PLANINSKI VESTNIK^^vmmmh
Več znanja prinese več varnosti, več varnosti prinese več izkušenj, več izkušenj prinese več doživetij. flndre van der Moh[
Vse, česar popolnoma ne obvladamo, je nevarno. In to, kar obvladamo, je še nevarnejše; potem postanemo lahkomiselni.
Erlch Maria Remarqua
Zvečer vemo vedno dovolj za minuli dan, nikoli pa ne vemo dovolj za tisto, kar nas utegne doleteti naslednji dan.
Friedrich ROckerl
Kdor danes spozna, da nI tako pameten, kakor je mislil včeraj, je danes vsekakor pametnejši kot včeraj.	JAPC
Vsa skrivnost, kako podaljšati življenje, je v tem, da ga ne skrajšujemo.
Ernst Feuchlersleben
Življenje ti da to, kar iščeš.
Življenje — to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
PJotr Andrejo»li Pavlenko
V	primeri z gorami nismo nič. Vendar, kaj bi bile gore brez nas? Kamnita puščava, še zdaleč pa ne luči duha in trdnjave eksistence, ki jih je treba osvoji'' Herbert Cysarz
V	gorah je vse mrtvo, a le navidez; v gorah vse živi, tudi tvoja domišljija.
Izkušnja je tisto, kar nas nauči, da delamo nove napake, namesto da bi ponavljali stare.	Jack Ko(o|d
Poslednja stopnja besede je molk. Poslednja stopnja plezanja je ne plezati.
Nafcaiima Ton
Vedno težje se je srečati s pustolovščino, če si pridobiš mojstrstvo, in vedno lažje, ko mojstrstvo izgubljaš,	Llonol T9rray
Kdor hoče izkoristiti življenje in živeti popolno, mora tvegati.	Em[|[o Com|ci
Vztrajnost je trma v pravi smeri.
Ne smemo slepo zaupati svoji moči. Spretnost na telovadnem orodju nas še ne usposablja za plezanje po krhkih
skalah*	Pavel Kunaver
Letošnja pomlad na Kredarici
September In oktober sta Izredna meseca za hojo po hribih. Izkoristite la Ca s, kolikor |e ta mogoče, In prinesite a seboj v dolino poleg vtisov zase tudi kakšen utrinek za Planinski vestnlk — no ie doživetja, ampak tudi nasvete, opažanja In predloge, ki se kakorkoli tičejo planinstva.
Temperaturni povpreček letošnje pomladi na Kredarici je znašal —2,4° C. Bil je nad dolgoletnim temperaturnim povprečkom obdobja 1956—1985, ki znaša —3,9° C. Iz primerjave navedenih vrednosti zaključimo, da je bila pomiad na Kredarici občutno pretopla. Skupno je v marcu, aprilu In maju padlo na Kredarici 392 mm padavin, kar je 94% od dolgoletnega pomladanskega povprečka padavin, ki znaša 415 mm.
Podrobnosti so naslednje: Dolgoletni marčni temperaturni povpreček znaša —7,0° C, letošnji temperaturni povpreček pa je bil samo za 3,1° C pod le-diščem. Prvi pomladanski mesec je bil torej kar za 3,9° C pretopel. Ob normalnih razmerah je april toplejši od marca, letos pa so bile razmere precej drugačne: april je bil namreč najhladnejši pomladanski mesec. Njegov temperaturni povpreček je znašal —5,1° C. Od normalne vrednosti (dolgoletnega povprečka obdobja 1956 do 1985) je bil za 0,4° C nižji. Dolgoletni majski temperaturni povpreček je ob normalnih razmerah negativen (—0,2" C), letošnji pa je znašal 1,0° C in bil potemtakem maj za 1,2° C pretopel. Absolutni mesečni temperaturni ekstremi so bili v mejah doslej znanih absolutnih temperaturnih ekstremov Kredarice. Najvišja marčna temperatura je znašala 6,4° C, najnižja pa —16,9° C (dne 3. marca). To je bila tudi najnižja letošnja temperatura na Kredarici. Aprilski temperaturni maksimum, ki je bil izmerjen prvi dan v mesecu, je znašal samo 3,4° C, minimalna temperatura pa je bila —12,4° C dne 1. aprila. Maja so kar dvakrat, 16. in 19., zabeležili najvišjo mesečno temperaturo, ki je znašala 7,9° C. Najnižja majska temperatura je bila izmerjena predzadnji dan v mesecu ; znašala je — 8,4° C. Povprečkl mesečne obiačnosti, ki so bili vse pomladanske mesece pod normalnimi vrednostmi, so znašali za marec 5,0 (dolgoletni povpreček 6,3), za april 6,9 (d. p. 6,9) in za maj 6,4 (d. p. 7,0) desetin pokritosti neba. Visoki stopnji oblačnosti ustrezno je bilo nizko tudi števiio ur s sončnim sijem, ki jih je registriral hello-graf na Kredarici. V marcu je sonce sijalo skupno 167 ur, kar je 45% od maksimalnega možnega trajanja sončnega sija v tem mesecu. V tem mesecu je v desetih dneh samo snežilo In skupno je padio 116 mm padavin, kar je 98% normalne marčne višine padavin. V aprilu je sonce sijalo samo 118 ur (29% od možnega trajanja). Snežilo je 21 dni. Skupno je padlo 163mm padavin, kar je 114% od aprilske normalne vrednosti. V maju je bilo na Kredarici registriranih 188 ur sončnega 397
