Štev. 139.
V Ljubljani, nedelja dne 19. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob
uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ spravništvn mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'-», polletno H 1.0'—. četrtletno K o'—, mesečno* K 1’70. — k- inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	ss
Telefon številka 118.
:r
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:n	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« * se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-™ pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u
•••
•••
<nxxt
n:
Telefon številka 118.
m
Klasaryk-—Gostinčar.
Pravijo, da je hotela nekoč neka kranjska muha postati slavna — in je šla na Dunaj. Ker se ni nihče zanjo zmenil, se je vsedla Goetheju,
- ki stoji na Ringu — na nos in je prav po domače brenčala. Goethe baje ni izpremenil svojega obraza in se prav zadovoljno smejal...
Tako se je zgodilo tudi te dni.
Pisali smo že včeraj o konfiskaciji Macher-ievih feljtonov. Vsled Masarykove interpelacije so sedaj feljtoni prosti konfiskacije po vsej državi. To je seveda klerikalce razjezilo in so se spravili na predsednika Sylvestra. Sylve-ster je obžaloval, da je šla interpelacija brez boja naprej.
Prof. Masaryk pa je povedal, da je stvar urejena, ker je Macharjeva knjiga umetniško delo. ki je doživela že troje izdaj. Klerikalci so šli na predsednika in on se je umaknil pred njimi s svojim obžalovanjem, dasi ni imel kaj obžalovati. Ko je grof prof. Masaryk pojasnjeval, zakaj gre. je zabrenčal Gostinčar, ki ima pravico le na povelje kričati — in je vpil: »Svinjarija! Mi se ne pustimo žaliti!« — Pol. Stejkal je rekel na to: »Svinjam je vse svinjsko.« — Posl. Zenker: Pusti, naj se izkadi moralna jeza Gostinčarjeva.« — Gostinčar je vpil: Za vsakega kristijana je oni Macharjev spis razžaljiv. ~~ Posl. Tomschek: »Vi ga gotovo niste brali« (Opomba: Gostinčar Macharja gotovo ni bral, ker češko ne zna. slovenski prevod je bil kon-fisciran. nemški prevod pa so morali oskrbeti šele zaradi konfiskacije — torej je jasno, da je Gostinčar govoril o stvareh, ki jih ne pozna!) Gostinčar pa je trdil: »To je zasmehovanje kristjanstva.« — Posl. Zenker:	»Strankarske
shode pod krinko evharističnih kongresov bi radi prirejali.« — Gostinčar: »Še bolj žalostno je. da vseučiliški profesor kaj takega stori.« — Posl. Zenker: »Govorite rajše o brošuri škofa Jegliča.« — Masaryk pojasnjuje, da je Macharjeva knjiga delo pesnika. Posl. Valoušek: »Neumne šale so, ne pa poezija.« — Posl. Stejskal: Ali je morebiti to poezija, kar je Jeglič pisal?«
— Prof. Masaryk je na to dokazoval, da gre tu za umetniško delo. Pater Silinger pa je nato trdil, da gre za pamflet. Prof Masaryk je rekel na to: Bog ne potrebuje predsednika Sylvestra. da bi mu pomagal. Ne bodite smešni.« — Posl. Silinger: »Bog ne potrebuje Sylvestra. ampak verska čuvstva potrebujejo obrambe.« — Posl. Zenker: »Ravno tako so farizeji dokazovali proti Jezusu.« — Silinger zahteva od predsednika. da varuje visoko zbornico pred takimi interpelacijami. Prof. Masaryk pa pravi, da klerikalci kličejo policijo na pomoč in vpijejo o svinjarijah, ne da bi se preje prepričali, za kaj gre.
Sploh je bil ta boj v zbornici zanimiv in poučen. Posebno, ko se oglasi Gostinčar s svojimi izbranimi izrazi. Naj bi se raje poučil! Machar je napisal samo to. kar bi pisali klerikalni listi, ako bi prišel Kristus na svet (in bi gotovo niti konfiscirani ne bili!) Citalo se je to že v treh izdajah in je potem konfiskacija sama nesmisel. Masaryk pa je imel prav. ko je trdil, da se s tem ne žali verski čut..Oni, ki toliko o verskem čutu govore, ga imajo naj-manj.
Značilno je tudi. ker je rekel prof. Masa-ryk med drugim Gostinčarju glede naše klerikalne stranke in njenih denuncijacij. (Besede prinašamo na drugem mestu.)
Tako se je končal dvoboj Masaryk — Gostinčar. Na eni strani češki učenjak, ki stvar
pozna — na drugi pa kranjski Gostinčar, ki stresa okoli sebe svoje »svinjarije«, ne da bi vedel, zakaj gre. Bog ve, koliko pametnih se je še znebil, pa ni vredno vsega zapisati.
S tako vnemo gredo klerikalci v boj za verski čut. ki jim ga nihče ne jemlje — ko bi šli s tako vnemo v boj za narodne pravice — bi bilo morebiti na Slovenskem drugače.
Državni zbor.
Včerajšnja seja državnega zbora je zopet pokazala, kako negotov je položaj v avstrijskem parlamentu. Komaj se je približal čas, da se započne debata o proračunskem provizoriju, je zopet bilo govora o obstrukciji. Rusinski poslanec Folis je začel obstruirati. Vlada je bila v veliki zadregi, v največji pa seveda poslovni voditelj sedanjega kabineta Heinold, ki je začel takoj konferirati s člani rusinskega kluba, ki so mu popolnoma jasno povedali, da imajo trden namen obstruirati proračunski provizorij, ako vlada ne izpolni svojih dolžnosti napram nisinskemu narodu glede vseučiliškega vprašanja. Zahtevali so tudi od Heinolda. da se on za svojo osebo izjavi o tem vprašanju z ozirom na obvezno izjavo ministrskega predsednika. Minister Heinold pa je povedal, da mu o obljubi grofa Stiirgkha .glede rusinskega vseučilišča ni nič znanega, pač pa se hoče o stvari informirati. Z oziror na to izjavo so Rusini prenehali z obstrukciji in tako dali prosto pot prvemu čitanju proračunskega provizorija. Kot prvi govornik je nato nastopil zopet Rusin dr. Okunjevski, ki je v imenu rusinskega kluba izjavil. da bo glasoval ta proti proračunskemu provizoriju demonstrativno z ozirom na vedno odlašujočo rešitev rusinskega vseučiliškega vprašanja. Glede odgovora poslovnega voditelja sedanje vlade je izjavil, da so pa Rusini pripravljeni tudi obstruirati ne samo provizorij, ampak tudi vse druge predloge, ki čakajo rešitve, ako odgovor vlade ne bo popolnoma v smislu rusinskih zahtev. Najbolj čudno stališče pa zavzemajo Nemci. Ko je vlada mislila, da bo mogoče rešiti vseletni proračun, so mislili to tudi Nemci, pred delegacijskim zasedanjem so izjavljali, da ne gre, da bi se tudi v skupni vladi upeljalo tako gospodarstvo s provizoriji; kazali so na avstrijski parlament, češ tam smo že odpravili to neracionalno gospodarstvo. Komaj pa je zopet začel delovati državni zbor, že je vlada predložila provizorij. jn Nemci sedaj zopet ponižno izjavljajo, da bodo glasovali za provizorij. dasi ni gospodarstvo s provizoriji po njih okusu.
Koncem seje se je proslavil zopet kranjski Gostinčar, ki velja po poročilih listov za poslanca. ki upije le na komando! Da ni proslavil s svojim nastopom klerikalcev, je gotovo!
Danes v nedeljo se vrši na tivolskem travniku
nogometna tekma.
Začetek ob 3. popoldne.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Semkaj ž njim, semkaj?«
Borimeček ves besen in razdražen, je gnal cigana, cbsipujoč ga z groznimi oštevki. ki so se dah razločno slišati v utrdbi.
Cez trenutek je bil naskok priveden. Vstaši so ga obkoljili. Divji občutki so vživali njih zagorela lica. Vsi so poznali cigana. On je bil že dvakrat skušal zbežati iz Klisure, Prvokrat z nekim tajnim poslanstvom k Rah-nianlarcem, ki so ga Turki iz konaka pridržali v mestu, a takrat je bil kaznovan zgolj s strožjo iečo. Sedaj pa na kako pomiloščenje ni bilo misliti.
Načelnik utrdbe se je obrnil k svojemu desetniku in oba sta se za trenutek tiho posvetovala.
» Da, da,« dovrši Ognjanov, vsaka prizanesljivost in milost je sedaj škodljiva. Ne bo škodovalo pogledati nekoliko na smrt; s tem se nemara naši plašnjivci privadijo zreti po-gumnejše nanjo. Treba pa je. da izreče sodbo vojaško sodišče. Marčev. stopi v Zli Dol ter Dovej vso zadevo .. Mislim si in želim, naj bi
oil	kaznovan s smrtjo. Požuri se! .«
Desetnik odide.
