Si. bo. četrtek 19. maja. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in ao-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 g. — k, „ pol leta 4 — ,t „ četrt „ 2 . 1*» pošti : za vse leto 10 g. „ pol leta ft „ „ četrt „ 9 „ VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. •j 11 Oznanila: Za navadno tristopno vrsto se plačuje: •*» kr. če se tiska lkrat, o ,, „ „ 2krat, 4 ,, ,, ,, 3krat. veče pismenke so plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stompolj | za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Nemšk svobodnjašk program. V Lincu se je 7. maja zbralo 3G nemških liberalcev ,^m«d-4e m i 20 poslancev, izdelavat liberalen pro-gratoJ^Tt^fepspodje še vedno stoje na „tlehtt ustave. Mi jih lahko pustimo stati in bomo veseli, da ostanejo tako daleč za nami. Ali možje bo vendar hudi : davkov ne bodo hoteli plačevati, če jih pustimo osamljeno. Vsaj zagrozili so so, da ne plačajo nobenega krajcarja, če bi so kdo hotel dotikati njih ustave. Prazna grožnja! Za kaj tacega liberalci nimajo potrebnega poguma. Tudi je že pretekla Blagotinšekova doba, ko so se smeli ustiti: „Mi imamo moč v oblasti, in jo smemo rabiti, kakor nam ljubo in drago." Vendar bi hoteli to grozne ustavne gospode vprašati : Ali deželne pravice niso ustava, ktero ste kasirali ob enem izrekajo, da jo hočete s svojimi neposred-njimi volitvami še bolj obrezati ? Davke, ki jih zdaj plačujemo, so po večem ali g. ustavneži sami naložili, ali potrdili in povekŠali; naj jih torej tudi pridno plačujejo. Jih tudi bodo l Drugi §. tega programa je posvečen Kaisei feldovi energiji in Giskra-Herbstoveinu polaganomu krotenju, potem pa — kaka zmez ! — „ resnično krščanski vernosti, kot pripomočku za razširjanje svobode." Glej, glej! To vse po tem, ko so cerkev in njeno služab-nikc — slednje kot sovražnike svobode v blato gazili in v ječe vlačili. So pač le zarad volitev zopet tako „ka-toličanski" postali ti ustavneži! Sicer so si pa že tudi vratca odprta pustili in obetajo znano svojo energijo proti vsem onim, „ki pod zaščitom vero mir kale." Da konkordat ne sme izostati iz nobenega liberalnega programa in pri nobenem liberalnem banketu, umevn se samo ob sebi, suj je boj proti konkordatu začetek in konec nemško - liberalne politično svobode. §. 3. svoje osti obrača proti veliki stoječi armadi, ktero so pn ti gospodje sami ustvarili — ko so še moč v rokah imeli. Seveda potrebovali so jo, da so krotili narode, ktero so gonili obupanju v naročje. V 5. § si — ko bi ne bilo drugače — žc zana- prej sezuvajo znane svinčeno podplate. Poljakom dajo , neko milostivo darilo, Cehom pa nič. Menda bodo Cehi NlOdUS procedendl. že toliko pametni, da teh gospodov ne bodo vprašali, Da hočemo zedinjono Slovenijo, o tem smo po in da se s takimi programi ne bodo dali ovirati, da ne večem menda vsi složni. Kako jo dosežemo, o tem ne bi ustavnemu sodu izbili dna. Drugih narodov se spo- je do zdaj še malo govorilo, še mauj pisalo. Zanimal minjajo le s cigansko frazo, da so ne bodo narodi ovi- nas jo torej v tej zadevi članek v Zukunft poslan z rali v njih lastnem razvijanji. Kes prav milostivo! Ravno to je rekel tudi deželni odbor in zbor štirski, in glej, kako so oddali učiteljske službe na Ptujski gimnaziji, pri deželnih kopelih na slovenskem, glej nemško vinorejsko šolo v Mariboru, glej kako Slovenci niso zastopani v dež. odboru, glej kako so naše peticije za narodno ravnopravnost pod mizo metali, d;i uiti no sprejemali. pNenicc na Ceskem je treba braniti in zavarovati proti Cehoslovanom," — programujejo linški liberalci. Prav lepo! Kdo pa brani in varuje štirske Slovence proti štirskim Nemcem ? Ti gospodje hote le može voliti, ki se vedejo po javnem mue.iji. Lapol Ali kako so zaničevali javno mnenje , glasove narodov, njih prošnje in pritožbe , ko so imeli še moč in gospodarstvo v rokah ! To je pravna država teh gospodov , v kteri nihče