditi. V primerih, ko se s parcelacijo zemljišč zaradi od-‘ujitve oddeli od obstoječe parcele v splošni rabi ali železniške parcele le njen del, se ne glede na določbe ‘L točke prvega odstavka tega člena ugotovijo posestne meje obstoječe parcele le na delu, ki se odtuji. 20. člen V primerih parcelacije zemljišč za namene določanja območja komasacije kmetijskih zemljišč, območja razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe in območja parcelacijskega načrta po načrtu za urejanje prostora se za parcele, ki ležijo izven navedenih območij, določijo oziroma ugotovijo le meje, ki • vorijo mejno črto navedenih območij. 21. člen V primerih parcelacije zemljišč za namene izvedbe v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi novozgrajene ali rekonstruirane prometnice ali regulirane vodne površine se določi oziroma ugotovi le mejna črta med prometnico oziroma vodno površino in ostalimi zemljišči. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko se ob vzdrževanju zemljiškega katastra vskla-juje obstoječe stanje prometnic oziroma vodnih površin v naravi s stanjem v zemljiškem katastru. 22. člen Parcele, ki imajo skupno nesporno ugotovljeno šli določeno posestno mejo s parcelacijo zajetimi parce- lami, same pa niso zajele s parcelacijo, se v zem-1 jiško-katastrskem operatu ne spreminjajo glede površine in drugih podatkov tudi v primeru, ko parcelacijski elaborat izkazuje drugačen vris navedene posestne meje, če je izkazana razlika v vrisu posledica napačnega ali nezadosti natančnega predhodnega v risa (3.a točka 12. člena tega navodila). V primerih, ko se v skladu z določbami tega navodila ugotovijo oziroma določijo posestne meje le za del parcele, se površina preostalega dela parcele izračuna kot razlika med površino, ki je v zemljiško-ka-tasirskem operatu vpisana za celo parcelo, ki se deli, in površino dela, za katerega so se ugotovile oziroma določile posestne meje. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne uporabljajo v primerih, ko se parcelacije zemljišč opravijo na območju, za katerega je bila opravljena zemlji-ško-katastrska izmera po predhodno Izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku in zamejničenju posestnih meja v skladu z določbami tega navodila. III. NORMATIVI'IN PRAVILA ZA ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA 1. Vrste mejnih znamenj 23. člen Posestne meje parcel se zamejničijo s trajnimi mejnimi znamenji (v nadaljnjem besedilu: mejna znamenja). i Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ne zamej ničijo s posebnim mejnim znamenjem posestne meje, ki potekajo po zidanih, betonskih ali železnih ograjah oziroma po robovih stavb ali drugih trajnih objektov; za take posestne meje se šteje, da so zamej-ničene s samim objektom, po katerem potekajo. 24. člen Za zamejničenje posestnih meja po določbah tega navodila se glede na zemljišče in druge okolnosti obvezno uporabljajo naslednji tipi mejnih znamenj: 1. betonski steber dimenzije 10 X 10 X 40 cm z vklesanim križem; 2. obdelani kamen dimenzije 10 X 10 X 40 cm z vklesanim križem; 3. železni klin dolžine najmanj 10 cm in profila najmanj 2 cm; 4. kovinski čep; 5. v steni vklesan križ dimenzije 5 X 5 cm in 1 cm globine. Mejna znamenja od 1. do 4. točke prejšnjega odstavka morajo biti vkopana oziroma zabita v tla praviloma v ravnini z okolnim zemljiščem; v gozdovih pa se mejna znamenja vkopljejo tako, da je njihov vrh 10 cm nad zemljo. 25. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se za zamejničenje javno-prometnih, vodnih in železniških površin uporabljajo mejna znamenja, ki jih s svojimi predpisi določijo pristojni organi oziroma organizacije. 2. Pravila za zamejničenje posestnih meja 26. člen Mejna znamenja se postavijo na vseh lomnih točkah posestne meje. Na ukrivljenih posestnih mejah se mejna znamenja postavijo v taki gostoti, da višina od tetive do loka med dvema lomnima točkama ne presega 20 cm. 27. člen Če je oddaljenost med dvema mejnima znamenjema, ki se postavita po določbah prvega odstavka prejšnjega člena, večja od 500 metrov, se morajo med njima postaviti dodatna mejna znamenja in sicer tako: — da njihova medsebojna oddaljenost ni večja od 500 metrov, — da je od vsakega od njih omogočeno neposredno optično merjenje sosednjega mejnega znamenja. 28. člen Posestna meja, ki poteka po leseni ograji, živi meji ali po sredini jarka oziroma manjšega potoka, se zamejniči z betonskimi stebri ali obdelanimi kamni, Posestna meja, ki poteka po sredini jarka oziroma potoka, se zamejniči tako. da se mejna znamenja postavijo na obeh straneh jarka oziroma potoka in da se na tej podlagi lahko natančno določi potek meje. 29. člen Ob zamejničenju za potrebe zemljiško-katastrske izmere in za potrebe parcelacije zemljišč se morajo najprej zamejničiti meje parcel v splošni rabi in železniških parcel, nato pa druge posestne meje; mejna znamenja na teh posestnih mejah se postavijo v ravno črto med mejnimi znamenji predhodno zamejniče-nih meja parcel v splošni rabi oziroma železhiških parček 30. člen V primerih parcelacije zemljišč za organizirano gradnjo stanovanjskih in drugih objektov se v mejnem ugotovitvenem postopku določene oziroma ugotovljene posestne meje parcel, ki se na novo ustanavljajo, lahko začasno zamej ničijo z lesenimi količki ob upoštevanju ostalih določb tega navodila, ki se nanašajo na zamejničenje. Po dokončnih gradbenih delih se posestne meje iz prejšnjega odstavka zamejničijo s predpisanimi mejnimi znamenji na podlagi elaborata o predhodno izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku. 3. Skica zamejničenja 31. člen Po opravljenem zamejničenju se mora Izdelati skica zamejničenja. Skica zamejničenja je uradni dokument o poteku posestnih meja parcel v naravi ter o legi mejnih točk in o vrsti na njih postavljenih mejnih znamenj. Skica zamejničenja je obvezna priloga zapisniku o ugotovitvi oziroma določitvi posestnih meja parcel. 32. člen Za zavarovanje dokazov o legi mejnih točk se morajo Izmeriti razdalje med sosednimi mejnimi točkami (v nadaljnjem besedilu: fronte) in za vsako mejno točko še razdalja med njo in določeno drugo stalno točko v naravi (v nadaljnjem besedilu: prečna mera); navedena stalna točka mora biti prikazana v zemljiško katastrskem načrtu in mora biti določena z isto natančnostjo kot mejna točka. Fronte in prečne mere se merijo po naslednjih pravilih: 1. merijo 'se horizontalno ali poševno po terenu; če se merijo poševno po terenu, se mora v skici zamejničenja vpisati poleg podatka o razdalji tudi črka »p« v oklepaju; 2. če terenske okolnosti to onemogočajo ali v primeru izredno dolgih ravnin posestnih meja se lahko opusti merjenje front; v tem primeru se za mejno točko izmerita najmanj dve prečni meri; 3. prečne mere se merijo približno pravokotno na potek posestne meje; 4. če šta od mejne točke izmerjeni dve fronti medsebojno približno pravokotni, se merjenje prečnih mer lahko opusti. Fronte in prečne mere se ustrezno vpišejo v skico zamejničenja v metrih in v centimetrih. 33. člen Sjtica zamejničenja obsega naslednje podatke: 1. številko parcele in njeno lego gleJe na sosednje parcele; 2. potek posestnih meja in lego mejnih točk z označbo mejnih znamenj; 3. fronte in prečne mere; 4. podatke o lastnikih oziroma uporabnikih parcel in o dejanskih uživalcih; 5. katastrsko občino in številko lista detajla; 6. datum izdelave skice in podpis uradne osebe, ki je skico izdelala, Podatki iz prejšnjega odstavka se v skico zamejničenja vpišejo v črnem tušu. 34. člen V skico zamejničenja, ki se izdela za potrebe zem-Ijjškokatastrske izmere na območju, kjer obstoji zemljiški kataster, se številke parcel vpišejo po obstoječi oštevilčbi parcel v veljavnem zemlj iško-katastrskem operatu; na območju, kjer ni zemljiškega katastra, pa po izvršeni oštevilčbi v novo izdelanih zemljiško-ka-tastrskih načrtih. 