Ognjanov se obrne strogo k starejšemu vstašu.
»Stric Martin, deni tega cigana pod
stražo.«
Na to se obrne k drugima dvema mlajšima.
»Mladeniči, odpeljite te bojazljivce tje na kraj, poberite jim puške in dobro jih stražite, dokler ne dobite drugega povelja.«
Demoralizirani štirje vstaši oblede, vse-kako pa pokorno odidejo na mesto, kjer bi imeli biti straženi.
XXIX.
Krst.
Ognjanov. močno razburjen, je korakal semtertje po nasipu. Njegovo močno upadlo Ice so poklrile globoke brazde.
Krenil je proti skupini vstašev, ki so vneto kopali nov nasip, mehanično uprl vanje pogled; niti ni zapazil prijateljsekga nasmeha Račkovega; na to je zopet stopil na nasip ter oborožen z binoklom gledal proti vzhodu in s se bolj ledenim izrazom na licu stopil doli ter odšel na svoje prejšnje mesto.
»Kakšen narod, kakšen narod!« je mrmral sam s seboj.
Marčev se je vrnil.
»Kazen smrti!« je dejal zasopljen.
»Ali je vojni svet izrekel sodbo?«
»Da. smrt brez odloga!« doda Marčev glasno, potem pošepeta nekaj z zamolklim glasom.
Ognjanov zadovoljen pokima z glavo.
Besede: »smrt brez odloga« je bilo moči tudi dalje slišati; šepetaje so bile sprejete od vstašev in tako so dospele na mesto, kjer so bili v jetniki.
Že poprej bledi, so sedaj obledeli kakor stena.
Razumeli so sedaj, da tu ne poznajo šale. Vojni svet je naenkrat vstal pred njimi kot nekaj groznega, velelepega, neizprosnega kakor
DNEVNI PREGLED.
Ribnikar na Dunaju. Klerikalni poslanci so vsled Lampetove denuncijacije in onečaščenja septemberskih dogodkov osramočeni pred vsem svetom. V državnem zboru jih vsi poslanci sedaj ignorirajo, ker vedo, da s poslanci tako propale stranke, kakor je S. L. S., ne morejo imeti nič skupnega. Češki državni poslanci pa še s posebnim zaničevanjem prezirajo slovenske klerikalne poslance. Znano je, da ima sedaj kranjski deželni glavar dr. Šušteršič v Ljubljani več opravila. Pravijo, da bi se rad ob tej priliki malo prikupil kakemu nadvojvodi, da bi preje postal minister. V tem času nadomešča v državnem zboiu dr. Šušteršiča najbolj učeni in ugledni poslanec — Joža Gostinčar. Gostinčar pa ni v državnem zboru tako pohleven, kakor dr. Šušteršič. On hoče tudi reprezentirati klerikalno stranko, zato se je pa v tem času spravil v debati kar nad vseučiliškega profesorja dr. Masaryka. Pa prof. Masaryk mu je pošteno zagodil nazaj. Odgovoril mu je sledeče; »Stranka (slov. kler.), kateri pripada poslanec Gostinčar, in ki je doma (v Ljubljani) zagrešila protikulturno dejanje s tem, da je pustila propasti slovensko gledališče in je zagrešila protinarodno dejanje s tem, da je ovadila g. Ribnikarja zaradi septemberskih dogodkov. se ne sine mešati v to debato«.
—	To je pač hud poper za slovenske klerikalce.
Štele veže gobce. Gostinčar pa svinjari v državnem zboru. Naši klerikalni poslanci in občinski svetniki so prav dostojni ljudje. Vsi se trudijo, kako bi drug drugega prekosili z nedostojnimi in neparlamentarnimi ljudmi. Kadar so v državnem zboru, mislijo, da so med šnop-sarji. kadar so pa v občinskem svetu se vedejo po cigansko. Še ni dolgo, kar smo poročali. da je Štefe v občinskem svetu izrazil: »Vam bom že gobce zavezal«. Celo klerikalni volilci so se sramovali tedaj takih svojih zastopnikov, ki se v pošteni družbi tako nedostojno obnašajo. V državnem zboru je pa sedaj posnemal Šteieta še Gostinčar. Ko je prof. Ma-saryk govoril o zaplembi Macharjeve čitanke, mu je naš veleučeni Gostinčar zaklical: »To so svinjarije!« Dobro pa je odgovoril Gostinčarju češki poslanec Stejskal, ki mu je nato dejal: »Svinjam je vse svinjsko.«
Strah v Ljubljani. Kakor čujemo, se je za soboto zvečer in nedeljo gosp. Schvvarz zopet zavaroval in priredil varnostne odredbe. Baje je dal poklicati v Ljubljano zopet orožnike. Pa so lahko kar brez skrbi gospodje — nihče jim ne bode sedel na lim.
Zbegani Kregar. Bivši podpredsednik kranjske trgovske in obrtniške zbornice, ki se bo moral prihodnji teden zagovarjati pred celjsko poroto zaradi sleparij pri volitvah, je silno zbegan. Možu mora biti v resnici tesno pri srcu, ako se spomni na one noči, ki je izvrševal neopaženo v zbornici sleparije radi katerih se bo moral sedaj zagovarjati. V velikih skrbeh sta tudi komplica gospa Štefetova in gospa Kregarjeva. Radi tega se nihče ne more čuditi, da se je Kregar drznil vložiti prošnjo za preložitev obravnave na poznejši čas. Čemu je to ugodno za obtožence, Kregar prav dobro ve. Radovedni smo. če bo sodišče ugodilo Kregar-jevi prošnji, ki je brez vsake podlage. Preiskava se vleče poldrugo leto in je imel Kregar dovolj časa. da ukrene vse potrebno, kar bi bilo njemu v korist. Zanimivo pa je, zakaj se je spomnil na preložitev razprave šele par dni pred obravnavo. Zavlačevanje cele
Političen govor dr. Kreka.
*
m
umazane afere jasno priča, da le ni vse v redu, kakor poroča »Slovenec«.
Dr. Šušteršič v Hummerjevi družbi. Kranjski deželni glavar dr. Šysteršič se bo gotovo prav lepo zahvalil svojemu glasilu »Slovencu«, ki je spravil v družbo znanega nemškonacio-nalnega kričača Hummerja, ki je imel že čast občutiti sladkost Malikovega biča. »Slovenec« namreč piše. da je dr. Šušteršič v družbi gospoda Hummerja protestiral proti Masarykovi imunizaciji. Mi pa Šustešiču vendar ne prisodimo tega. da bi se gibal v Hummerjevi družbi in lojalno popravljamo »Slovenca«, da ni bil Šušteršič v Hummerjevi družbi, temveč, da je protestiral z opatom Hauserjem, gornjeavstrij-skim deželnim glavarjem in voditeljem krščanskih socialcev. V to družbo pač Šušteršič bolj spada, kakor v Huminrovo, kamor ga je posadil zlobni »Slovenec«.
Bojkotiranje celovškega škofa. Včeraj je dospel v Beljak celovški škof. Za sprejem so pripravljale oblasti velike priprave. Šolska mladina kakor tudi učitelji so dobili nalog, da se udeleže slovesnega sprejema škofa. Društvo »Svobodna šola« je izdalo na ljudstvo poseben oklic, v kateremu je poživljalo meščanstvo. naj se vzdrži vsake klerikalne manifestacije. Oklic je imel popolen uspeh. Mnogo starišev je prepovedalo otrokom udeležiti se slavnostnega sprejema, občinstvo samo pa se je skoro popolnoma absentiralo. Kljub neznosni agitaciji od strani gotovih krogov je bil sprejem jako klavern. Škof je dosegel veliko blamažo.
Škandalozne razmere na ljubljanski glavni pošti. Pred par dnevi sem slučajno prišel na pošto z nekim malim zavitkom, ki sem ga hotel oddati. Pred menoj je bilo na vrsti še par ljudi, in čakal sem četrt ure, da so bili odpravljeni. Bil sem vesel, da sedaj kmalu opravim, a glej vraga, sedaj pripiha sluga »Kranjske hranilnice« s tremi denarnimi pismi. Ista uradnica. ki je spremnice pregledovala in izdajala potrdila, je sedaj prevzela ta denarna pisma jih odprla, preštela denar, potem jih še zapečatila* izdala potrdilo, jaz pa sem na izvršitev vsega ^ minut. »No sedaj pa jaz«, sem si mislil, a bila je zmota. V tem ko je gdč uradnica hotela vzeti spremnice zopet v roko, se je stegnil k njej neki pismonoša knjigo v roki ter z nekimi denarnimi pismi. In jaz ubogi trpin sem čakal zopet deset minut; ko je pismonoša srečno odpravil, pa sem faktično prišel takoj
usoda. Na tem mestu je edino Bog bil močnejši od njega.