nima nobenega prava, nobene pravice, kakor lo oni sami 1 Ti linški gospodje nimajo zaupanje do sedanje vlade. Vsak po svojem okusu! Mi pa imamo le mnogo manj zaupanja do njih „ustavnih tal" in do njih uničevanja deželnih pravic; do njih resnično krščanske religijoznosti in njih preganjanja duhovnikov; do njih zmanjšanja stoječo armado in njih energije za ukroto* vanjo narodov; do njih narodno ravnopravnosti in njih narodnega tlačenja; do njih svobodomuja in hrepe-nenja po izključljivo nemškem gospovarstvu ! Kako to vso pomešano v njih programa šumi , kako si mogoče in nemogočo, podobno in nepodobno podaja drug drugemu lažnjivo roko. Fraze, nič kot fraze s zlagnnimi razlogi niže bire — to je sedanji nemško - avstrijski liberalizem, sedanja nemško-avstrijska inteligencija. Torej proč, daleč proč od njega ! Dosleden je le on, kdor resnico pozna : moderni nemško - avstrijski so imenuje — laž ! dolenjega Štirskegn. Po daljšem uvodu piše dopisnik „Mi si mislimo, da se pri preustrojauji države no bode rabila niti šablona, niti da se bo otrpna oblika više stavila, nego potreba in živa pravica narodov, in da se bodo morala ponoviti nekoliko stara, nekoliko pa ustrojiti nova pravna razmerja. Na daljo mislimo, da je naš program prekoriston svobodi, pravici in pravičnosti, mednarodnemu miru, prostejši in cenejši upravi,(torej dotičnim narodom in državi sami, kakor da bi rnzsvit-ljena, poštena, nepristransko in nestrastna vlada ne hotela sama pomagati, du so vsled izrecne voljo slovenskega naroda odpravi dosedanji nenaravni, svobodo, obstanek in razvijanje tega naroda ovirajoči položaj s tem, da se združijo vsi razcepljeni kosi. Ako vlada to dobro voljo pokaže in ako so konča od prejšnje vlade osnovano šČuvanje, potem bodo tudi nemški uarod, od kterega se hočemo ločiti, začel ugodnejšo o tem misliti. Decentralizirati se bode moralo in kolikor toliko bi utegnilo delokrožjo dozdanjega državnega zbora pripasti posameznim državnim oddelkom. Vsled tega se bodo moralo tu in tam ustvariti veče deželno in narodnostno grupe. Sama ob sebi bi se skoraj že morala potem napraviti slovenska skupina. To že tudi zarad popolne neodvračljive narodne ravnopravnosti v šoli in uradu, v srednjih šolah, na vseučiliščih, na tehničnih viših šolali, v deželnih zborih, pri najviših deželnih oblast ni j ah, ako se premisli, da bi bilo v deželah s pomešanim prebivalstvom predrago, ako bi se za vso to ustvarjale paraleke v vseh omenjenih strokah. Mislimo si državen zbor a d hoc, ki bi imel samo posvetovalno oblast, in v kterem bi narodi določili di 'žavne in deželno zadeve. Naši poslanci bodo tam svoje tirjatvo oglasili. Nam ugodna razsodba drž. zbora Naravoslovne črtice. I. Kotli va in Mpargclj. Dober prijatelj mi jo pisal, naj nadaljujem svoje naravoslovno črtice, ker mu pomagajo k probavljanju. Toda moji članki niso samo probavljivi, nego tudi zabavljivi. Moj prijatelj ima posebno vsak petek veliko nadlogo s svojim želodcem, zato si nastrže rotkve, se je prav obilo naje, da laže probavlja. Uo bodeš šo, predragi moj! zraven tega bral mojo razpravo o retkvi, še bode ti bolje teknila. Poslušaj tedaj nektkj O reikvi, Rotkvo so nekdaj boljo čestih, nego sedaj. Otto \Vcath de Ylonhurg je poklonil cerkvi lep kos zemlje. Ustanovno pismo jo izdelal': „ fes to chthedrSB s. Petri, quo die benedietnr rapha n u 8." To je bilo leta 1348. Deucs blagoslovljenje ret-kve na praznik stolico sv. Petra ni tcč navadno. Ker ti, moj dragi prijatelj, si bil nekdaj tudi professor pu bliouB extraordinarius na onem učilišči, na kterem jaz, bodeš gotovo našel v kakovšnem starem folijahtii, zakaj so ta dan retkvo blagoslavljali, Gfrbrer (Kirchengc Bchicbtell, 771) piše, da se je praznik stolico sv. Petra nekdaj tudi velel: t'os tu m Petri epu I aru m. Brez dvombe so takrat stari kristjani dobro živeli — imeli uro ž" in redkvo rabili za konfokt, to jo za probavljanje. (Irskim