sija, kar je 41 % od maksimalnega možnega trajanja sončnega sija v maju. Padlo je 113 mm moče, deloma kot sneg, deloma kot dež, kar je 73% normalne množine. Snežna odeja je neprekinjeno prekrivala Kredarico vse tri pomladanske mesece. Maksimalne višine snežne odeje posameznih mesecev so bile: v marcu 170 cm (doslej najvišja marčna snežna odeja je merila 588cm dne 31. marca 1977), v aprilu 255 cm (690 cm dne 11. aprila 1977) in 235 cm v maju (630 cm dne 6. maja 1979). Med 26. in 30. marcem letos je skupno zapadlo kar 140 cm novega snega. Iz primerjave letošnjih maksimalnih mesečnih višin snežne odeje z doslej znanimi največjimi debelinami snežne odeje na Kredarici razberemo, da je bila letošnja snežna odeja v gorah zelo skromna. Na splošno lahko zaključimo, da smo spomladi imeli posamezna daljša obdobja lepega, suhega vremena, ki so ga obdobno prekinjale deževne periode. Torej je bilo letošnje pomladansko vreme planincem enkrat naklonjeno, drugič zopet nenaklo-nieno-	Dr. F. Bernot
odmevo
KANEC PRAVOPISA, ČE DOVOLITE
Zvezdni utrinek je posvetil Mariji Frantar v januarski noči čez Eigerjevo steno (»Srečni utrinek nad veliko goro«, PV 6/1990), meni pa pravopisni utrinek nagaja z naslednjim vprašanjem; ali ne bi po podobnosti z značilnimi mesti v Triglavski steni, kot so Ustoličenje, Prižnica, Ladja, Grad, Sfinga, Hlebci, Sodčki, in večbesedna Slovenski turne, Slovenska grapa, Gorenjski turne, Črni graben, Vzhodna glava, Mala/Veltka Črna stena, in »samoumevna« (narekovaj je zato, ker v jeziku ni nič samoumevnega,
Ledeniki so bili še manjši
Mogoče sploh nI umestno, da bijemo plal zvona za evropske ledenike, ki jih jo vedno mani In so vedno rnanjSI. Nekateri planinski analizatorji, ki ne poznajo dovoli dogajanj v gorskem svetu, so zmanjševanje ledenikov takoj pripisali ozonski luknji In kaf se ve katerim Se vse vsem I rs ki m vplivom zadnjih desetletij. Vendar Je treba poudariti, da se ledeniki manjšajo in da so torej v fazi mirovanja ali nazadovanja že od sredine prejšnjega stoletja. Pri tem Se nismo Imeti priložnosti spoznali najnižjega stanja ledenikov, kakrgno Je že bilo večkrat v zgodovinskih obdobjih. Hanlbal Je, na primer, prekoračil Alpe s svojimi sloni, ko so bili ledeniki seveda bistveno manjSI, kot so zdaj. Ledeniki imajo iorej tudi svoje življenje In ne umirajo kar tako na hitro.
samo zdi se nam tako, ker gre v tem primeru za navidezne svojilne pridevnike) Prevčev žleb, Freiihova polica, Jugov steber, Jugova grapa, Čopov steber, Wagner-jev kamin, Bučarjeva stena, pisali z veliko začetnico tudi značilna mesta v Eigerjevi steni, kot so Likalnik, Rampa, Pajek, Težka poč, Bivak smrti, Prvo /Drugo/Tretje ledišče, Prečnica bogov (Polica bogov), Ledna cev, Izstopne poči, Vršno ledišče, Črni pajek (to se je Fran-tarjevi bržkone zapisalo — po Harrerju, ki ga omenja, bi moral biti to Beli pajek, »Die Weisse Spinne«) In, »samoumevno«, Hinterstoisserjeva prečnica; in po podobnosti z našimi smermi, kot so Slovenska smer. Nemška smer, itd., in »samoumevne« Tumova smer, Peternelova smer,
pisali tudi Klasična smer (v Elgerju), Japonska smer, in, »samoumevno«, Martinova smer?
Pri tem vprašanju, ki je v resnici predlog, se sklicujem na ustaljeno rabo In težnjo po posploševanju in doslednosti, in prav malo, ali raje sploh nič, na vse dosedanje Slovenske pravopise in njihove avtorje, zakaj tam so stvari postavljene tako, da je težko biti pameten. Posledica je veliko nihanje v slovenski publicistiki. Nihanju je podlegla tudi Marija Frantar, ko je zapisala »težka poč«, »likalnik«, »bivak smrti«, »ledna cev«, pač v prepričanju, da so to občna imena (kar pa zaradi posebne aplikacije na Eigerjevo steno niso več), pri »Prečnicl bogov« in »Črnem pajku« (se pravi Belem pajku ali samo Pajku) pa se jI je zazdelo, da sta prejkone lastni Imeni in ju je zapisala z veliko začetnico. Njen uspešni vzpon kaže, da pa v steni ni niti za trenutek zanihala, in vesel bom, če sprejme zanj tudi moje {ne samo Mar-jetkine) najiskrenejše {za razliko od Mar-jetkinih pa, žal, tudi zelo zavistne) čestitke.	Stanko Kllnar
KRALJ MATJAŽ
V	KRNICI SLAPOV
V	letošnji junijski številki je bilo objavljeno poročilo o novo odkritem stometrskem slapu. Natančne meritve so potrdile ocene: Veliki Drsnik je visok 112 metrov in bi bil — kolikor je doslej znano — najvišji slap v Triglavskem narodnem parku in tretji v Sloveniji (za Čedco, 150 m, in Boko, 136 m).
Takoj nad njegovim ustjem pa je spet nadvse slikovita soteska, po kateri je potegnil svoj srebrni trak potok Slapnlk. Najprej tako rekoč »pravilno« pada prosto 34 metrov globoko, nato Še 35 metrov drči po skalovju in žlebovih, dokler se ne Izgubi pod ogromno podorno skalovje, a se