369
Naravoznanske stvari.
Potres.
Sedaj,   ko  se je zvedel po svetu grozni zadnji potres,  bode marsikdo  vprašal:   kaj   pa prav za prav je
370
potres   in  kako   nastane?    Na   to   dvojno  vprašanje nočemo tu na kratko odgovoriti.
Potres imenuje se gibanje zemeljske površine. A to gibanje je jako različno. Vcasi se zemlja kar na-v pik vzdiguje in hipoma pada. Pri tem kvišku odletu-jejo ulični kameni, ljudje, da, celo hiše odskakujejo. Tak potres zove se prestopajoči ali prenehaj oči (sukcesorični) potres. — Drug način potresa je valovni potres. Ob tacem razširja se gibanje od enega kraja daleč na okrog; zemlja se maje kakor valovito morje. Tak potres bil je tudi sedanji zagrebški. — Tretji način potresa zove se vrtilni (rotatorični) potres. Pri tem stresne se zemlja tako, da se stvari na njej zavrte, — drevoredi, ki so prej bili ravni, postanejo krivi itd.
Pri potresu se pa ne giblje zmerom enak kos zemeljske površine. To gibanje je včasi jako razširjeno, včasi jako omejeno. Pri zadnjem velikem potresu 9. dne t. m. gibal se je ves vzhodni del Balkanskega polotoka , gibala se je Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Kranjska, Istra, Koroška, Stajarska, spodnja Avstrija in vzhodna Ogerska do srednje Donave. Lep kos zemlje! Se mnogo dalje razširil se je pa Lizabonski potres leta 1755. Treslo se je več ko 3S5.000 Q] miriametrov (to je, površina štirikrat veča od Evrope). Takrat se ni le tresla vsa Evropa, tresla se je tudi severna Afrika, severna Amerika in vse severno atlantsko morje bilo je razburjeno.
Pri potresu sliši se tudi podzemeljsko šumenje in buče nje, katero je ob različnih prilikah različno. Vzroka temu še niso zasledili.
Potres trpi včasi le malo trenutkov ("sekund), k većemu malo, malo minut. A imamo tudi primere potresov, ki so dolgo trajali. Tako je strašen potres Ku-manski 1. 1766. trajal skoro 14 mesecev.
Kako da potresi nastajajo, še sedaj ni popolnem jasno. Največ izvedencev trdi, da potres nastaja v votlinah v zemeljski skorji ali pa pod njo. Take votline nastajajo pa iz različnih vzrokov. Nareja in izpira te votline posebno voda; vodno moč pa podpirajo različni plini (gazi) in med temi posebno ogljenec. V teh votlinah nabira se plin; ako pa se ga je nabralo toliko, da se več raztegniti ne more , s strašansko silo raznese in razruši zemeljsko plast.    Tako nastane potres.
Skoro bi si upali trditi, da sedaj, ko je jel bljuvati Vezuv in so se tudi blizo Zagreba odprla majhna žrela, bode ponehal potres, kajti znano je, kedar so jel bljuvati ognjeniki, da so ponehali potresi. Vezuv in Etna sta na priliko počivala 1. 1772., a vsa Italija je hudo trpela od potresov; ko pa je jel 1. 1778. bljuvati Vezuv, so potresi hipoma ponehali. Ravno tako so hudi potresi na Antilskih otocih 1. 1797. koj ponehali, ko je jel bljuvati ognjenik na otoku Guadeloupi.
S tem je tudi dokazano, da so potresi v zvezi z ognjeniki. A novejše izkušnje in preiskave bodo, upamo, to do trdnega dokazale.
Potresi imajo velik vpliv na studence, reke ir morje. Studenci se skale, včasih jamejo bolj hitre teci, včasi pa celo vsahnejo. Vrelec v čeških Toplica! je na pr. po potresu Lizabonskem vsahnel, a čez neka časa jel je zopet silno močno bohotati. Bati se je teda^ sedaj za vrelce Hrvatske. Enake premembe so opazo vali tudi pri rekah. Temza je leta 1188. popolnen: prenehala teči, ker se je vsa voda zgubila v razpoke Ravno tako zgodilo se je leta 1833. z reko Motalo m južnem Švedskem. Najstrašnejši so pa nasledki potres* ob morskih bregovih.
Potresi ne pretresavajo samo zemlje, oni potre sajo tudi morje. Topovi na ladijah odskakujejo in ja dreniki se izdirajo. Ob bregu se na prvi potres morj< vmakne in pade, kakor voda v posodi, kedar se nagne
a pri đruzem potresu se morje zažene čez breg in vse poplavi, težke stavbe zanese daleč v suho zemljo ali pa jih vzame sabo v globino. Pri potresu L 1692. na Ja-maiki je morje vzdignilo težko vojno ladij o ter jo postavilo na novo streho neke hiše. Kavno tako je pri potresu leta 1846. pri mestu Callao na Peruvanskem morje zaneslo vse ladije iz luke celo uro hoda na suho zemljo.
Naj še naštejemo h koncu najhujše potrese. Prvi znameniti potres je razrušil 1. 63. mesti Herkulanum in Pompeji, katera je 16 let pozneje zasul Vezuv. V obče je Italija mnogo trpela od potresov. Najhujši bil je 1783. v Siciliji; razrušenih je takrat bilo okoli 400 mest in vasi. Hud je bil tudi potres leta 1818. v Siciliji, ki je tudi poškodoval mnogo mest. Po drugi Evropi je manj potresov , če se ne oziramo na strašni potres Lizbonski leta 1755.*) Le Hrvatsko, Primorsko in Turško imajo večkrat potrese, kar izvira od mnogih votlin, s katerimi je preprežena kraška zemlja. A nobena dežela na svetu nima toliko in tako hudih potresov kakor južna Amerika. A če bi hoteli vse te te našteti, bi se ta sestavek preveč razširil. Omenimo naj le hudega potresa na Peruvanskem, kateri je pokončal blizo 160.000 ljudi.
Sklenemo pa ta spis s prošnjo: Reši nas nesreč potresov, o Bog!                                                            J.
*) Ta potres opevate tuđi dve narodni slovenski pesmi pod imenom „Lizbona potopljena'4 v zbirki „Slovenske pesmi kranjskega narodau. Naj par vrstic iz njih priobčimo našim čitateljem:
Kakšin strah mi je imelo               Tak ljudi je dvanajst tavžend
Le-to mesto Lisabon?                     Se v zemljo vdrlo blo
Vse se treslo, vkup letelo               In duhovnov devet tavžend
Kraljev dvor in zlati tron,              Vse kmal k večnosti je šlo.
V mest ljudje žalvat začnejo,          Vse kamele, konji, voli,
Ne vedo kam bežat tec.                  V magacinih kar je blo,
..........           V en minuti vse je doli
.......•   .   .           Prišlo kmalo pod zemljo.
Pis.