35. člen Posestne meje parcel se v sklico zamejničenja vrišejo z naslednjimi znaki: 1. soglasno ugotovljena (nesporna) meja: s polno neprekinjeno črto debeline 0,5 mm; ' 2. po enostranskem izkazu ugotovljena meja: s črtkasto črto debeline 0,2 mm; 3. sporna oziroma zaradi drugih vzrokov ne ugotovljena meja: s črtkasto črto debeline 0,5 mm; 4. z zazidalnim načrtom neusklajena meja: s črto. pikčasto črto debeline 0,2 mm. V primerih, ko posestna meja poteka po Židani, betonski ali železni ograji ali po zgradbi, se poleg znaka za mejo po prejšnjem odstavku vriše tudi znak za ograjo oziroma zgradbo, ki je določen s predpisi za temeljno geodetsko izmero. In sicer: — na obeh straneh mejne črte, če meja poteka po sredini ograje oziroma zgradbe, — na isti strani mejne črte. kjer leži parcela lastnika ograje oziroma zgradbe, če meja poteka po eni strani ograje ali zgradbe. 36 člen Mejna znamenja se v skico zamejničenja vrišejo z naslednjimi znaki: 1. betonski1 steber in obdelani kamen: v obliki kvadrata stranice 2 mm; 2. železni klin: v obliki kroga premera 2mm; 3. kovinski čep: v obliki kroga premera 2 mm, pri katčrem se na njegovi zunanji strani vpišeta črki »k č«; , 4. v steni vklesan križ: v obliki enakostraničnega trikotnika stranice 2 mm; 5. lomne točke po robovih ograje oziroma stavbe ali na strehi: v obliki pike debeline 0,3 mm. 37. člen Skica zamejničenja, ki se izdela v mejnem ugotovitvenem postopku za potrebe izdelave zemljiškega katastra na območju, kjer ta že obstoji, se ne more uporabiti kot izmeritvena skica. 38. člen V skico zamejničenja pek oziroma postopek za določitev meje (6. člen). 40. člen Merilo skice zamejničenja mora biti Izbrano tako. da zagotovi nedvoumno preglednost vrisa in vpisa vseh oredpisanih podatkov. Skice zamejničenja se Izdelajo praviloma v prh-bližnem merilu 1 :500 ali 1 :1000. 41. člen z V skico zamejničenja ni dovoljeno naknadno vrisovati ali vpisovati nikakršnih podatkov, razen v primerih iz 34. in 39. člena tega navodila. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v skico zamejničenja. ki je bila izdelana v mejnem ugotovitvenem postopku za zemljiško-katastrsko izmero, mejo vpisati popravke frontov in prečnih mer, če se ob izmeritvi ugotovi, da so bile napačno merjene; vpis novih podatkov se opravi z rdečim tušem in se mora overiti s podpisom osebe, ki je izvršila popravko. Skica zamejničenja se mora trajno hraniti v zbirki listin zemljiškega katastra. IV. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 1. Udeleženci v postopku 42. člen Na območju, kjer obstajata zemljiški kataster in zemljiška knjiga, sodelujejo v mejnem ugotovitvenem postopku v zemljiški knjigi vpisani lastniki oziroma uporabniki parcel, za katerih posestne meje se vodi postopek; na območju, kjer ni zemljiškega katastra in zemljiške knjige, sodelujejo dejanski posestniki zemljišč. V mejnem ugotovitvenem postopku sodelujejo tudi tisti lastniki oziroma uporabniki parcel, ki so pravno veljavno pridobili lastninsko pravico oziroma pravico uporabe, zemljiško-knjižni prenos navedene pravice pa še ni bil izpeljan. 43. člen V mejnem ugotovitvenem postopku, ki se opravlja zaradi vzdrževanja zemljiškega katastra, lahko sodelujejo, poleg lastnikov oziroma uporabnikov iz prejšnjega člena, tudi predvideni bodoči lastniki oziroma uporabniki parcel, ki se na novo ustanavljajo; ti sodelujejo v postopku kot, priče. i 44. člen Kot predstavnik nosilca pravic za zemljišča v splošni rabi sodeluje v mejnem ugotovitvenem postopku predstavnik občine, na katerem območju so zemljišča v splošni rabi, in po potrebi tudi predstavnik organizacije, ki upravlja ta zemljišča. 45. člen Skupino solastnikov "oziroma souporabnikov parcele lahko zastopa v mejnem ugotovitvenem postopku eden od njih, skladno z določbami 56. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18-379/65). Lastnika oziroma uporabnika parcele, ki ne more sodelovati v mejnem ugotovitvenem postopku, lahko skladno z določbami 57. do 61. člena zakona o splošnem upravnem postopku zastopa druga pooblaščena oseba. Za zastopanje pravnih oseb v mejnem ugotovitvenem postopku in za podpisovanje ugotovitvenega zapisnika je potrebno pismeno pooblastilo in štampiljka pravne osebe. 2. Priprave za izvedbo postopka 46. člen Na mejni ugotovitveni postopek se morajo v skladu z določbami 13. člena zakona o zemljiškem katastru s posebnim vabilom vabiti vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki parcel, katerih meje se ugotavljajo. Pristojni občinski geodetski organ oziroma pooblaščena geodetska organizacija združenega dela (v nadaljnjem besedilu: izvajalec postopka) pošlje vabilo s povratnico. 47. člen V vabilu za mejni ugotovitveni postopek mora biti navedeno zlasti naslednje: — številka in vrsta rabe parcele v postopku in katastrska občina, v kateri leži parcela, — datum in čas postopka, — poziv, da prizadeti lastniki oziroma uporabniki zaznamujejo potek posestnih meja z lesenimi količki oziroma, tam kjer to ni mogoče, z drugimi znaki, — opozorilo, da so potrebna pooblastila za zastopanje v postopku, — kakšne bodo posledice zaradi morebitnega nesodelovanja lastnikov oziroma uporabnikov v postopku. Na območju, kjer ni zemljiškega katastra, se mora v vabilu iz prejšnjega odstavka navesti krajevno ime zemljišča namesto številke in vrste rabe parcele. ' 48. člen V primerih, ko se izvaja mejni ugotovitveni postopek za namene izdelave zemljiškega katastra, mora izvajalec postopka izdati tudi poseben razglas, s katerim obvesti javnost o času, območju in načinu postopka; razglas se objavi na krajevno običajen način. Z razglasom iz prejšnjega odstavka se morajo pozvati vsi lastniki oziroma uporabniki zemljišč z območja, za katero se namerava izdelati zemljiški kataster: — da do dpločenega roka zaznamujejo z lesenimi količki oziroma z drugimi znaki potek posestnih meja, in da odstranijo ovire, ki bi eventualno onemogočale merjenje razdalij po posestnih ipejah; — da v pisarni izvajalca postopka preverijo vpise nosilcev pravic na zemljiščih in da ga obvestijo o na-1 stalih spremembah; — da uredijo vse potrebno v zvezi z morebitnim zastopanjem njihovih interesov y mejnem ugotovitvenem postopku; — da si v pisarni izvajalca postopka preskrbijo vsa dodatna pojasnila in obvestila v zvezi z mejnim ugotovitvenim postopkom. ' 3. Izvedba postopka 49. člen Skladno z določbami 14. in 15. člena zakona o zemljiškem katastru mora urhdna oseba, ki vodi mejni ugotovitveni postopek, opraviti zlasti naslednje: — identificirati parcele glede na stanje, ki je evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi; na območjih, kjer ne obstajata ti dve evidenci, pa glede na dejansko stanje lastninske pravice oziroma pravice uporabe; \ — v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki ugotoviti potek posestnih meja; — preveriti pravilnost zaznambe lomnih točk na posestnih mejah z lesenimi količki oziroma z drugimi znaki ki so jih predhodno postavili lastniki oziroma uporabniki: če to ni bilo storjeno, mora poskrbeti, da jih ppstavijo po njegovih napotilih: — postaviti na mesta lesenih količkov oziroma drugih začasnih znakov mejna znamenja: — izmeriti fronte med mejnimi znamenji in prečne mere: — izdelati skico zamejničenja. . — sestaviti zapisnik o ugotovitvi in zamejničenju posestnih meja (ugotovitveni zapisnik). 50. člen Ugotovitveni zapisnik v mejnem ugotovitvenem postopku se sestavi po določbah 74. do 77. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Poleg splošne vsebine, ki je za zapisnik predpisana v zakonu o splošnem upravnem postopku, obsega ugotovitveni zapisnik v mejnem ugotovitvenem postopku še naslednje: 1 naziv Vntnctreicp občine: 2. številke parcele, za katere so se soglasno ugotovile vse posestne meje; 3. navedbo posestnih meja med parcelami, ki se niso mogle definitivno ugotoviti zaradi nesoglasja med mejaši ali zaradi nenavzočnosti enega ali vseh mejašev; 4. ugotovitev o izvršenem zamejničenju; če zame j-ničen j e ni bilo izvršeno, je treba natančno navesti za katere posestne meje ni bilo izvršeno: 5. navedbo posestnih meja, ki so orientacijsko prevzete iz podatkov zemljičko-kal asirskega opera ta; 6. ugotovitev o seznanitvi prizadetih strank s skico zamejničenja; 7. ugotovitev, da so bili lastniki oziroma uporabniki parcel, katerih posestne meje se niso mogle ugotoviti zaradi nesoglasja, pozvani, da sprožijo sodni postopek za ugotovitev oziroma določitev meje. 51. člen V primerih iz drugega odstavka 15. člena zakona p zemljiškem katastru mora uradna oseba, ki vodi mejni ugotovitveni postopek, seznaniti lastnike oziroma uporabnike, ki niso sodelovali v postopku na kraju samem, z vsebino ugotovitvenega zapisnika iz prejš- • njega člena in s skico zamejničenja; če se navedeni lastniki oziroma uporabniki strinjajo s potekom posestnih meja tako, kot je navedeno v ugotovitvenem zapisniku in v skici zamejničenja, podpišejo zapisnik: če se ne strinjajo, sestavi uradna oseba dodatek k ugotovitvenemu zapisniku z navedbo dejstev, ki jih izrazijo, oziroma drugih podatkov. 52. člen V primerih, ko se za potrebe izdelave zemljiškega katastra ugotavljajo posestne meje parcel, ki so že bile ugotovljene ali določene v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku (8. člen), se morajo na mejni ugotovitveni postopek vabiti prizadeti lastniki oziroma uporabniki, da bi se v njihovi navzočnosti preverila skladnost poteka posestnih meja v naravi z elaboratom predhodno izvedenega mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka. Ce uradna osebh, ki vodi postopek, ugotovi, da potek posestnih meja v naravi ni v skladu z elaboratom predhodno izvedenega mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka, prevzame podatke o poteku posestnih meja iz navedenih elaboratov. V takem primeru se lahko pej naročilu lastnikov oziroma uporabnikov prenesejo v naravo posestne meje po podatkih iz prej navedenih elaboratov. O svojem delu po prejšnjih odstavkih tega člena sestavi uradna oseba zapisnik. , 53. člen Ob izvedbi mejnega ugotovitvenaca postopka za namene izdelave zemljiškega katastra na območju, kjer ta že obstoji, se potek ooses'ne meje. ki se zaradi nesoglasja med prizadetimi lastniki oziroma uporabniki ni mogel ugotoviti v naravi, prevzame do odprave navedenega nesoglasja iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra. Kot prevzem posestnih meta po določbi prejšnjega odstavka se štejejo naslednja opravila: 1. izvedba orientacijskega vrisa v skico zameini-čenja in v nov zemMitVo katasivski načrt tisi" posest- ne meje, ki je prikazana v obstoječem zemljiško-ka-tastrskem načrtu; 2. določitev površine parcel, ki imajo skupno posestno mejo prevzeto iz obstoječega zemljiško-katastrskega načrta; površina se določi na podlagi razmerja med novo skupno površino teh parcel in površino, ki je za vsako od teh parcel vpisana v obstoječem zemljiško-katastrskem opera tu. 54. člen V primerih, ko se v mejnem ugotovitvenem postopku za parcelacijo zemljišč v namene iz 3. točke 5. člena tega navodila ne more zaradi nespglasja med lastniki oziroma uporabniki ugotoviti ena ali več posestnih meja parcele, ki se deli, ni dovoljeno do odprave nesoglasja: 1. deliti parcelo na dva ali več delov, katerih po- , vršlna je pred delitvijo pogojena na površino parcele, ki se deli; 2. oddeliti od obstoječe parcele del, ki bi imel sporno posestno mejo. 55. člen V primerih, ko se posamezni lastniki oziroma uporabniki niso odzvali na mejni ugotovitveni postopek za ugotovitev posestnih meja po določbi 3. točke 4 člena tega navodila in se tudi niso odzvali vabilu, da v uradnih prostorih izvajalca postopka podpišejo ugotovitveni zapisnik, čeprav so vabilo prejeli, se šteje, da ne soglašajo s potekom posestne meje, ki je , bila ugotovljena v njihovi odsotnosti; v takem primeru napoti uradna oseba, ki vodi postopek, prizadet? lastnike oziroma uporabnike, da sprožijo sodni postopek za ugotovitev ozirorpa določitev meje. Posestna meja. ki je bila v primeru iz prejšnjega odstavka na kraju samem ugotovljena v odsotnosti posameznih prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov, se ne evidentira v zemljiškem katastru. V. EVIDENCA O UGOTOVITVAH MEJA 56. člpn Občinski geodetski organ vodi uradno evidenco o posestnih mejah parcel, ki so bile predmet mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka. Ce je za izvajanje mejnega ugotovitvenega postopka za parcelacije zemljišč pooblaščena geodetska organizacija združenega dela, vodi evidenco iz prejšnjega odstavka ta organizacija. 57. člen Evidenca iz prejšnjega člena se vodi na posebnih prozornih kopijah veljavnih zemljiško-katastrskih na- x Črtov ali pa na prozornih folijah. Na posebnih prozornih kopijah oziroma folijah iz prejšnjega ods’avka se z znaki iz 35. člena tega navodila ali na drug ustrezen način vrišejo posestne meje parcel, ki so bile obravnavane v mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku; zraven tako vrisane posestne meje se vpiše številka zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku oziroma številka ustreznega sodnega akta. Oštevilčenje ugotovitvenih zapisnikov oziroma ustreznih sodnih aktov se vodi za vsako katastrsko občino posebej. ■58. člen O posestnih mejah, ki so se ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku za namene izdelave zemlji- škega katastra, vodi izvajalec postopka začasno evidenco, ki se po dokončani izmeri ustrezno priključi evidenci iz 56. člena tega navodila. Začasna evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi na prozorni foliji skice zamejničenja s prikazom obravnavanih posestnih meja skladno z določbami drugega odstavka prejšnjega člena. Zraven vsake sporne posestne meje se vpiše tudi zakonski rok, v katerem lahko prizadeti sprožijo sodni postopek za ugotovitev meje. Zraven vsake enostransko ugotovljene posestne meje se vpiše rok. v katerem so bili prizadeti pozvani, da v učadnih prostorih izvajalca postopka podpišejo ugotovitveni zapisnik. Ko se v teku mejnega ugotovitvenega postopka spremeni posestna meja iz sporne v soglasno ugotovljeno ali iz enostransko ugotovljene v sporno mejo, se ustrezno popravi znak za mejo in se popravijo oziroma črtajo podatki o rokih, ki so postali nepotrebni. IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 59. člen Ob izvedbi programa Republiške skupnosti za ceste za evidentiranje. v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi obstoječih magistralnih in regionalnih cest v obdobju od 1976. do 1980. leta se meje navedenih cest, ne glede na določbe prvega stavka drugega odstavka 14 člena tega navodila, ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku. Ugotovitev meje cest iz prejšnjega odstavka se" opravi po določbah prvega odstavka 14. člena tega navodila; ugotovljeno stanje se razgrne prizadetim lastnikom oziroma uporabnikom po določbah 21. in 22. člena zakona o zemljiškem katastru. 60. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45/9-26/3-1975 Ljubljana, dne 13. januarja 1976. Geodetska uprava SRS Direktor Miroslav Črnivec, dipl. inž. geod. 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA 84. Na podlagi 18 in 3. odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstve- nega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja 1 1. člen S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmiri v okviru Regio- nalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjeno pravico do: 1. neposrednega zdravstvenega varstva, 2. pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, poroda in smrti. Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti. I. NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO 2. člen Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno s tem sporazumom (1. točka 1. člena tega sporazuma) zajema: 1. zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu; 2. zdravila, ki so medicinsko indicirana in registrirana na področju SFRJ, pomožni, material, namenjen za uporabo zdravil in sanitarni material, če je potreben za zdravljenje; 3. varstvo in zdravljenje zob; 4 prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz. 3. člen Način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi sploš-rtimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom. 4. člen Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do: — zobotehnične pomoči in zobotehničnih sredstev —" protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav — zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje in to kot: a) nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje), b) nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje). 5. člen Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic po prejšnjem členu, določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom. 6 člen Zdravstveno varstvo" v zvezi s preprečevanjem odkrivanjem, zdravljenjem, zatiranjem in preprečevanjem širjenja tuberkuloze, veneričnih ter drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega zlasti: — obvezne imunizacije, revakcinacijc in druge ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni. — odkrivanje nalezljivih bolezni z individualnimi ali množičnimi metodami detekcije in z odkrivanjem njihovih povzročiteljev; — izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje obolelih; — zdravstveni nadzor kliconoscev in oseb iz njihove okolice, ki bi jih lahko okužili; — karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi bolezmi, če je ta obvezna ali nujna ter dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v zvezi z nalezljivo boleznijo. Pri tuberkulozi obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še: — kontrolne zdravniške preglede ter laboratorijske in radiološke preiskave ter testiranje in patronažni nadzor tuberkuloznih bolnikov. Pri veneričnih boleznih obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še: — kontrolne zdravniške preglede, laboratorijske in serološke preglede in patronažni nadzor. 7. člen Zdravstveno varstvo pri zdravljenju alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenje po dispanzerski metodi in nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo. Pri negi in zdravljenju duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega zlasti: — bolnišnične in izvenbolnišmčne zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno službo, — psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih. 8. člen Popolno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo, porodom ter med materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcijo obsega zlasti: — zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in patronažni nadzor nosečnice; — bolnišnično zdravljenje in preiskave v slučaju komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice; — preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost; — zdravniške preglede in zdravljenje tudi v drugih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni več čas nosečnosti, po porodu in med materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti ; — strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic: — zdravniške preglede in zdravljenje otročnice ter babiško oziroma patronažno nego po porodu: — zdravniške preglede in svetovanja nri načrtovanju družine ter kontracepcijo žena v rodnem obdobju. 9. člen Popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih otrok in šolskih otrok do dopolnjenega ro. leta starosti obsega vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za njihovo čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo. 10. člen Popolno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do 26. leta, starosti obsega vselej zlasti: — sistematične preglede; — zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v zdravstvenih delovnih organizacijah, če to zahteva njihovo zdravstveno stanje, — sistematične preglede in zobozdravstveno varstvo; — preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice; — protetične in rahabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah. 11. člen Zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega zlasti: — zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje; — varstvo in zdravljenje zob; — preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice; — protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah. 12. člen Zdravstveno varstvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega zlasti: a) — odkrivanje (detekcija) in zdravljenje ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah; — zdravljenje vseh malignih obolenj; — periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo; b) — odkrivanje sladkorne bolezni v zdravstvenih delovnih organizacijh, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo; — pregled urina na sladkor pri fluorografiranju; c) — odkrivanje (detekcija) mišičnih in živčno-mišičnih obolenj v vseh zdravstvenih delovnih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo; — redne kontrolne preglede in patronažno nadzorstvo; — medicinsko indicirane ortopedske pripomočke. 13 člen Aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva. Programirana zdravstvena vzgoja se vrši v obliki organiziranega skupinskega ali individualnega pouka in demonstracij z določenimi vrstami bolnikov ali njihovih družinskih članov v zdravstveni delovni organizaciji, na domu in podobno. 14. člen Zdravstveno varstvo iz 2. do vključno 13. člena tega sporazuma obsega tudi zdravila, ki so medicinsko indicirana in registrirana na območju SFRJ in tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnimi reševalnimi vozili in po potrebi tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi. Stroški prevoza se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja najmanj 15 km od njegovega 'prebivališča oziroma delovnega mesta ali od najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika oz. do zdravstvene delovne organizacije. Ta omejitev pa ne velja za prevoz z reševalnim vozilom v zdravstveno organizacijo ali iz nje, kakor tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi, če je tak prevoz medicinsko ali sicer nujen oziroma opravičen. 15. člen Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko potrebnih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost za svoje upravičence. 16. člen Občinske zdravstvene skupnosti določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev: 1. za zdravila, pomožni in sanitarni material; 2. za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika; 3. za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku specialistu, razen za pregled v dispanzerju; 4. za prevoz z reševalnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah; 5. za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave; 6. za varstvo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zobno protetična sredstva; 7. za neobvezna cepljenja. 17. člen K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz prejšnjega člena tega sporazuma uporabniki ne prispevajo: 1. kadar uveljavljajo pravice iz najmanjšega obveznega obsega zdravstvenega varstva; 2. kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo; 3. uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči, stalnih priznavalnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in kmetje, ki jih zdravstvena skupnost iz socialnih razlogov oprosti plačila prispevkov za zdravstveno varstvo. 