poganom je rodkva bila simbol prepira, in nekteri etimologi trdijo, da gi■ško-laiinslca beseda: rnphanus so ima izpeljevati iz: pecara, prepirat! se. Tako bi utegnila v retkvi tičali nekakšna prepirljiva lastnost in moč. Dozdeva se mi, da bIovenski politikarji preveč retkvo jedo, ker se zmirom prepirajo. Za božjo voljo, vzemite rnjšn vsako jutro na tešče nekaj kuku joka, ne pa rotkvo. Inngnčo vas utegne zadeti kazen z relkvijo. Ali nist<> ničesar slišali še o tej kazni ? Atiujani so vsakemu uemirnežu, propiravcu nek neizrazljiv del tropin z vročim pepelom naribali, in po tem mu dali tam retkvo okuSati, Ta kazen je bila sicer barbarična, ali pomagala j<" k priči. — Pa pustimo retkvo, meni jo v petek ljubši špargelj. Tudi cesar Av-gustus gaje rad jedel, in od njega izvira prislovica : „ci*.ius C0quitur asparago" ; kar pomonja: „kakšno reč hitro opraviti"; gotovo je vzeta ta prislovica iz tega, ker se da špargelj lehko in hitro za jod pripraviti. Novejši slikarji rabijo špargelj za simbol boječnosti in strašljivosti, čuda da niso si ga nekteri Slovenci, ki so dobili plcmščino , vzeli v svoj grb ; prikladniši bi bil, nego šišak, meč, rokavico in drugo vitožko orodje, ker nobeden slovenskih: „Ritterov", in „Edlor-vonov" ni pridobil si to česti z hrabrostjo, temuč s poklonovanjem in polilovnostjo. Lepa čednost jo po-blovnost; Belosteneo jo prestavlja v lat.: comitas, Milde, Kreundlichkeit, 1 loflichkeit; — ali v slovenski besedi, pohlcvnost teči ves značaj Slovoncev; — on si no upa ("rez -- hlev; prav je rokol rajni Jaka Zupan: p o-b 1 o v n o h t, po hlevu smrdi, H 6 fl i c h k o i t a h e r ri o c h t. n a Oh II o f.tt II. X o b a le. Nesrečna rastlina, koliko si mi že škodo napravila ! Dvadeset let že tvoj prah v nos vtikam. Vsakdan potrošim najmanj en lot. Za ta denar bi si lehko kupil en par najlepših volov, ali pa en oral vinograda, In bi vendar stal na svojem zemljišči, — bil bi lastinar, a no večni pretižitkar. Koliko škode pa še napraviš kadilcem! Polovico več, nego šnofalcom. Ali kdo so bode jezil črez Amerikance, kteri so prvi rabili tobak za ka-denje in žvekanjo? Ko je Evropejec vprašal Amerikanca, zakaj kadi, mu ta odgovori: Tabak vzbuja duhove moje žizni, stori me pogumnejšega v boji, vese-lejšega v družbi, in mo navdušuje za molitev. Ken lepo vlastnosti, samo da jih je tobak v Evropi že večidel zgubil. Koliko jih na dan skadi dneent smodk, in no 1528 ni vestna poročevalka, je znano. Došla nam bodo torej i morebiti popačena, nepopolna ali naravnost neresničoa j poročila. Vrednik „Slov. Naroda" ni Bog, da bi v ta-cem položaji vselej mogel spoznati reBnico od neresnico — BiCer bi na taka poročila ne čakal. Govoriti pa bode moral „Narod« o sklepih, kader se razvedo, in v toh razmerah je prav lehko mogoče, da bode „Narod" zopet prvi, ki bode začel domači prepir. Zdaj nam jo pri najbolji volji faktično nemogoče dati po-poroštvo, da ne bode temu tako. Nas ne žene niti radovednost, niti pomanjkanje političnega blaga, ako na korist slogo in sprave tirjamo, da se nam sklepi naznanijo. Ako za zdaj niso za razglašenje, bomo vedeli molčati — ako se to no zgodi, zavračamo vso odgovornost od sebe, ko bi se res unol kak domač boj. Mi smo s tem „iskali spravo-" Na drugih je zdaj, da se puste najti! Ustnica vrednlatva. G. Vek. Raič v Trstu: Za Vas leži naMukajšnem kolo dvoru 4 gld. 5 kr. povračnino zaproveč; plačano vožnino iz Z. v T. — G. Fr. BI. v R.! Tabor v Cirknici je dovoljen na 12 dan junija in ni preložen na binkošti. G. pisatelju: „pravnoga 1 u čaja": Srčno hvalo. Nikar se muditi s prepisovanjem; saj e bere navadno T. pismo, torej poSlji kakoršno je zdaj; pismeno eč, za zdaj prijateljski pozdrav. Dunajika bona 16. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 5»/, metalike z obresti v maji Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo .... Akcije narod, banke . • • Kreditne akcije..... London ........ ... 60 fl. 40 kr in nov. — m — n ... 69 n 80 m ... 96 • 80 m » — m . . .255 M 40 m ... 124 n —- m ... 121 n 65 m ... 9 n 88 n Kn praktičen koncipij ent In o xi kanceliet dobita zlužbo v moji odvetniški pisarnici v Kranji. V Kranji 12. maja 1870. Dr. Preveo. rC2) g^r* Dolter kup kine DćLe 1 xx eros Novi večni koledar. v podobi medalijonov, ki sc moro k uri obesiti jo kot koledar z mehaniko tako dostavljen, da natanko kaže dan, meBec in najlineje po f. 1.50, I'. 1, naj fin nji po f. 80 kr., f. 1.20, 1.60, najfinejo delani f. datum in je vedno rabljiv , po kr. zlačen 45 kr. fino kr. 20, prav po- Ta kinč izdelan iz novo kovi (imenovana novo zlato) odvisen dela pravi kine, ker ta novi izdelek v barvi in obliki ne stoji za pravim, in ima to dobroto, da vsa stvar ne velja 4. del tega, kar si1 mora pri pravem plačati za obliko; torej si tam češče lahko vsakdo omisli najnovejšo in najmodernejše. Celo strokovnjaki se lahko motijo pri tem delu, tako natanko jo vse ponarejeno. Najnovpjši kinči vse modične oblike iz novega zlata, ktero zmerom ohrani zlato barvo in je torej motljivo podoben pravemu kinču s ponarejenimi kamni in posteklje-njem hakor oblika tirja. Bro se, fine po kr. 40, 60, 80, f. 1.80, 2, 2.50. Uhani, finih par po kr. 50, 80, >0, 2, 2.50. Cele garniture, broše in uhani, najlepše delane f. 2, 2.50, 8, 3.50, 4, 5. lira slet f, fini po kr. 50, 80, f. 1 1.50, 2, 3, 3-50. Najlepši kol ier ji po kr. 90. f. 1.20, 1.50. Medailoni, fini kr. 20, 40, 00, najfineji kr. 80, f. 1 1.50. Glavniki za v lase, z novo zlato lopšnvo po kr 30. f. 1, 1.50, 2, 3. Prstani, motljivo izdelani, z raznimi ponarejenimi kamni po kr. 30, 40, 50, 00, 8 », f. 1. Najlopšo urne verižice za gospode, kratke po kr. 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Dolge bonečanske obliko f. 1.40,1.80, 2. Iglico za goBpodo po kr. 20, 40, 60, 80. Gumbe na srajce po kr. 10, 15, 20 30. Manšotne gumbe po kr. 20, 80, 40, 60, 80 0 v rat ne gumbe po 5 in 10 kr. Celo garniture srajčnih in manšotnili gumbic najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1, 1.50. Snopič malenkosti k uram, prav lepo sestavljen po kr. 60, 80. f. 1. Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.50. I3lotno puncirano srobrne verige, vogonji po zlačena, kratke po f. 8.50, 4. dolgo po f. 6, 7. 1 Slotni sreberni medalijoni, v ognji pozlačeni in po steklenjeni f. 2.50, 3. Najmodernejši jekleni kinči. sestavljeni iz mnogih lepobrušenih jeklenih iglic. 1 b r o š a po kr. 40, 60, 80, f. 1 ; 1 b r o š a srebrno ob.-ob Ijena po f. 1.50, 2, S.; 1 par uhanov po kr. 50, 60, 80, t. 1 ; 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2,8,3.50. Najlepše izdelan brilanten kinč. Celo strokovnjak ga ne bo lahko loČd od pravega, je b pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti so iz fino brušenih strehe, ki živega ognja nikdar ne zgubc : tudi so drngi biseri natanko ponarejeni. 1 broin f. 4, 5, 6. 1 par uhanov f. 4, 5, 9. I par s r a j č n i h gumb f. 2.50, 8.50, 4.50. 1 iglica za gospode f. 1.80, 2.80, B. 4; brilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, 8| križi in srčki za kolier f. 2, 8,4. Orni kinč. i. 40. najlepšo delan, jako trnjljiv, steklen , jetost, lavast, bavolo koščen. 1 broš a kr., 20, 80, 50, 80, f. 1. 1 par uhanov kr. 25, 40, 50, 80, f. 1. 1 brasl et kr. 50, 60, 80 f. 1. 1 vratni kolir kr. 50, 80, f. 1. 1 kratka urina veriga kr. 25, 30, 60. 1 dolga v ra tn a veriga kr. 30, 80 f. 1 šmizetna gumbića kr. 4. I par manšetnih gumb kr. 15, 20, 30, 1 glavnik za lase kr. 20, 40, 60, HO. Večno dišeč kinč. iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinč je v elegansi neprekošen in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinču stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. 1 broin kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.50 J par uhanov kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.80. 