Eden izmed ustašev se približa Ognjanovu.
»Jetniki obžalujejo svoj čin ter prosijo odpuščanja.«
Ognjanov odvrne tiho:
»Sodba je izrečena, sedaj je prepozno...«
Potem zapove z velivnim glasom:
»Brajkov, vzemi še Nagula, Blagoja in As-krova in odpeljite te štiri v ono dolino, da prejmejo kazen. Obsodbo vojnega sveta je treba do pičice izpolniti.«
»Brajkov, dovolj osupnen in zbegan po vsem tem, je odšel, da izvrši povelje načelnika utrdbe.
Niti en glas se ni oglasil več v obrambo obsojenih ... Nihče ni hotel najaviti, da drži z njimi... Vsakdo je čutil, da mu je življenje odvisno od volje vojnega sveta, edinega tu sodnika, proti sodbi katerega se ni kam pritožiti.
Obsojeni vstaši, peljani po štirih drugih, prekoračijo utrdbo ter se spuste po rebru v dolino.
»Odpeljite tjekaj tudi cigana!« zakliče Ognjanov.
Nato nekaj potihoma zapove desetniku, ki tudi odrine za ostalimi.
Mesto, kjer bi imeli biti obsojenci usmrčeni. je bila vlažna, senčnata dolina, skozi katero se je pretakal mal potočič. Naokrog so bila skoro sama rebra in obrežje. Ognjanova utrdba se je nahajala na vrhu zapadnega rebra. Vstaši so prihrumeli semkaj, da gledajo usmr-cenje.
„ Na levi strani potoka se je nahajal hrast, ze napol posušen, ker je že večkrat treščilo vanj.
Groza je skovala nesrečnežu usta. Kri mu je pritekla iz razpokanih ustnic.
' \ ir a^ec» P.r’ bregu, so stali ostali štirje; čakali so. kedaj pride vrsta na nje. Živalski strah je popačil njih lica.
Marčev zakliče:
»Pripeljite sem tudi one!«
Obsojenci krenejo naprej. Trem so se zapletle noge in padli bi, ko bi jih stražniki ne bili prijeli pod pazduho in jih zapeljali na mesto, kjer je bil zapovedal desetnik.
Marčev jih postavi v vrsto za deset korakov daleč od privezanega cigana... Bržkone radi tega. da so bili bližje groznega prizora, kakoršnega bi imela črez kratko podati sami svojim tovarišem, vstašem. ki so bili zbrani zgoraj nad rebrom.
Njih same pa niso zvezali. Toda groza je zlomila njih oioči in radi tega jim ni prišlo na misel, da bi skušali bežati. Na to se tudi res ni dalo misliti.
Za trenutek je vladala grobna tišina.
Marčev pokliče glasno in slavnostno:
^ »Cigan Mehmet iz Klisure vsled tega, ker je že trikrat skušal zbežati iz ječe z namenom, da bi služil sovražnikom Bolgarske, je obsojen po vojnem svetu na smrt, drugim podobnim izdajicam za vzgled.« — Na to se obrne k obsojenim vstašem:
»Gospodje, obrnite se narvnost proti Meh-medu...
Obsojenci so slično avtomatom izvršili povelje.
stehrnemu puško v roke...«
Vstaši so njim ganjeni podali svoje puške. Obsojenci so jih sprejeli z od omamljenja bedastimi lici.
»Streljajte sedaj vanj na moje povelje: ena dve, tri!...«
Razlegel se je pok po rebrih in oblak dima je pokril vse štiri.	.	,
na vrsto in oddal sem svoj zavitek pol kg težak v kratkem času 50 minut. To je pač škandal za tako veliko pošto kakor je ljubljanska, da je za sprejemanje zavitkov, denarnih pisem ih še za podajanje raznih informacij pismonošem samo reci in beri ena uradnica.
Konfiskacije. Masarykovo interpelacijo zaradi Macharjeve knjige je imenoval pater Šra-mek v svojem listu »hudičevo delo« in nazval Masaryka in poslance, ki so interpelacijo podpisali s vragovimi pomagači. Praški »Cas« je to grajal — 'in je bil — korifisciran.
Samomor bivšega državnega poslanca. V Budimpešti se je v petek opoldne ustrelil bivši ogrski državnozborski poslanec Emerih plem. Czabo. Ko je njegova rodbina odšla na sprehod, se je zaprl v sobo in si pognal krogljo v srce. Obležal je na mestu mrtev. Zapustil je pismo, v katerem naznanja soprogi, da je izvršil samomor vsled neozdravljive bolezni.
Nogometna tekma S. F. K. Hermes-Stu-dententesca Sportina. Danes v nedeljo ob 3. uri vrši se na tivolskem travniku za slovenskim dirkališčem nogometna tekma, med ljubljanskim S. F. K. Hermes in tržaško Studentesco sportivo. Igra obeta biti jako interesantna, ker sta si moštvi vže stali nasproti in se je igra po jako hudem boju končala z rezultatom 2 : 2. Tekma pa lahko prinese odločitev. Ker bode igra jako zanimiva, je pričakovati veliko udeležbo. Vstopnina: stojišče 40 vin., za dijake 20 vin., sedeži 1 K.
Lahko je danes napraviti dobro kavo, ko imajo naše gospodinje tako dober kavni pridatek. kakor je Kolinska kavna primes. Vsaka gospodinja dobro ve, da se da napraviti najboljša kava samo s Kolinsko kavno primesjo. Kava, kateri je prideiana Kolinska kavna primes. se najbolj odlikuje z dobrimi lastnostmi, ki so: izvrsten okus. prijeten vonj in lepa barva. Vsakemu ugaja taka kava, tudi največjemu izbit čnežu. Slovenske gospodinje pa niso samo prepričane o najizvrstnejši kakovosti Kolinske kavne primesi, ampak vedo tudi dobro. da je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Dva močna vzroka imajo torej, da kupujejo Kolinsko kavno primes. Kupujejo jo zato. ker je izvrstno blago, in zato. ker je pristno domače blago. Iz teh dveh vzrokov jo tudi mi priporočamo prav toplo onim slovenskim gospodinjam, ki je morda doslej še ne rabijo.
Izpremembe v sodni službi. Na mesto vpo-kojenega dr. Rogine je v Novo mesto imenovan za prvega drž. pravdnika dr. Kremžar. V Ljubljani le sedaj dr. Pajnič prvi namestnik, dr. Neuperger in dr. Kaiser sta druga namestnika. Tako imamo Slovenci zopet eno mesto manj.
Ustanove za slepe otroke. Na mestnem magistratu ie nabit razglas deželne vlade, s katerim se razpisuje par ustanov za slepe otroke, ki sc hočejo izobraziti v odgojevalnici za slepce v Linču. Podrobnosti so razvidne iz razglasa.
Mestna blagajna ljubljanska bo zaradi sna-ženja uradnih prostorov prihodnji pondeljek in tdrek za promet s strankami zaprta.
Izlet gostilničarjev v Postojno. Dne
30. maja. t. j. četrtek po Binkoštih prirede naši gostilničarji majniški izlet v Postojno. Namen izleta je pred vsem ta. omogočiti našim gostilničarjem . poset svetovnoznane Postojnske jame za razmeroma nizko ceno. Obenem naj bi vsled izleta udeležencinezamudili več kakor en dan. Na Binkoštni pondeljek in 15. avgusta, ko so v jami velike slavnosti, gostilničarju ni mogoče oditi od doma radi obratovanja. Da si izleta udeleže lahko izletniki cele dežele, se je aranžiral posebni vlak tako, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane ob 9. uri 20 minut dopoldne in se ustavi na vseh postajah do Logatca. Vlak pa pripelje nazaj še pred pol 8. uro zvečer, tako da se zlasti Dolenjci in Gorenjci vrnejo lahko še tisti večer domov. Izleta se pa lahko udeleže tudi negoštilničarji. sploh vsak, kdor do najkasneje 25. majnika nakaže »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« v Ljubljani prijavnino 7 K 50 vin. S tem zneskom je namreč plačana vožnja iz Ljubljane v Postojno in nazaj, vstopnina v jamo in obed, obstoječ iz juhe. pečenke, s tremi prikuhami in močnate jedi. Jama bo ta dan razsvetljena tako. kakor pri vseh jamskih slavnostih. Kakor smo informirani. je prijavljenih že nad 300 udeležencev, zato naj vsak hiti s prijavo, ker se izleta udeleži lahko samo omejeno število.
