414
Rojstvo Gospodovo.
Po Herderju poslovenil rajni Jeriša.
v
Ce ljudi sovražnik, pravijo,
Če osvajavec se na svet rodi,
Zivelj sleheren žaluje; oblak
Kerv deži; nebo se začernuje;
Zemlja poka; grozno plamožarje
Iz propada vre; v pozračji
Tulijo viharji, v njih  duhovi:
55Oj, gorje ljudem! na tugo, žalost,
Tisočem je rojen na gorje!" —
Ko je v temni noči luč narodov
Vzhajala, svet ležal je v tihoti.
Zvezde so svitlej sijale; blazno
Je vziskrela nova zvezda, in k pobožnim
Modrim govorila: „Spolnjena
Vekov dolga želja je  in nada —
Ker tolažba ljudstvom je rojena!'4
In v pozračji angelci so peli:
„Slava, slava Bogu na višavah!
Mir na zemlji! Vsem ljudem veselje!"
In pristopil angel je k pastircem: „Radujte se! ljudstvu rojen je!"
„Mileni deček! Tu te nahajam? Tukaj v plenicah, V štalici tu?
Ljubljenec sicer Rad se rad bliža Svomu ljubljencu, Rad on deli ž njim Skerb in zasmeh.
In čim bolj skrit je, Cim manj priznava se, Tim zadovoljniši Nosi nja križ.
Ali, moj deček, Vedi, ti nosiš, Jagnje ti Božje, Grehe sveta,
Davnih stoletij Butaro strašno, Blazen in zmoto, Zlobo in blod.
Mileni deček, Lepši od one
Zvezde svitle! Ternje, nehvala, Biči, sramota,
V              '                                       7
Cert in preganja Čakajo te.
Oj ti smehljaš se! Hočeš Ji reči: »Ljubav zameta Častno hvalo , Ljubav  vzmaguje Boli in smert?«
„Nuj taj, in sverši, Kar si začel! Sezi v strupeno Gnjezdo gada. In čez drakonje Zobe zavidne Stopaj serčno! Gori v pozračji Nad zvezdami Vidimo se, Tvoji ljubljenci Vsi so teboj!"
In kor angelov je pel v višavah: „Mir, veselje!" — In kerdelo zvezd, Vekov vseh in večnosti obsežek So zaglasje dolgo njihne pesmi.