1 braslot kr. 50, 60, 80 do f, I, 1.50. 1 kolier kr. 60, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. 1 verižica za gospodske ure, dušeča f. 1.40. Srebrn i na, uajfiiieja 131otiia, najnovejše oblike. s uradno marko c. Wy . kr. dunajske puncarije. I jO ker sem na debelo po coni nakupil starega srebra, mi je mogoče, po sledeči coni pravo Brebrnino prodajati; staro srebro jemljem v zameno. 1 ducend nož 15 f.. 1 ded. vilic 15 f., 1 ded. desertnih nož 10—50 f., 1 ded. desernih vilic 10—50 f., 1 ded. žlic tešk 58 f. otročjih žlic 35 t'., kavinih 26 f., 1 velika žlica za juho 18 f., 1 žlica za sočivjo \2 f., 1 žlica za ribe 12 f., 1 čajni prece-jelnik 5 f., sladkorni razsipavec 10 f., razsipavec za poper 8 f. 50 , klešče za Bladkor 6—50 f., povoj za prtiče 4 f., solni-ca, pripr. tžk 5 f'., solnica, dvojna 10 f., jajčni drobljač 5 f., 1 kupica za vino krasna 18 f, posoda za jeBih in olje 30 f., korbič za sadje dobro delo 30 f, ročni svečnik 9 f., 50, itd. itd. Vse to blago se dobi za to ceno v tej kakovosti edino pri podpisanem trgovcu. Cena se zastonj naznanja, Zapisnik ceno je vsakomu zanimljiv. (7) Krasobazar, A. FRIEDMANN-a na Dunaji, Pralerstraase Nr. 26. Igrače In clručtveiic i^rc. Skrbljeno jo za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Boči ni drugo kupčijo, kjer bi bil tako razen izbor in bi bo tako ceno prodajalo. Razno zanimive znanostne igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d. Epilcpticni krr (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killlscls v llcrolliiu, zdaj : Louiscnstrasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. " (17) Nekolik o teli iger: KraBno oblečeno punčike, po kr: 80, 50, 80,i gl.: 1, 2, 3, 4. Neoblečene punčike. po kr.: 10, 20, 30, 40, 50, 80, gl: 1, 2...... Mehanične tekajoče punčike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, po kr.: 70, 90, gl.: 1.20. Loterije in tombole po 20, 30, 50, «0 kr. Kladivo in zvon, kr.: 10, 20, 30. Domino, po 20, 80, 50, 80 kr. Šah, fino, b figurami, gl.: 1.80, 1.60, 2. Keglji. po 10, 20, 40, 60, 80 kr. Nagajive igre, po 20, 80, 40, 60, 80, kr., 1 gl. Gradbeno omarice, po 20, 40, 60, 80 kr , I, 1.50, 3 gl. Kubus-igre, po 80, 60, 70, 90 kr., 1.20, 2 gl. Risarski aparati, kr.: 30, 60, 90. Kasete za delo, kr.: 60, 80, gl.: 1, 1.50, 2 Piano, po 1.50, 2, 3, 4. 1'ozavno, trompeteT bobni, v tj oh m-, gitare, melodiji, dude, harmoniko, cimbale in drugi inštrumenti jako ceno. Igrače za nespametne otroke iz leBa in kavčuka, po 15, 20, 30, 50 kr. Razno živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. Živali čisto naravno delane, 50 kr., 1—2 gl. Drugo igre, lOOOčeme izbirke, 10 kr. — 4gl. Družabne igre po 81», 50 kr., 2 gl. fcfcoffr* Mnogo drugih iger, ki pošiljajo so gratis. Najnovejše knjige s slikami, za deklice, z ali brez teksta, po 10, 15, 25, 45, 65, 80 kr., 1 K1- Brez poduka se otroci učo brati po novih o-maricah za branj« s slikami, I o. 1 gl. — Igrajo se otroci uče raznih dol na rokah po novih delavskih šolah, ena taka ho kr., gl.: 1.20, 2. 8. Globusi po 50, 80 kr , 1, 1.50, 2 gl. Laterna magika, imenovana čarobna svetil-nica, prijetna zabava za mlado in staro, s 2 podobami, pokr.: 85, 85, gl.: 1.50, 2, 8, 4, 5. 1 majhen steklen instrument, imenovan čudežni ptič, s kterim bo more posnemati pelje vsacega ptiča, ta jaku zanimiva stvar velja lo 25 kr. Kovčeg angležka orodja, napolnjen z vsako-jakim hišnim orodjem, po gl.: 1, 1.50, 2. 