Blagoslovljenje novega stolpa sv. Marka v Benetkah je naslovna slika 20. številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« in sicer vsebuje:^ 1. Stari stolp sv. Marka; 2. Razvaline porušenega starega stolpa 1902; 3. in 4. Slavnostni sprevod v čolnih; 5. Admiral Garelia s spremstvom; 6. Spored duhovščine; 7. Beneški patriarh Blesing blagoslavlja novi stolp; 8. Narodna društva z zastavami ob stolpu; 9. Tržaški zrakoplovec Widmer, ki je prvi preletel Jadransko morje iz Trsta v Benetke v I uri 18 minut; nadalje priobčuje »Slov. Ilustr. Tednik« 3 slike o penzlonatu »Mladika« v Ljubljani; posebno srčkane so pa slike plesalk in plesalcev baleta in figuriranega plesa deklic in dečkov na veselici v korist »Domovine«; zanimive so tudi slike (osem^ jih je) s športnega tedna v Opatiji i. dr. — »Slov. Ilustr. Tednik« zasluži pozornost in podporo najširših slojev in želeti je. da si ga vsi naroče.
Umor v Slepšeku pri Mokronogu. Iz Mokronoga nam poročajo: V petek dopoldne je v Slepšeku pri Mokronogu zidarski mojster Valentin Mole jz Št. Ruperta brez vsakega povoda sunil zidarskega mojstra Valentina Len-daro iz Loke pri Zidanem mostu z nožem v trebuh. L.endaro je tekom pol ure za poškodbo umrl, ne da bi prišel k zavesti. Morilec Valentin Mole je zbežal, a kmetje so tekli za njim, ga vjeli, mu zvezali roke na hrbet, ga z močno vrvjo privezali k drevesu ter ga toliko časa čuvali, dokler ni prišla žandarmerija, ki ga je uklenila ter odpeljala v zapor. Morilec Mole je na zelo slabem glasu ter je bil že večkrat kaznovan. Umorjeni Lendaro zapušča ženo in več nedoraslih otrok. Bil je dober delavec in obče priljubljen ter je tudi v pogovoru, četudi je bil
italijanski državljan, vedno povdarjai jugoslovansko stališče. Blag mu bodi spomini
Utonil. 141etni posestnikov sin Ivan Turk iz Zvirč pri Žužemberku se je dne 12. t. m. kopal v tamošnjem bajerju. Pri tej priliki ga Je napadel krč, nakar je utonil. Potegnili so ga iz vode šele naslednjega dne.
Obstreljen. Ignacij Medved iz Dolgega Brda je pred kratkim ogledoval svoj nabiti samokres. Kar se samokres sproži. Kroglja je priletela Pavlu Primcu v desno roko in ga nevarno poškodavala.
Ponesrečeni diplomat. Vatikanskega poslanika na berlinskem dvoru je v petek podrl na tla neki avtomobil in mu prebil lobanjo. Poslanika so takoj odpeljali na rešilno postajo, kjer so mn podelili prvo pomoč.
Potrjena smrtna obsodba. Kasacijsko sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo mehanika Lauberja iz Hcba, ki je bil pred hebsko poroto radi umora nekega delavca obsojen v smrt na vešala.
Zveza čeških ženskih društev priredi ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi slovanski ženski shod. Ali se ga udeleži še slovensko žeristvo, še ni znano.
irsko moštvo »Celtic« je zmagalo v Pragi nad češkim moštvom »Slavija« v nogometni tekmi z zmago 4:2.
Starka obsojena na vislice. 731etna Marija Borikova je bila februarja meseca obsojena pred plzensko poroto na smrt na vislicah, ker je umorila starega moža. Vrlino sodišče na Dunaju je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo smrtno obsodbo.
Otrok-ženij. V Hamburgu je vzbudil veliko pozornost šestleten deček R. Ariodante, rodom Italijan. Kljub svoji nežni mladosti je tako visoko muzikalno naobražen, da dirigira v nekem hamburškem lokalu velik orkester. Igra za svoja leta mojstrsko klavir in baje tudi komponira. Čudno je to, da postanejo taki naravni ženiji le malokdaj veliki možje. Njih slava mine navadno z leti.
Poskusen samomor. Prokurator Korsakov si je hotel v Kijevu iz neznanih vzrokov prerezati žile z navadnim kuhinjskim nožem. V zadnjem hipu ga je presenetila njegova guvernanta, kateri se je posrečilo iztrgati mu nož.
Vojno tihotapstvo. Na Francoskem so se-kvestrirali veliko množino orožja na parniku »Cado-Nao«, ki je priplul iz Hamburga. Orožje je bilo skrito v zabojih med papirjem. Oblasti sodijo, da je bilo orožje namenjeno na Portugalsko za tamkajšne revolucionarje.
Loterijske srečke. Trst: 46, 42, 85. 80, 25.
DRUŠTVA.
Sokol II. priredi danes izlet skozi Ig na Škofljico. Zbirališče je na Cojzovi cesti ob tri-četrt na 1. uro popoldne, odhor pa točno ob četrt na 2. Odbor prosi svoje člane, da se tega izleta v velikem številu vdeleže. Vabi pa tudi Sokola I. in »Sokola« iz Stepanje vasi, da se izleta vdtleži. Civilno občinstvo je tudi dobro došlo.
Pevsko društvo »Slavec« priredi, kakor že znano, na binkoštno nedeljo dne 26. t. m. veliko pomladansko veselico na vrtu »Narodnega doma«. Sodeluje popoln orkester »Slovenske filharmonije« in društveni pevski zbor pod vodstvom njega pevovodje g. Pahorja. Spored je jako obširen, bodisi v pevskem, bodisi v zabavnem delu, katerega priobčimo natančneje v kratkem. Začetek ob pol 5. uri popoldan. Vstopnina 50 v. Čč. društveniki vstopnine prosti.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi, kakor smo že poročali, 2. junija t. 1. skupno z društvenim pevskim zborom izlet v Tržič na Gorenjskem. Pri tej priliki si bodo izletniki ogledali tamkajšnjo predilnico in tovarno za črevlje tvrdke Peter Kozina & Ko. Ker bode ta izlet obenem zelo poučen, vabimo gg. člane in prijatelje društva, da se izleta v mnogobrojnem številu udeleže. Dotičniki, ki se nameravajo izleta udeležiti, prosimo, da svojo udeležbo društvu čimprej prijavijo.
Prvi veliki spodnještajerski obrtni shod se vrši na Binkoštni pondeljek, dne 27. t. m., ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju. Spored: 1. Obrtna organizacija. 2. Poročilo o celovškem obrtnem shodu, njega poteku in sklepih. 3. Psredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Trgovska in obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. 5. Škodljivci obrtništva. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne za Spodnje Štajersko. 8. Obrtno šolstvo. Občeslov. obrtno društvo v Celju.
»Za narodov blagor.« V sredo sta priredili v Gradcu ženska in akademična podružnica veselico v prid Ciril-Metodove družbe v »Kaufmannshausu«. Igrala se je Cankarjeva igra »Za narodov blagor«. Igra je zelo lepo uspela. Sodelovalo je akademično društvo »Srbadija« s tamburaškim zborom in gospodična Štrekljeva na glasovir. Veselica se je dobro obnesla.
Trst in Primorje.
Naša karikatura. »Soča« je pisala: »Razbojniško razpoloženi dr. Krek. — Jutri pride na Kras razbojniško razpoloženi dr. Krek, nevaren hujskač, ki želi krvi in pobojev. Večkrat že. tako tudi lani v maju je na shodu v Ljubljani hujskal klerikalce na naprednjake, naj jih pobijejo in pokolejo. V takem tonu in s tako tendenco ščuje že nekaj let. v takem duhu je vzgajal kot semeniški profesor duhovski naraščaj in v takem duhu tudi delujejo njegovi učenci. V Selški dolini je doma dr. Krek. Tam je predlanskim posestnika Tuška ubil njegov lastni sorodnik, klerikalec, zgolj iz političnega sovraštva. Potem pa je lani v Davči zopet hujskal dr. Krek na nekem volilnem shodu; divje je udrihal po lileralcih in ščuval ljudi na uboj, češ, naj pomečejo liberalce v grapo in jih potolčejo s kamenjem. Tak je dr. Krek, katoliški duhovnik, ki oznanja po deželi evangelij uboja in krvavega noža«. »Dolžnost države je, I da skrbi za javno varnost. Ce bi kak napred-
njak tako govoril okoli, kakor to dela dr. Krek, bi ga aretirali in obsodili v ječo. dr. Krek je v duhovski obleki pa sme delati, kar hoče, in sme učiti ljudi pobijanje naprednjakov, — Ce se po tem »poučnem tečaju«, ki ga priredijo prihodnji teden v Komnu novostrujarji, kaj zgodi na Krasu, kak velik pretep s težkimi telesnimi poškodbami ali uboj, naj državno pravdništvo ne prime le zapeljanih fantov, ampak tudi zapeljivca.« Ta človek ne pozna ne spravljivosti ne miru. marveč prihaja v Komen hujskat na poboj. Nož. kol pozna, krvi je žejen ta katoliški maziljenec. Za cesarjeve besede se ni zmenil nikoli, zavrgel jih je, spravljivosti in miru ni iz njegovih ust. Pa mora priti plačilo za tako nečedno delo katoliškega duhovnika. Saj učijo, da je Bog pravičen!