18. člen K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 16. člena tega sporazuma uporabniki tudi ne prispevajo: 1. za prevoz z rešilnim ali drugim posebnim vozilom, če. je po odredbi zdravnika, ki zdravi upravičenca, zaradi iste bolezni potreben večkratni prevoz, razen za prvi prevoz; 2. za vrečico ae vodo, pasove z vrečico za blato ali sterilne holostone po operacijah, enodotrahealne kanile, stalne katetre, brizgalke za injekcije in za umetne dojke po operaciji rhalignega obolenja; 3. za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ek-' stenzijb, prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček, kilni pas. bergle, nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji, in gumijasto žimnico — osebe po dvojni ali večkratni amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali te-traplegijo; 4. otfoci po dopolnjenem 15. letu starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju in sicer za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1., 4., 5. in 6. točke 16. člena tega sporazuma; 5. vojaški invalidi, imetniki Partizanske spomenice 1941, udeleženci NOV pred 9. 9. oziroma 13. 10. 1943, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939 borci za severno mejo, odlikovanci z redom narodnega heroja, z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla, z meči in z zlato medaljo Obili-ča, in sicer za zdravila. 19. člen Ne glede na določila 3. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona o zdravstvenem varstvu — v nadaljevanju besedila zakon) in njihovim družinskim članom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti; po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovančem. Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer nujna zdravstvena pomoč. 20. člen Če je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Če pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki, lahko nudi tako zdravljenje v državi. 21. člen Nujna zdravniška pomoč gre v breme zdravstvene skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo. Oseba, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi. 22. člen Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko-kunzularna predstavništva SFRJ v tujini. Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisoy, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih. V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati upravičenec del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi. 23. člen Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti. 24. člen Zdravstvena skupnost sme. upoštevaje nujnost zdravljenja in razpoložljiva sredstva, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške. II. DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 25. člen V občinskih zdravstvenih skupnostih, v okviru regionalne zdravstvene skupnosti si delovni ljudje — zavarovanci zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni. poškodbe, poroda in smrti kot pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti z dela (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), določene posebne pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva ter pravico do povračila in denarnih dajatev ob smrti zavarovanca ali njegovega družinskega člana. 1. Nadomestilo osebnega dohodka 26. člen Nadomestilo osebnega dohodka Iv nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ob zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu: 1. če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav: 2. če zaradi bolezni, poškodbe, nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo ne more delati; 3. če je na porodniškem dopustu; 4. če je začasno zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe; 5. če je delanezmožen zaradi dajanja krvi; 6. če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana (zavarovančev zakone*c. zavarovančevi zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki, če izpopolnjujejo pogoje, ki jih določa s z splošnim aktom zdravstvena skupnost) ali otroka po 2. alinei 59. člena zakona in sicer za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in rejenci); 7. če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik. j Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena zakona) in osebam iz 74. člena zakona, v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, zavarovancem, ki delajo ali so poslani na strokovno izpopolnjevanje v tujino (1. odstavek 57. člena zakona) pa le pod pogoji iz 27. člena tega sporazuma. V primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu. delovnem razmerju, in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku. 27. člen Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skupnosti1 (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oziroma, zava-rovapci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za listi čas. ko šo zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije v tyreme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih tridest dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani po statutu pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji. 28. člen Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja. 29. člen • Zavarovancem, ki po menju izvedenskega organa, zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času-, in osebnim dohodkom, ki bi jim pripadal, če bi delali na svojem mestu polni delovni čas. 30. člen Pravico do nadomestila imajo v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo tudi: a) upravičenci, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim organom pri nalogah družbene' samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni milični- . ki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; b) kmetje, kadar opravljajo pri organizacijah združenega dela oziroma zasebnih delodajalcih občasna dela izven združenega dela ali delovnega razmerja in morajo biti pri tem delu zavarovani. 31. člen Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15 leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnico po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom gre nadomestilo le najstarejšemu otroku. 32. člen Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če je v 30 dneh po njegovem prenehanju zbolel ali se poškodoval. 33. člen Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom. Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima' pravico do nadomestila tudi za te dni. Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva. 34. člen Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali drugo svojstvo, na podlagi katerega je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom tudi po prenehanju lastnosti, če je bila ob prenehanju te lastnosti noseča. 35. člen Nadomestilo zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana ali otroka pod pogoji iz 6. točke 26. člena tega člena sporazuma, je zagotovljeno: — za negovanje obolelega otroka do 3 let starosti največ 15 dni za posamezen primer obolenja; — za primer nege obolelega ožjega družinskega člana največ 7 dni za posamezni primer obolenja. Izjemoma se lahko na predlog zdravniške koml-' sije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroke do starosti 3 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine. 36. člen Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last- nina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo. 37. člen Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje. ' 38. člen Zavarovanec nima pravice do nadomestila: 1. ief si namenoma povzroči nezmožnost za delo; 2. če se ukvarja z samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek- Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za vse čas. v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka. Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila: 1. če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo; 2i če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled. Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega« odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo. oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oziroma dokler se* ne odzove vabilu. 39. člen Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/76). 40 člen Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti in za čas. ko gre nadomestilo v breme zasebnega delodajalca, znaša najmanj 80 od osnove. Regionalna zdravstvena skupnost v soglasju z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi določi s sklepom višino nadomestila v skladu z vsakokratnim finančnim načrtom regionalne zdravstvene skupnosti. Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delo-, dajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove. Nadomestilo iz tega člena ne more biti višje kot bi bil osebni dohodek zavarovanca, če bi delal. 41. člen Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih in sicer za 20 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom. 42. člen Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času. 43. člen Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost) in sicer glede osnove in glede odstotka za pdmero nadomestila. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana, 44. člen Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo ooleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe. Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enalće pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. 45. člen Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45 dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 40. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas1 zadržanosti. V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po 40. členu tega sporazuma. 46. člen Nadomestilo gre zavarovancu" od prvega dne zadržanosti. ne glede na dobo predhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organlzaciie združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo nego družinskega člana in otrok iz 1. in 2 alinee 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe. Jeo gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom med zdravstveno skupnostjo in skupnostjo za zaposlovanje, se lahko predpiše kot pogoj za pridobitev pravice do nadomestila tudi doba predhodnega zavarovanja za začasno nezaposlene osebe. 47. člen Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada oz. nadomestilo zanje. Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo. 48. člen Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v deloV-nem času, ima pravico do nadomestila za izgubljeni čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oziroma ordinacijski čas zdravstvene organizacije. 49. člen Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler \ za ocenjevanje delanezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma doklpr pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost. 2. Pravica ob nesreči pri delu In obolenja za poklicno boleznijo 50. člen Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno bolezen obsegajo: 1. zdravstveno varstvo, zlasti preventivo, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo: 2 vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreč pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost; x i 3. nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost dela, ki jb je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo. Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju. 51. člen Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo Iz sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravice po 73. členu zakona. 3. Denarna povračila 52. člen Pravica do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega pravico do povračila prevoznih stroškov in pravico do povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju. 53. člen Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoh tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene or- ganizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj. Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec. Pravico do povračila prevoznih stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi ima tudi družinski član hospitaliziranega alkoholika oziroma oseba, ki jo določi vodstvo kluba zdravljenih alkoholikov, ki so pozvani na konzultacijo v zdravstveno organizacijo za zdravljenje alkoholikov. 54. člen Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele od izkrcavanja v domačem pristanišču. t 55. člen Povračilo prevoznih stroškov se prizna za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Ce zaradi zdravstvenega stanja upravičenca prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, se zagotavlja povračilo oziroma plačilo za poseben prevoz. Pravica do povračila iz tega člena se uveljavlja v obsegu in na način kot je to določeno v 14. členu tega sporazuma. 56. člen Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju znaša: — polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur; — dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če zavarovanec tudi prenočuje v drugem kraju. 57. člen Ob smrti zavarovancev iz 56. in 57. člena zakona in njihovih družinskih članov, razen kmetov, preu-žitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila siroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo. Znesek pogrebnine znaša najmanj petdeset odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; ža otroke do 1 leta starosti pa najmanj polovico tega zneska. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti določi s sklepom pavšalni znesek pogrebnine. 58. člen Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodneiše. Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tu- jini, se prizna v ‘višini dvakratnega zneska v skupnosti, v izjemnih primerih pa odloča o višini pogrebnine izvršilni odbor regionalne zdravstvene skupnosti. 59. člen Za prevoz umrlega zavarovanca ali njegovega družinskega člana v državi ali v tujini, do njegovega stalnega prebivališča, se prizna do razdalje 200 km v eno smer, 50 ‘Vo prevoznih stroškov (brez vseh ostalih stroškov). Ce znaša razdalja v eno smer več kot 200 km pa odloča o povračilu prevoznih stroškov izvršilni odbor regionalne zdravstvene skupnosti. 60. člen Družinskim članom zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, po predpisih o zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokoj niškega oziroma invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, se zagotavlja pravica do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina). Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani in sicer: — učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk; — začasno nezaposlene osebe, dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje; — učenci srednjih šol ter študentje višjih in visokih šol ter akademij. Posmrtnina znaša petindvajset odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Regionalna zdravstvena skupnost na podlagi usklajenega predloga določi s sklepom višino posmrtnine v skladu z vsakokratnim finančnim načrtom regionalne zdravstvene skupnosti. III. UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE 61. člen Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre: 1. občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prij a vno-od j a vno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti; .2. osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci); 3. družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa '59. člen zakona. 62 člen Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in pod posoji. ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini. 63. člen Pravice's katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in ntihovim družinskim članom v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa ta sporazum, statut in drugi splošni akti zdravstvene skupnosti. 