2.50, 3, 4, za otroke po kr.: 25, 85, 00, 80, gl. 1. Izvrstne Frohelnove igre za samodulovanjo, nnjveča izbirka za deklico in dečko vsake starosti, 1 igra po 80 kr., 1.50, 2, 2.50, 3, 8.50 gld. Tiskarniee, popolne, /. abecedami in potrebščinami, za odruščene otroke 80 kr., gl. j 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5. jih ni moč imenovati, dobivajo so po Jako zanimive in kratkočasne za vsako starost so čisto novo sestavljeno čarobno kasete. To so čedne kasete vse z natančnim Iiodukom, tako da vsakdo lahko copra a a prof. Bosco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 1 40, 1.80, 2.30, 2.80, 3.50. Zemlja in njeni prebivalci, za umne otroke jako priporočljivo; to jo etui a globom pravilno delanim in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim 3jezično ime, velja samo 35 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 85, 50, 80, gl. : 1, 1.30, 1.50, 2. Razno živali z naravnim glasom po kr i 50 80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2, 2.50. Kositarjevo prav trajljivo delane kočije, ca-briolets, fiaercs, comfortablo in drugi veči in manji vozovi, vsi b konji, po kr.: 80. 50, gl.: 1, 1.50. Dunajska konjska železnica, železnico in barke po kr.: 50, 80, gl.: 1, 1.50. Fotograf, zulmvljiva igra, s ktero jo res mogoče fotografijo delati, s podukom, po 20. 40 kr. > i > Amerikanska vojaška igra, ali 8 konjo združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki i o ob enem trompeta in po-kojoča pištolja. Prav čedno po 80 kr. sniki cene, ki so vsi jnko zanimivi, raz- (4) Krasobazar, A. Vricilmaiin na Dunaji Praterstrasse Nr. 26. Čedna knjižica za zaznamovanja in pletenje s 30 novimi obrazci, po 5 kr. Kazne igraće v škatljice zadelane v stoterni izhirki, za deklico in dečke, po kr.: 10, 20. 40, 60, gl.: 1—2. Zanimajo in kratkočasijo novi Balonski umetni ognji, brez slabega duha, raznovi sini, po kr.: 3, 5, 8, 10, 15. Ognjišča, kuhinje, hlevi, prodajalnice, sobe, saloni, vse z ali brez oprave. Otročja gledišča po 35, 60 kr., 1.20 gl.; hranilnice po 10, 20, 30 kr.; metaniorfozue igre po 20, 40, 60, 80 kr.; roulette-igro po kr. : 85, 50, 80, l gl.; tekočo miši po 50 kr. ; tekočo železnico po 2, 2.80 gl.; otročjo ure, fino z hiloni po 85 kr., drugačne po 10, 15, 20, 30, 40. Pistoleti, karabinke, puške s pokom, po kr.: 20, 40, 80, gl.: I, 1.30, 1.50. Kositarjevo nabije po 20, 30, 40, jekleno po 90 kr., 1.30 gl. Raznovrstne magnetično igrače, ki v vodi plavajo za magnetom, I »kutijica po kr.: 10, 20, 30, 50, 80, gl. 1. Porcelanast »orvis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.: 60, 81), gl. : 1.50, 2, 2.50. tej ceni edino v podpisani zalogi. Zapi Icdatelj in vrednik Anton Tomelć. Lastniki: Dr. Jote VoHnjak In drugI. Tiskar Edoard Jantl«. SI 58. Vtorek, četrtok in so-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na doni za vse leto H g. — k, „ pol leta 4 ,, — ,i „ četrt „ 9 „ '20 „ l'o posti: za vse leto 10 g.—k „ pol leta B „ — „ . četrt _ 2 „ 60 - VredniitTO in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto se plačuje : 6 kr. če se tiska Ikrat, •r> n n n »> 2krat, 4 ,, ,, ,, Škrat, veče pismenke so plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (štempelji za 80 kr. Rokopisi se no vračajo, dopisi naj se blagovoljno franktrjejo Nemšk svobodnjašk program. V Lincu se je 7. maja zbralo 3G nemških liberalcev , jnAd-4era' 20 poslancev, izdelavat liberalen pro-granV^^^gjspodje še vedno stoje na „tlehu ustave. Mi jih lahko pustimo stati in bomo veseli, da ostanejo tako daleč za nami. Ali možje bo vendar hudi: davkov ne bodo hoteli plačevati, če jih pustimo osamljeno. Vsaj zagrozili so se, da ne plačajo nobenega krajcarja, če bi se kdo hotel dotikati njih ustave. Prazna grožnja 1 Za kaj tacega liberalci nimajo potrebnega poguma. Tudi je že pretekla Blagotinšekova doba, ko so se smeli ustiti: „Mi imamo m o č v oblasti, in jo smemo rabiti, kakor nam ljubo in drago." VeDdar bi hoteli to grozne ustavno gospode vprašati : Ali deželne pravice niso Hstavn, ktero ste kasirali ob enem izrekajo, da jo hočete s svojimi neposred-njimi volitvami še bolj obrezati ? Davke, ki jih zdaj plačujemo, so po večem ali g. ustavneži sami naložili, ali potrdili in povekšali; naj jih torej tudi pridno plačujejo. Jih tudi bodol Drugi §. tega programa je posvečen Kniseifeldovi