Slovenski zidarji v Trstu! Danes ob 6. uri zvečer je javen shod v »Konsumnem društvu« na Kolonkovcu.
Umrl je v Trstu g. Fran Šeme, c. kr. polkovnik v pokoju. N. p. v m.!
V Kanalu na Goriškem so zmagali v 111. razredu pri občinskih volitvah naprednjaki.
Malo spremembe je sedaj pri otvoritvi razstave na obrtno nadaljevalni šoli v Mirnu, tako da se ista sedaj vrši na binkoštno nedeljo, 26. t. m. ob 3. uri popoldne. Razstava bo odprta osem dni.
Zelo čuden samomor. Kaj si ljudje vse ne izmislijo v samomorilne namene. Pretečene dni je izvršil neki Petelin (po domače Mohor) iz Gabtovice na Goriškem nenavaden samomor. Šel je k vodi in si tu zvezal najpreje noge, potem privezal sklonjen k nogam najpreje eno roko in si nato zadrgnil z zanjko še drugo roko. Potem se ie zleknil kvišku in se pognal postrani v vodo. V vodi so ga našli sedečega in popolnoma skup sključenega. Vaščani so porabljali to vodo tudi kot pitno vodo, zato se je dogodek hitro raznesel po okolici in vlada precej razbujenja, ker so ljudje precej babjeverni in pravijo, da jih bode prišel samomorilec sedaj strašit.
12	društev je prijavilo do sedaj sodelovanje pri razvitju zastave Šentjakobske Čitalnice v Trstu.
Dirka iz Ljubljane v Trst. Sto kilometrska slovenska dirka iz Ljubljane v Trst se vrši septembra meseca. Dirko priredi tržaško kolesarsko društvo »Balkan«. Vabljena so vsa kolesarska društva, ki naj do koncem julija sigurno prijavijo svoj pristop k dirki. Ob tej priliki bode na Opčinah tudi velika veselica v proslavo petletnice kolesarskega društva »Balkan«. Za dirkače so pripravljena krasna darila. Podrobneje še poročamo pravočasno!
Bratje Sokoli! Se li pripravljate že na proslavo tridesetletnice tržaškega Sokola in na veliko slavnost na Opčinah? Jutri več!
V blaznosti je zabodel včeraj v Reki neki V. D. Leoni svojo ženo v prsa. Odpeljali so ga v opazovalnico.
Rešiti se je hotela otroka neka Gorišel iz Reke. Pred dnevi se je podala v Trstu k neki A. Trost in jo prosila, da sprejme otroka na hrano in stanovanje za mesečnih 28 K. Trost, ki je revna žena, je z veseljem sprejela ponudbo. Gorišek ji pravi tedaj, naj obdrži dveletno deklico toliko časa, da gre ona domov po denar za prvi mesev. Trostova, nič hudega sluteč, je vzela otroka in čakala. Pa ni pričakala. Gorišek je izginila brez sledu. Otrok ostane pri Trostovi, dokler ne zasledi policija mater.
Predrzen tat. V Trstu je prišlo v navado, da kradejo ljudje kar o belem dnevu. Kljub velikemu riziku se vendar take tatvine največkrat posrečijo. Predvčerajšnjem okolo poldneva se je približal nek neznanec vozu, na katerem so bile vreče z ogljem. Ne da bi dolgo pomislil, si je naložil eno vrečo na rame in odšel z njo mirnih korakov. A ni prišel daleč. Za njim je pritekel direktor tvrdke Pivo in spoznal vrečo po marki, s katero je bil sam zaznamenoval vrečo. Tatu so aretirali. Ime mu je J. Viezzoli iz Pirana.
PROSVETA.
LEP SPOMIN.
(Pred 60. leti.)
V	»Slovenski Bčeli«, iz leta 1851. se nahajajo pod zaglavjem »Med in pelin« razne vesti o važnih narodnih in slovanskih dogodkih. I akrat so bile zveze severa in juga v naši državi bolj idealne nego sedaj; pa tudi za važne kulturne zavode je bilo tu in tam več navdušenja. Posebno važno je postalo vprašanje narodnega gledališča. Na Češkem je bilo gledališče že zelo razvito, saj je v tej dobi potoval pisatelj - dramatik in igralec Tyl s svojo igralsko družbo po deželi in je s predstavami budil vnemo za narodno stvar. Toda Cehi so spoznali, da jim je treba velikega narodnega gledališča v Pragi. (Prej je bilo gledališče nemško, češko se je igralo le na manjših odrih.) Tudi pri nas je prišlo vprašanje slovenskega gledališča na vrsto. Od leta 1848. se je bolj in bolj zahtevalo,^ da naj se na odru sliši slovenska beseda.
V	»Slov. Bčeli« beremo leta 1851. (v junijski številki):
»Kakor je znano, se bode Češko gledališče u Pragu stavilo — cela Češka k temu denarje zbira. Še ni dolgo, kar se je zbirati začelo in že je u samem Pragu 40.279 rajnišev sr. podpisanih. Največo sumo je podpisal deželni odbor (14.000 rajn. sr.), potem knez Jan Lob-kovic (6000 rajn.), Jindrih grof Chotek (4000 rajn.), grof Jan Kolovrat Krakovski (4000), posestnik Max Berger (2000), Zlahtnek Laumel (lOOOk Neki prijatelj s Češkega nam piše, da bi bil naš poprejšnji presvitli cesar Ferdinand za ta namen 26.000 daroval. Časopisi od tega pa nič niso še pisali.«
T° priliko je porabil urednik Janežič, da je začel agitirati za slovensko gledališče in je pristavil:
»Ni davno, kar se je meni in morebiti še komu drugemu od slovenskega gledališča v Ljubljani prav sladko sanjalo.«
Urednik je potem porabil vsako priliko, da je opozarjal na važnost slovenskega gledališča. Na strani 190. čitamo:
»2. maja ste bile v narodnej čitalnici u Reči (Fiume) igrane dve stovjanski igri: Her-vatska vernost in Bila koja god. Vse je bilo polno in vse veselo; prav lepo in izverstno se je igralo. Slavjani u Reči serčno žele, da bi jih diletanti skoraj spet s kako slavjanskoj igroj razveselili. Tako se zbuja in razvija tudi u jako potalijančenih mestih pravi naravslavski duh matere Slavekada bodo od srnerti ostala, mesta ponemčena. — Slovensko gledališč« bi mnogo pomagalo.«
V	julijski številki čitamo:
»Nekoliko Jugoslovanov, ki se na Praških šolah uče, je pripravilo k tiskanju lepo zbirko dosedaj neizdanih serbskih narodnih pesmi. Mladež jugoslovanska bode donesek te knjige darovala »za češko gledališče u Pragu.« (Uredništvo vabi na naročbo te knjige, znamenje bratovske vzajemnosti i ljubavi.)
Zanimivo je tudi, kako se je zbiralo za češko narodno gledališče tudi pri nas. »Slovenska Bčela« poroča leta 1851. o tem gotovo z namenom, da bi pokazala Slovencem, s kako vnemo gredo Cehi na delo za svoje narodno gledališče. V tem poroča list;
»Veselo je čitati po raznih novinah, kako zbirka za češko gledališče u Pragu lepo napreduje in od dnu do dnu raste. U treh nedelah se je podpisalo za to lepo reč več ko 11.000 rajnišev. Šele nekatere mesce se zbira, in že je uku-pej več ko 70.000 rajn. srebra. Ne samo po Češkem so Slavjači vneti za to narodno napravo, tudi na Dunaju, celo u Milanu ja u Londonu se sbira, se jasno sveti slavjanska ljubav in vzajemnost. Slavni odbor, ki je zato reč u Pragu bil izvoljen, se trudi in dela na vso moč, da bi ta imenitna reč srečno od rok šla; zato je po vseh kronovinah naše carevine postavil nektere iskrene domorodce in vlastence, ki naj denarje za ta namen zbirajo in o svojem času u Prag pošljejo. Za Štajersko je izvoljen gost dr. Zaruba u Gradcu, za Koroško gost dr. Holeček u Celovcu, oba^ jednoglasno, »per acclamationem«. Vse se može, če se sile bratske slože!«
Tako je bilo torej pred 60 leti. In danes? Ali ne veljajo zadnje besede tudi za nas. Takrat smo bili veseli, da se je nam sanjalo o slovenskem gledališču v Ljubljani — in danes, ko smo ga komaj spravili na primerno višino ga hočemo pustiti pasti. Ali ni to znak našega propadanja? Ali res nimamo več moči, da bi premagali svojo slabost?