64. člen Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste večinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona. IV. KONČNE DOLOČBE 65. člen Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če j'e to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene. 66. člen Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pbgoje, predpisane s tem sporazumom. 67. člen Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje. 68. člen Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o določitvi najmanjšega obveznega obsega neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo. 69. člen Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v očinskih .zdravstvenih skupnostih Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin in se ojavi v Uradnem listu SRS in Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. 85. Na podlagi 69. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejela naslednji . SKLEP 1. člen Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti ugotavlja, da so delovni ljudje združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, sprejeli samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v enakem besedilu. 2. člen Sporazum iz 1. člena tega sklepa začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 06-108/75-6 Nova Gorica, dne 29. decembra 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica ■ Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. 86. Na podlagi drugega odstavka 40. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja ter po predhodni obravnavi na se-jih skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 24. decembra 1975. Nova Gorica 25. decembra 1975 in Tolmin 24. decembra 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejela S K I, E P o višini nf lomestila esrbnega dohodka za čas, ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme • zdravstvene skupnosti 1 Nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko gre v breme zdravs’vene skupnosti znaša: — 80 °/o od osnove od prvega do šestdesetega dne in — 90 «/o od osnove od enainšestdesetega dne dalje, razen v primerih, ki iih določa zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni snorazum o vrstah in obsegu pravic iz neoosredneea zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanca, da gre nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 °/o od osnove. 1 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljat, statutarni sklep o spremembi in dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 23/75). 3 Ta sklep začne veljati oKmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uoorablja pa se za vse primere od 1. februarja 1976 dalje. St. 06-108/75-R/6 Nova Gorica, dne 29. decembra 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica i Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. 'j 87. Na podlagi tretjega odstavka 57. člena in drugega odstavka 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovdnja ter po predhodni obravnavi na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 24. decembra 1975, Nova Gorica 25. decembra 1975 in Tolmin 24. decembra 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica dne 29. decembra 1975 sprejela ZAČASNI SKLEP o znesku akontacije pogrebnine in akontacije posmrtnine 1 Akontacija pogrebnine za zavarovane osebe znaša: 1. za osebe stare do 1 leta 750 din 2. za osebe stare nad 1 leto 1.500 din 2 Akontacija posmrtnine upravičencev po določilih 60. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja znaša 2.250 din. 3 Akontacije iz 1. in 2. točke tega začasnega sklepa se izplačujejo dokler ne bo vgradno ugotovljen povprečni mesečni osebni dohodek v SR Sloveniji za leto 1975. 4 Z dnem, ko začne veljati ta začasni sklep, preneha veljati sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni List SRS, št. 23/74). 5 Za začasni skiep začne veljati osmi dan p'o objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 06-108/75-R/6 Nova Gorica, dne 29. decembra 1975. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica • Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. 88. Na podlagi 16 člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovana ter po predhodnih razpravah na sejah občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 24. decembra 1975, Nova Gorica 25. decembra 1975 in Tolmin dne 24. decembra 1975, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejela ZAČASNI SKLEP o prispevku uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Dokler ne bo sprejet sklep o prispevku uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, se na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, začasno uporabljajo določila od 47. do vključno 49. člena samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. I 2 Ko začne veljati ta začasni sklep, preneha veljati sklep o prispevkih zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 23/75). 3 Ta začasni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 06-107/75-R/6 Nova Gorica, dne 29. decembra 1975. Skupščina Regionalne zdravstveno skupnosti Nova Gorica Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI GROSUPLJE 1. člen 89. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/75) ter 22. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1975 1. člen V odloku o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1975 se spremeni 1. člen tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1975 obsega: din — dohodke v znesku 20.926.000 od tega: — razporejene dohodke V posebnem delu proračuna v znesku 20.206.000 — nerazporejene dohodke v znesku 198.000 — za solidarnostno prelivanje med proračuni občin v SR Sloveniji 522.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 402-7/75 Grosuplje! dne 26. decembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1.-r. LJUBLJANA CENTER 90. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 14. seji zbora združenega dela. dne 24. decembra 1975. na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v I. trimesečju 1976 .Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v družbenopolitičnih skupnostih, vendar najdalj do 31' marca 1976 na podlagi proračuna za leto 1975. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev', kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1975. 3. člen ' Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna, najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja dalje. St. 400-02/75 Ljubljana, dne 24. decembra 1975. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POL.TE 91. Izvršni svet pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/ 72) na svoji 58. seji dne 30, decembra 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše, ki se nanaša na območje lokacije VESNA FILMA ’ 1 Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja delno spremembo zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše na območju lokacije VESNA FILMA je pod šifro 2108/76 v novembru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ter se v skladu z določilom prvega odstavka 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 in v prostorih KS Nove Jarše, Jarška 34a, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 5. februarja 1976 do 5. marca 1976. St. 010-1/76-13 Ljubljana, dne 23. januarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Boge Bratina L r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 92. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranjem (Uradni list SRS. št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni liet SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 41. seji dne 15. januarja 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb In dopolnitev zazidalnega načrta »VS 2 — Kolezlja za lokacijo doma upokojencev v predelu med Mencingerjevo, Kopališko, Zeljarsko in Riharjevo ulico in za lokacijo dozidave samskega doma ob Cesti v Mestni log« , 1 Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »VS 2 — Kolezija za lokacijo doma upokojencev v predelu med Mencingerjevo, Kopališko, Zeljarsko in Riharjevo ulico in za lokacijo dozidave samskega doma ob cesti v Mestni log«, ki ga je pod št. 2024/75 v septembru 1975 in pod št. 2062 v oktobru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se javno razgrne. 2 Predlog .sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno rdzgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in v prostorih krajevne skupnosti Kolezija, Ljubljana. Gerbičeva 16 ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 15. februarja 1976 do 15. marca 1976. St. 350-01/76 Ljubljana, dne 15. januarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 93. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik Uradni list SRS. št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 41. seji dne 15. januarja 1976 sprejel SKLEP o .lavni razgrnitvi predloga podrobnega nrbanletlčnega reda za naselja Brezje, Podolnica, Lesno Brdo, Zakla-nec, Horjul, Ljubgojna In Vrzdenec 1 Predlog urbanističnega reda za naselja Brezje, Podolnica, Lesno Brdp, Zaklanec, Horjul, Ljubgojna in Vrzdenec, ki ga je pod št. 1908 v septembru 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se javno razgrne. 2 Predlog podrobnega urbanističnega reda iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7 in v prostorih krajevnega urada Horjul ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 15. februarja 1976 do 15. marca 1976. St. 350-12/74 Ljubljana, dne 15. januarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. MOZIRJE 94. Na podlagi 23. člen zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela ODLOK , o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1975 1. člen V odloku o proračunu občine Mozirje za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-478/75) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1975 znašajo 14,438.820 razporejeni dohodki znašajo 14,331.075 nerazporejeni dohodki 107.745 2. člen Po prejšnjem . členu spremenjeni pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa sc od 1. januarja 1975. • St. 010-2/75 Mozirje, dne 27. decembra 1975 Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 95. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb občine Mozirje za I. trimesečje 1976 (Uradni list SRS, št. 39-467/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1975 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Mozirje za I. trimesečje 1976 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov splošne potrošnje v prvem trimesečju 1976 se bodo financirale do sprejetja občinskega proračuna za leto 1976, najdalj pa do 31. marca 1976, do ene četrtine sredstev porabljenih v letu 1975. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni dei proračuna za leto 1976. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje se pooblašča, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb splošne porabe, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna občine Mozirje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-27/75 Mozirje, dne 27. decembra .1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc S arh 1. r. POPRAVEK V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, je v 9. členu v drugi vrsti 8. točke opombe k tarifni številki 5 tale napaka: med besedama ...osebam za... manjka beseda »ter«; tako da se prvi dve vrsti te 8. točke pravilno glasita: »8. Za menične kredite, dane v Jugoslaviji družbenim praVnim osebam ter za menične kredite za graditev .. Uredništvo V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 29 z dne 31. 12. 1975) je v četrtem odstavku 1. člena napaka, zato dajemo POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 Četrti odstavek 1. člena se pravilno glasi: »Dovoljena poraba za občino Ljubljana Bežigrad za leto 1975 znaša din 43,771.500.« Tajnik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Branka Trkulja 1. r. VSEBINA Stran skupščina sit Slovenije 7Š. Zakon o varstvu pred požarom 77 74. zakon o pristojnosti upravnih organov za odločanje in opravljanje drugih nalog na področju tuje informacijske dejavnosti 85 75. Odtok o srednjeročnem programu izvajanja in financi- ranja geodetskih del na območju Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—138(1 86 76. Odlok o razdelitvi dela dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije v letu 1975, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije 87 77. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji kon- | zularne konvencije med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo In Republiko Grčijo 88 78. Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru 88 79. Odlok o soglasju k imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča 88 80. Odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 89 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 81. Odločba o ugotovitvi neskladnosti z ustavo in zakonom določb samoupravnega sporazvna o medsebojnih razmerjih v združenem delu Iz leta 1973 ter o odpravi določb samoupravnega sporazuma iz leta 1974 in pravilnika o izobraževanju Zavarovalnice »Sava« Ljubljana 89 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 82. Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975 91 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 83. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih parcel 94 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 84. Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in d pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Nova Gorica) 101 85. Sklep (Nova Gorica) 108 86. Sklep o višini nadomestila osebnega dohodka za čas, ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene .kupnosti (Nova Gorica) 109 87. Začasni sklep o znesku akontacije pogrebnine In akontacije posmrtnine (Nova Gorica) 109 88. Začasni sklep o prispevku uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Nova Gorica) 109 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 89. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1975 110 90. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v I. trimesečju 1976 (Ljubhjana Center) 110 91 Sklep o javni razgrnitvi predloga delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše, ki se nanaša na območje lokacije VESNA FILMA (Ljubljana Moste-Polje) 1 110 92. Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopol- nitev zazidalnega načrta »VS 2 — Kolezija za lokacijo doma upokojencev v predelu med Mencingerjevo, Kopališko, Zeljarsko in Riharjevo ulico in za lokacijo dozidave samskega doma ob Cesti v Mestni log« (Ljubljana Vlč-Rudnik) 111 93. Sklep o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbani- stičnega reda za naselja Brezje, Podolnica, Lesno Brdo, Zaklance, Horjul, Ljubgojna in Vrzdenec (Ljubljana Vlč-Rudnik) 111 94. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1975 111 95. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Mozirje za I. trimesečje 1976 112 — Popravek zakona o spremembah In dopolnitvah za- kona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani In zaseljno pravne osebe obračunavalo in plačujejo davek od prometa prolz.vodov In storitev 112 — Popravek odloka o sprcunembah In dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 112 izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din, inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu /sake številke - Uredništvo tn uprava. Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VIl - Telefon direktor uredništvo, uprava •n knilaovodstvo 20 701. orodaja. preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka no mnenj** Sekretariata za Informacije v Tzvrtnem »vetu Skupščine SP Slovenile št 421-1/7?