energiji in Giskra- Herbstovcinu polaganomu krotenju, potem pa — kaka zmez! — „resnično krščanski vernosti, kot pripomočku za razširjanje svobode." Glej, glej! To vse po tem, ko so cerkev in njeno služab-„ike — slednjo kot sovražnike svobode v blato gazili in v ječe vlačili. So pač le zarad volitev zopet tako „ka-toličanski" postali ti ustavneži 1 Sicer ao si pa že tudi vratca odprta pustili in obetajo znano svojo energijo proti vsem onim, „ki pod zaščitom vere mir kale." Da konkordat ne sme izostati iz nobenega liberalnega programa in pri nobenem liberalnem banketu, umova se samo ob sebi, saj je boj proti konkordatu začetek in konec nemško - liberalne politično svobodo. §. 3, svoje osti obrača proti veliki stoječi armadi, ktero so pa ti gospodje sami ustvarili — ko so še moč v rokah imeli. Seveda potrebovali so jo, da so krotili narode, ktero so gonili obupanju v naročje. V 5. § si — ko bi no bilo drugače — že zana- prej sezuvajo znano svinčeno podplate. Poljakom dajo neko milostivo darilo, Čehom pa nič. Menda bodo Čehi že toliko pametni, da teh gospodov no bodo vprašali, in da se s takimi programi ne bodo dali ovirati, da ne bi ustavnemu sodu izbili dna. Drugih narodov se spominjajo le s cigansko frazo, da so ne bodo narodi ovirali v njih lastnem razvijanji. Res prav milostivo l Ravno to je rekel tudi deželni odbor in zbor štirski, in glej, kako so oddali učiteljske službe na Ptujski gimnaziji, pri deželnih kopelih na slovenskeiu, glej nemško vinorejsko šolo v Mariboru, glej kako Slovenci niso zastopani v dež. odboru, glej kako so naše peticije za narodno ravnopravnost pod mizo metali, da niti no sprejemali. „Nenicc na Oeskcm jo treba braniti in zavarovati proti Oehoslovanom," — programujejo linški liberalci. Prav lepo! Kdo pa brani in varuje štirske Slovence proti štirskim Nemcem V Ti gospodje hote le može voliti, ki se vedejo po javnem uitie.iji. Ljpo! Ali kako so zaničevali javno mnenje , glasove narodov, njih prošnje in pritožbe , ko so imeli še moč in gospodarstvo v rokah! To je pravim država teh gospodov , v kteri nihče nima nobenega prava, nobene pravice, kakor lo oni sami! Ti linški gospodje nimajo zaupanje do sedanje vlade. Vsak po svojem okusu! Mi pa imamo le mnogo manj zaupanja do njih „ustavnih tal" in do njih uničevanja deželnih pravic; do njih resnično krščanske religioznosti in njih preganjanja duhovnikov ; do njih zmanjšanja stoječo armado in njih energijo za ukroto-vanjo narodov ; do njih narodno ravnopravnosti in njih narodnega tlačenja; do njih svobodomuja in hrepenenja po izključljivo nemškem gospo varstvu ! Kako to vso pomešano v njih programa šumi , kako si mogoče in nemogoče, podobno in nepodobno podaja drug drugemu lažnjivo roko. Fraze , nič kot fraze s zlagunimi razlogi niže biro — to je sedanji nemško - avstrijski liberalizem, sedanja nemško-avstrijska inteligencija. Torej proč, daleč proč od njega ! Dosleden je le on, kdor resnico pozna : moderni nemško - avstrijski so imenuje — laž ! Modus procedendi. Da hočemo zedinjono Slovenijo, o tem smo po večem menda vsi složni. Kako jo dosežemo, o tem sj> je do zdaj le malo govorilo, šo mauj pisalo. Zanimal nas jo torej v tej zadevi članek v Zukunft poslan z dolenjega Štirskega. Po daljšem uvodu piše dopisnik: „Mi si mislimo, da se pri preustrojanji države no bode rabila niti šablona, niti da so bo otrpna oblika vi5o stavila, nego potreba in živa pravica narodov, in da so bodo morala ponoviti nekoliko stara, nekoliko pa ustrojiti nova pravna razmerja. Na daljo mislimo, da je naš program prekoriston svobodi, pravici in pravičnosti, mednarodnemu miru, prostejši in cenejši upravi,, torej dotičnim narodom in državi sami, kakor da bi razsvit-Ijena, poštena, nepristransko in nestrastna vlada ne hotela sama pomagati, da so vsled izrecne voljo slovenskega naroda odpravi dosedanji nenaravni, svobodo, obstanek in razvijanje tega naroda ovirajoči