MLADINSKI VESTNIK.
O priliki otvoritve narodno - socialnega doma v Pragi, Vaclavske namesti 42. govoril je med drugim tudi br. posl. J. V. Klofač približno tako: »V imenu kluba narodno-socialnih bratov poslancev častitam bratskim organizacijam k postavitvi društvenega doma. Ako pogledamo danes te desettisočglave regimente in zasledujemo ta razvoj naših podjetij, je to za nas nova vspodbuda k nadaljnemu delu. Narodno - socialna stranka prevzema nove naloge. Mi bodemo tudi nadalje delali v tej smeri, da ne bodemo vzgojevali ljudstva le politično, ampak da budimo zavest človeškega dostojanstva med sinovi in hčerami našega naroda. Naj se človek oblači kakorkoli hoče, ne sme biti med nami razlike, eden drugemu moramo olajševati življenje. Velike vzgojevalne naloge čakajo še našo stranko. In naš dom nas mora pogostokrat združevati k predavanju in zabavam, paziti moramo, da poglabljajo pogosta predavanja naš nazor o življenju in naše zabave naj bodo take, da olepšujejo življenje z umetniškimi užitki. Pogosti pevski zbori, glasbeni koncerti, vzgoja diletantov itd., to vse mora biti bodoča naša naloga. Tak trenutek, kakoršnega doživljamo danes, krepi pristaše. Bojuje-li se človek, žrtvuje-li se, hoče videti tudi uspehe. Tedaj naš dom na najkrasnejšem kraju mesta Prage je tudi en tak konkreten uspeh. V njem morajo najti središče tudi naša mladina in žene. Sem ponosen na današnjo vzgojo naše mlade generacije. Ona je preživela persekucije in se je naučila trezno opazovati svet in se praktično loteva svojih nalog. Ako imajo danes »Mladč Proudy« več kot 15.000 naročnikov in ako prihajajo iz naših mladinskih organizacij nenavadno talentirani ljudje, je nam tedaj to v poroštvo. da moremo biti za bodočnost naše stranke brez strahu. Mladina, ki si upa ustano-viit delavsko gimnazijo in ima za to idejo v svojih vrstah popolno razumevanje, zasluži, da se jo podpira. Njena vzgoja stremi s praktičnim nazorom na svet in ako se nam vzgoje dobri obrtniki in trgovci, pa bode za cel narod mnogo izvršenega. Novi naraščaj, tako vzgojen, bo v srečo celemu narodu.
Istotako si želimo, da nam naše žene pripravljajo k nalogam, ki čakajo ženo v družabnosti. Novo toplo valovje idealizma nas mora objemati, od spodaj navzgor mora izvirati navdušenje. V tem središču mora se oznanjati resnica našemu ljudstvu. One se mora učiti, da od parlamenta ne pride rešitev, ampak se mora predvsem zanašati nase in na svojo moč -k pridobivanju zboljšanja svojega obstoja. V naše središče kličemo vse stanove, bodisi delavca, ali pa obrtnika in uradnika. Nismo razredna stranka, ampak stranka, ki hoče braniti interese vseh delajočih ljudij in katera bo e,’^t združila vse zatirane sloje svojega naroda. Nasa stranka raste, postaja tudi lastnik domov in jaz si želim le eno, naj bi se vsem najemnikom dobro godilo!	.	,
V	nedeljo. 18. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v areni »Narodnega doma« elenski sestanek »Bratstva«. Z ozirom na velevazen dnevni red poživljamo vse prijatelje narodno-socialne mladine, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. na katerem se detinitivno odloči vse predpriprave za izlet v zlato Prago. Do konca t m se vsprejemajo tudi novi člani, ki bodo imeli'vse pravice in ugodnosti za izlet. Posebno vabimo vse diletantske mlade moči, kakor tudi pevce in pevke, da vstopijo v naš krog. da bodemo s svojo številnostjo, disciplino in vstraj-nostjo dokumentirali kulturni napredek slovenske mladine pred češko javnostjo. Vsi na krov!
Ponovno prosimo vso slovensko javnost, naj po svojih močeh prispeva k spopolnitvi
knjižnice nar. soc. izobraževalnega društva »Bratstvo«. Saj kar daste slovenski mladini, daste narcdu! Nekoliko več narodne požrtvovalnosti smemo pač prositi pri naših imovitej-ših krogih. Kaj morajo ravno najrevnejši sloji nositi na sebi vsa bremena narodne izobrazbe.
Poživljamo gosp. Jos. Gorenjca, kniigo-tržca v Trstu potom javnosti, ker vsi pismeni opomini nič ne izdajo, da nam vrne naš rokopis do konca t. m., ker sicer smo prisiljeni podvzeti druge kcrake. Odbor »Bratstva«.
Vse narodno čuteče elemente na deželi opozarjamo. da. kjer bi se mogla ustanoviti kaka mladinska organizacija, naj se obrnejo na »Mladinski vestnik«, ki jim preskrbi vse potrebno.
Sestanek, ki se je vršil dne 15. t. m. v Narodnem domu, je bil od strani slovenskega delavstva kar najbolje obiskan. Resni in v delu za delavstvo izkušeni možje so vsestransko premotrivali položaj in prišli do zaključka, da pač ne kaže. da bi se delavec v današnjih zastrupljenih političnih razmerah zanašal rta kako stranko, ampak le v samopomoči je rešitev. Pravila so se vzela enoglasno na znanje in se je sklenilo, da se razširi delokrog na vse jugo-slovanke dežele, spopolnjenemu pripravljalnemu odboru pa se je naožilo, naj takoj predloži pravila »Narodno-socialne Zveze« na vlado v potrditev. T rst je zastopal g. Škrjanec, ki je podal zadovoljive informacije o tržaškem gibanju.
Pripravljalni odbor ustanavljajoče se »Na-rodno-socialne Zveze« ima v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer važno sejo. Bratje, udeležite se tega sestanka polnoštevilno. Na zdar!
Vsakdanji dogodek.
Ob času, ko nad nami zvesto čuva previdno oko našega cenzorja in pazi nad nami, da nismo nevarni javnemu miru ali pa da ne žalimo verski čut našega prebivalstva — ne kaže drugače kakor da začnemo prevajati V Avstriji se sicer tudi prevodi konfiscirajo in ni n. pr. Slovencem dovoljeno citati to, kar či-tajo Čehi — vendar na en način si moramo pomagati. Poiskali srno torej španski časopis »Madeiros« — znano je, da je Španska zelo katoliška dežela in v nji zelo stroga cenzura — in smo našli v listu naslednjo dogodbo, ki smo jo od besede do besede prestavili.
»Poslušajte«, piše tam neki potopisec, »kaj sem doživel v deželi Baskov. Baski so majhen narod — eni pravijo da so ostanki nekega velikega naroda — ki prebivajo v Pirenejah in govore popolnoma svoj jezik. Obdani so okoli in okoli od gor in pridejo le malo v dotiko z drugimi narodi. Zato je pri njih marsikaj drugače, nego drugod. Dasi jih je malo po številu, vendar so s-: ohranili in žive popolnoma svoje življenje. Včasih je španska vlada skušala vzeti jim njihov jezik in narodne pravice — toda izkazalo se je, da to ne gre samo po sebi. V celi deželi je proti takemu poskusu rastel odpor. Zato vlada sama ni poskušala, da bi jih pošpa-nila: pač pa so postali nevarni sosedje okoli Baskov in so si hoteli prilastiti njih zemljo. Po gorah se namreč pasejo ovce, ki se drago prodajajo zaradi volne. Zato so si hoteli sosedje one kraje prilastiti; mislili so, da bo španska vlada držala z njimi in da Baski ne bodo mogli nikjer najti pravice. Res so si meni nič tebi nič sosedje prisvojili nekoliko dolin in ko so Baski prišli tja zahtevat svojo zemljo nazaj, so jih Španci napadli in zapodili. To je razburilo cel narod; videli so, da je njih lastna zemlja v nevarnosti. Ko so prišli domov, so se dvignile množice in zapodili so vse Špance iz svojega mesta. Cez nekaj dnij pa je prišlo vojaštvo in je začelo streljati po ulicah. Nekaj je bilo mrtvih — nekaj ranjenih. Pregnani Španci so se zopet naselili in so brez skrbi živeli; na meji pa sc Španci obdržali doline, ki so jih vzeli Baskom. Baski so spoznali, da ni zanje na svetu nobene pravice in so — molčali. Kam naj bi se pritožili. V Madridu so rekli, da so uporniki, in da ne zaslužijo nikakih pravic.
Po teh dogodkih je minilo nekaj let Baski so pridno delali in so si hoteli z delom rešiti življenje in imetje.
Nekega dne pa se je zgodilo, da je španska vlada povabila v Madrid nekaj mož, češ da hoče z njimi govoriti o važnih stvareh. Ko pa so možje prišli v Madrid — so jih zaprli. Rekli so jim, da so oni vodili ono vstajo proti Špancem.
Ko so Baski to zvedeli, so se čudili. Naenkrat pa je počil glas, da se nahaja v Madridu neki človek, iz rodu Baskov, po imenu Pelam. Ta je izdajal list »Cen Loves« in je naznanil one može. Zbral je okoli sebe še druge svoje ljudi in je hujskal Špance proti Baskom, češ da so kralju nezvesti . . . Upal je zato dobiti lepo nagrado od španske vlade.
»Tiste čase« — tako piše potopisec — »se je v Madiidu pojavil silen človek. Po obrazu se mu je poznalo, da je iz rodu Baskov. Ni znal govoriti španskega jezika... Hodil je po Madridu in Spanci so občudovali njegovo močno postavo. Bilo je ob času bikoborb (v Španiji še goje boje z biki, ki privabijo na tisoče ljudstva). Zato so ljudje mislili, da je toreador. (Toreador je bojevnik, ki se spusti z bikom v boj.) Toda tuji človek se ni menil za bikoborbe, niti za velike plakate, ki so oznanjali silne boje z biki; saj ni znal ne pisati ne brati. Zvečer je zahajal v on ; gostilnice, kjer je videl, da se shajajo Baski. Dolgo je čakal, predno se mu je posrečil njegov namen. Iskal je Pelama in njegove tovariše.
Na večer bikoborb jih je zasledil v krčmi. Govorili so v svojem jeziku in niso vedeli, da jih razume. Smejali so se od veselja, da so izdali one ljudi španski vladi in so si šepetali, kako bodo prevarili vlado, da jim poveri vso oblast v deželi Baskov.
Takrat seje dvignila izza mize silna postava — mogočna roka je posegla v kot — in je zagrabila s krčevito silo prvega človeka, ki ga je dosegla. Vsi gostje v krčmi so ostrmeli. Mož iz dežele Bakov pa je dvignil svojo žrtev do stropa in je zarjul z nečloveškim glasom: .Izdajalec’.
Treščir je človeka na tla, da se je razbil in obležal v krvi . . . Posegel je drugič . . . tretjič . . . Njegove oči so žarele v sveti jezi in opravljal je svoje delo, kakor da vrši vsakdanji posel . . . Prihitela je straža in je planila nanj. Ni se upiral. Udal se je, in je odšel z njimi.
»Prišel sem iz naših gor, da izvršim svojo dolžnost,« je rekel, »in vi izvršite svojo«. Ljudje, ki so prišli na to pogledat v krčmo, so videli, kaj se je zgodilo. Pogledali so na zadavljene izdajalce. ki so ležali po tleh in so šli dalje. Poznali so namreč ljudi, ki so z izdajalstvom skrbeli za svojo bodočnost. Zato jim jih ni bilo žal.«
Časopisi so prinesli drugi dan o tem poročilo pod naslovom:	Vsakdanji dogodek . . .
Zravei; pa so obširno pisali o bikoborbi.
Naj novejše vesti, telefonska poročila.
OGRSKA OBSTRUKCIJA.
Budimpešta, 18. maja. V današnji seji zbornice so začeli Justhovci z opozicijo. Predlagali so tajno sejo, ki jo je moral predsednik, ker je bilo dovolj podpisov, otvoriti. Vladna stranka sc je absentirala, vsled česar je bila seja nesklepčna, ter jo je predsednik suspendiral. Čez četrt ure jo je zopet otvoril, pa je bila zopet nesklepčna. Suspendiral jo je za pol ure, pa je bila ob tri četrt na 12 zopet nesklepčna. Četrtič je otvoril sejo ob 1. popoldne ter proglasil glasom poslovnika javno sejo. Prebranih je bilo osem interpelacij, s čimer je dnevni red izčrpan. Obstrukcija opozicije, ki je pripravljena na vse skrajnosti, je torej v največjem tiru.
VSESOKOLSKI ZLET.
Praga, 18. maja. Deputacija odbora za vse-sokolski zlet je prišla včeraj na Dunaj, ter danes zaprosila v več ministrstvih za podpore povodom vsesokolskega zleta v Pragi. — Na-učni minister Husarek je obljubil, da bo prisostvoval kongresu, ter da namerava dovoliti, da se gostje nastanijo v praških državnih šolah. — Notranji minister Heinold je naglašal, da ve ceniti sokolsko idejo. — Železniški minister je objubil, da bo dala uprava na razpolago zadostno število železniških vozov, ter da bo dala, če bo primanjkovalo vozov, na razpolago tudi vojaške vozove. — Vojni minister je naglašal, da obrača posebno pozornost na Sokolstvo, ter uvažuje njega važnost za telesni razvoj avstrijskega prebivalstva. — Deputacija je obiskala in povabila tudi ministrskega predsednika Stiirgkha. — Minister za javna dela 'I rnka je obljubil, da se udeleži kongresa. Vsled tega napada nemško časopisje z vso besnostjo posamezne ministre.
DIPLOMATSKI KONFLIKT MED RUSIJO IN FRANCIJO.
Pariz, 18. maja. Tukajšnji ruski poslanik Izvoljskij je zahteval od francoske vlade, da ta odpokliče iz Peterburga svojega poslanika Louisa radi njegovega negotovega postopanja v slučaju italjansko-turške vojne. Francoski ministrski predsednik Poincare je prvotno odklonil to zahtevo, a Izvoljskij je še nadalje zahteval odstranitev poslanika Louisa. Poincare je nato pcnudil peterburško poslaniško mesto Pavlu Dechanelu, kateri pa ponudbe ni sprejel. Tako je tudi položaj Izvoijskega v Parizu omajan.
ALBANSKA VSTAJA.
Skoplje, 18. maja. Med turškim vojaštvom vlada velik strah radi albanske vstaje. Dezer-tacij je vsak dan več. Posebno krščansko vojaštvo trumoma zapušča zastave. Samo v Skoplju je dezertiralo že nad 400 vojakov, ki so pobegnili z vsem orožjem in municijo.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 18. maja. Verifikacijska debata v srbski skupščini se vrši mirno. Samostojni
radikalci in disidenti ne delajo nikakih ovir že zato, ker je izpolnjena njih zahteva glede izstopa ministra Protiča iz kabineta. Takoj po verifikacijski debati poda Milovanovič demisijo in odgodi zasedanje skupštine, v ti dobi pa sestavi dr. Pašič koalicijski kabinet iz staroradi-kalne in samostalne stranke ter disidentov. Ako se pa Pasiču tega ne posreči, tedaj se skupština razpusti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskame€.
Mali oglasi.
Itnseda 5 vinarjev. Najumtrjffi znesek &0 vinarjev. Pls* menlin vprašanjem Jo priložiti znamko 20 vluarjev. — Pri malih offiasih nt nič popusta in s« pl&AnJejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek tnalih osIahov oh 6. url
Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovi št. 18, dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V.	336—15
Dva dobro ohranjena gramofona in veliko kopalno bano se proda. Sv. Petra nasip 67 (v gostilni)	356—1
Na senčnatem vrtu
restavracije „Narodni dom“
v Ljubljani
se toči pivo vrček po 22 vin., vino liter od 88 vin. nadalje. Zajtrki (mali guljaž) od 20 vin. nadalje. Kosilo od 60 vin. nadalje. Večerja od 40 vin. nadalje. — Velik prostor za balincanje in zaprto kegljišče. — Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena, kjer so cene enake kakor na vrtu.
K obilnemu posetu vljudno vabi
Marija Dražllova, restavraterka.
Stampilje
v te h vrst za urade, dra-štva, trgovce Itd.
Anton Čeme
graver in izdeiovatelj kavčukovih itamplllj.
Ljubljana, stari trg it m.
Canikf frank«.
/fr
— Specialna trgovina zr.:™
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem
(posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
X
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
  -   #
2vdlc<a;istin3 a.
Inka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike =
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
ES52L1 Botri in botrice!
Najcenejši in najugodnejši nakup za birmanska, darila je edinole pri
FR. P. ZAJEC, Llnblfana,stari trs9-
Brez prisiljevanja za nakup si lahko vsakdo ogleda mojo bogato zalogo najboljših švicarskih ur za gospode in za dame, tudi z briljanti, verižice, zapestnice, uhane, kakor tudi drugo zlatnino in srebrnino.
Niklasta moška ura . .K 3-80	srebrna	dolga	verižica za
Srebrna damska ura . K 7*—	dame.....................K
Srebrna moška ura . .K 7-—	srebrna	moška verižica	K
14-kar. zlata damska ura K 22*—
14-kar. zlata moška ura K 44’—
uhani, zlato na srebro 14-kar. zlati uhani
3 —
2-30 K—-95 K 3-50
412
— Glejte, že mi odtegujete besedo je vzkliknil Saitano in se rezko nasmejal.
— Ne. pri vseh besih! Govori, zahtevaj!
— Dejal sem. da mnogokrat potrebujem smrti pri svojem delu. Opravilo je težko, kajti biriči krvnika so mi vedno za petami. V temnih močeh se mi posreči sam tam sneti obe-šenca raz vešala. In trud je skoro vedno brez plačila, zakaj mrtveci so ponavadi viseli že predolgo in služiti mi morejo le pri proučava-nju človeškega telesa. Potrebujem pa dvoje ali troje bitij, v katerih se poganja kri v poslednjih tokih po žilah mrtvecev, ki jim življenski soki še niso umrli...
Saitano je prestal. Vojvoda in čarodejec sta molčala v težkem molku. Saitano je bil pripravljen govoriti, razlagati, povedati vse, le da doseže po čemer je koprnel že toliko časa. Ivan Neustrašni pa je imel pred očmi le Odette in za njo je sklenil zvezati se s peklom.
— Morem, je pretrgal vojvoda molk.
—Vi morete! je zakričal Saitano z veliko
nestrpnostjo.
— Morem ti dati trupla obešencev, je zahropel vojvoda in se prekrižal.
— Tri potrebujem! je dejal urno z nizkim glasom Saitano.
— Tri, da. V kratkem bodo sojeni.
— Ali so mladi? je vprašal strastno čaro-dejnik. Zdravi? Silni?
— So! V moji ječi leže in sam jih bom sodil. Obešeni bodo na zadnjem uvorišču; ako želiš še to noč. Odstopam ti ta trupla!
— To noč. je zašepetal Saitano. Visokost, v vaši oblasti so ...
— 409 —
Trojica se je stresla od zadoščenja. Obljuba jim je bila po godu. zakaj v svojih srcih niso bili tako sigurni, kakor v svojih besdah...
Jutranji dogodek v ulici Saint-Martin jim je pričal, in jih končno prepričal, da Passavant ne spada med ljudi, ki jim ni dosti na tem, od katerega bodala umrjejo ...
Sovražili so plemiča in njih sovraštvo je bilo prepojeno z grozo. Za nje je bil Passavant bolj peklenska sila, nego človek in pred podzemeljskimi močmi so imeli enak rešpekt kakor pred nadzemeljskimi.
Voleje so se bali...
Ko jih je vojvoda odslovil brez vsakega naročila, so zadovoljni odšli. Kajti neradi bi šli pobeglemu Passavantu po sledi...
Služabnik je sedaj naznanil moža, ki je že dolgo čakal v čakalnici. Vojvoda ni hotel ta dan sprejemati nikogar in že je nevoljen dal znamenje, da odklanja čakalca. ko se je sam od sebe pojavil med vratini — Saitano!
Ivan Neustrašni je bil proti temu človeku brez moči. Njegove usluge in njegove zmožnosti so postale vojvodi neizrekljive vrednosti.
Saitano je vstopil z veselim obrazom.
— Moj dan je danes, visokost, je dejal in se nalahno naklonil. Vesel sem, da sem ustregel vojvodi s svojim znanjem in vesel dalje, da vidm vašo visokost po današnjem pogrebu zopet za korak bližje velikemu cilju!
— V kaj se vmešavaš! ga je srepo prekinil vojvoda. Moj bratranec je mrtev!...
— Mrtev, da, visokost! Ubit od človeka Passavant po imenu. Vem to, ves Pariz govori že o tem. Hm, zakaj naj bi jaz mislil drugače!
Hiša Saint-Pol.	103
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
š
registr. zadruga z neom.	M
obrestuje hranilne vloge po	Jr |2 |0 t>rez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona.
II 01
zavezo v Ljubljani
Ludovika Jarz
Erjavčeva cesta št. Z
delikates. Irgovina. zajtrkovalnica
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
Tvrdka Bllina & Kasch naSl.PnPoroča sv°i° velik» zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, -i-ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, f* ll 1 J LJ	I	lj kakor tudi vse kirurgične potrebščine kiine pasove,
*	ravnodržalec	itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh
. . - f.	-fr*	j	i	i	rvrs* rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
Ljubljana, Z.luOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo.
SZorsJfelEcIjsslra, trg*©"V"i:rn.&
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	201	Najnižje	cene.
r
m
Za birmance
priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija
  za dame.	■	■	■	.
IV. RAVNIHAR,
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno zna nimi znamkami n. pr.: Glashutte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
JULIJA ŠTOR — Ljubljana
  	Prešernova	ulica	šttv. 5.
naj večja zaloga moških, danskih in otroških Čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
£
— ZA BIRMO! —
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman- . —— skih daril.
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K231—; sreb. verižica K 3 —; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K 4-—.
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1
(samo nasproti franc, samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. Precizijske ure Alfa, Union,
  	Seeland.
1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
Fr. Čuden,
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNE R Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
dk'sS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, “m*
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih
411 01 2 0
— 410 —
Saitano je govoril z režečim nasmehom. Upiral je oči v vojovodo, ki je na mah začuti!, da ve človek pred njim vse. vse...
Hipoma pa se je Saitano zresnil in je dejal:
— Prav imate visokost; nimam pravice, utikati se v tuje zadeve. Kaj meni končno do tega. ali se morilec imenuje Passavant ali ne... Tukaj sem. ker sem hotel vedeti ali ste zadovoljni z mojo obljubo?
— Da. je odgovoril vojvoda zamišljen, tvoja moč neoporečna in strašljiva. Ali deklica ...
— Ali vaši ljudje niso bili kos nalogi, ga je prekinil Saitan.
— Ne. zgodilo se je drugače. Še enkrat mi moraš priskočiti na pomoč! je vzkliknil vojvoda goreče.
— Ne, visokost!
— Ti odpoveduješ?
— Deklica bi mi ne sledila, kakor ni sledila našim ljudem. S silo ne opravite pri njej ničesar, zakaj svojo notranjo moč ima. s katero se more postavljati v bran. zvijači in nasilju. Kljub temu deklica ne sme več ostati v Hiši Saint-Pol. ki je postala zanjo nevarno bivališče.
— Kaj naj torej	naredim?
— Idite jo iskat	sami. Le	vam	bo	sledila.
Recite ji priprosto: »Vem kdo si.« In šla bo za vami kakor jagnje.
Ivan Nevstrašni ni mogel verjeti ušesom. Burno je pograbil Saitana za ramo in dejal:
— Ako govoriš	resnico, ako se	to	zgodi...
— Zgodi se. je	odgovoril	mirno Saitano.
Nikdar se ne motim. Visokost!
—	411 —
— Potem zahtevaj kar hočeš! Zahtevaj bogastvo, slavo ...
— Dejal sem vam že, da moram delati zlato, da ga morem imeti več, nego ga je v skrinjah kralja samega ...
Vojvoda je mračen odstopil. Besna kletvica je obtičala v njegovem grlu.
— Res je, je končno zašepetal, ničesar ti ne morem ponuditi...
— Ničesar! je sklenil Saitano.
Hipoma pa je pomislil in vzkliknil:
— Pač, mogli bi..., ali ne ... niti kraljica ni mogla...
— Govori, kaj imaš na srcu. Morebiti tl ustrežem bolje kakor kraljica!
Saitano je obmolknil. Boj se je bil v njem.. Več ko stckrat je bil že prosil Izabelo in vedno je odlašala s sigurnim odgovorom. Kraljica ni mogla, ali naj izda sedaj svojo željo Ivanu Neustrašnemu? Bo-li mogel ta?
— Visokost, je izpregovoril končno, mnogokrat sem potreboval za svoja raziskavama mrličev... Kaj vam je?
Ivan Neustrašni je trepetal. Odmaknil se je od čarodejca in se urno prekrižal. Čudni so bili ljudje te dobe po svojem mišljenju. Izabela, ki je lastnoročno ubila z bodalom starega Champdivcrsa. ki je bila pripravlejna zadaviti Odette. ta IzaVela se je bala vmešavati se v čarodejske i;osle. Uboj, vojska, krvavi po-kolji. poboji, zvijače, zasede, vse, vse je bilo izvedljivo in vzprejemljivo. le katerikoli stiki s peklom ne!
In Ivan Neustrašni je bil kot mož to. kar Izabela kot ženska.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za ,DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna4* v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.