položaj s tem, da se združijo vsi razcepljeni kosi. Ako vlada to dobro voljo pokaže in ako so konča od prejšnje vlade osnovano ščuvanje, potem bodo tudi nemški narod, od kterega se hočemo ločiti, začel ugodnejšo o tem misliti. Decentralizirati se bode moralo in kolikor toliko bi utegnilo delokrožjo dozdanjega državnega zbora pripasti posameznim državnim oddelkom. Vsled tega se bodo morale tli in tam us tvariti veče deželno in narodnostno grupe. Sama ob sebi bi se skoraj že morala potem napraviti slovonska skupina. To že tudi zarad popolne neodvračljive narodno ravnopravnosti v šoli in uradu, v srednjih šolah, na vseučiliščih, na tehničnih viših šolali, v deželnih zborih, pri najviših deželnih oblastllijab, ako se premisli, da bi bilo v deželah s pomešanim prebivalstvom predrago, ako bi se za vso to ustvarjale paraleke v vseli omenjenih strokah. Mislimo si državen zbor a d hoc, ki bi imel samo posvetovalno oblast, in v kterem bi narodi določili državne in deželne zadevo. Naši poslanci bodo tam svoje tirjatve oglasili. Nam ugodna razsodba drž. zbora Naravoslovne črtice. I. Rotkva In »parfcdj. Dober prijatelj mi je pisal, naj nadaljujem svoje naravoslovno črtice, ker mu pomagajo k probavljanju. Toda moji članki niso samo prebavljivi, nego tudi zabavljivi. Moj prijatelj ima posebno vsak petek veliko nadlogo s svojim želodcom, znto si nastrže retkvo, se jo prav obilo naje, da laži1 p r e-bavlja. Čo bodeš šo, predragi moj! /raven tega bral mojo razpravo o retkvi, še bode ti boljo teknila; Poslušaj tedaj nekaj o retkvi. Retkvo bo nekdaj boljo čestih, nego sedaj. Otto \Veath de Vlenburg je poklonil cerkvi lep kos zemlje. Ustanovno pismo jo izdelal: „fešto eailiedraa s. Petri, q u o dio h e n e d i c t u r r a p h a n u s.u To je bilo leta 1348. Denes blagoslovljen je ret kve na praznik stolico sv. Petra ni več navadno. Ker ti, moj dragi prijatelj, si bil nekdaj tudi professor pu-hlicus extraordinarius na onem učilišči, na kterem jaz, bodeš gotovo našel v kakovšnem starem folijantu, zakaj so ta dan retkvo blagoslavljali. (Jfrorcr (Kirchenge-schichto II, 771) piše, da se je praznik stolice sv. Petra nekdaj tudi velel: lest u m Petri epu l aru m. Brez dvombe so takrat stari kristjani dobro živeli — imeli „forež" in redkvo rabili za konlekt, to je za probavljanje. (.Irskim poganom je redkva bila simbol prepira, in nekteri etimologi trdijo, da giško-l.ilinska beseda: ap ha nu s so ima izpeljevati iz: Qdtrrtot prepirati se. Tako hi utegnila v retkvi tičali nekakšna prepir« Ijiva lastnost in moč. Dozdeva so mi, da slovenski politikarji preveč retkvo jedo. ker so zinirnm prepirajo. Za božjo voljo, vzemite rajše vsako jutro na tešče nekaj kukujeku, ne pa retkVe. Drugače vas utegne zadeti kazen z retkvijo. Ali niste ničesar slišali šo o tej kazni? Atinjani so vsakemu nemirnežn, prepiravcu nek neizrnzljiv del trupla z vročim pepelom naribali, in po tem mu dali tam retkvo okušali. Ta kazonjebiln sicer barbarična, ali pomagala je k priči. — Pa pustimo retkvo, meni jo v petek ljubši špargelj. Tmli cesar Avgusta* ga je rad jedel, in od njega izvire prislovica : „ti'ius coijuitur asparago" ; kar pomonja: „kakšno reč hitro opraviti"; gotovo je vzeta ta prislovica iz tega, ker se da špargelj lehko in hitro za jed pripraviti. Novejši slikarji rabijo špargelj za simbol boječnosti in strašljivosti, čuda da niso si ga nekteri Slovenci, ki so dobili plcmščino , vzeli v svoj grb ; priklndniši bi bil, nego šišak, meč, rokavico in drugo vite/ko orodje, ker nobeden slovenskih: „Ritterov", in „Edlor-vonov" ni pridobil si to česti z hrabrostjo, temuč s poklonovanjem in pohlovnostjo. Lepa čednost je po-blcvnost; Ueloslenec jo prestavlja v lat.: comitas, Milde, Freundlichkeit, Ilbflichkcit; — ali v slovenski besedi: pohlevnost toči ves značaj Slovoncev ; — on si ne upa čroz — hlev; prav je rekol rajni .laka Zupan: p o-b 10 Vn o b t p n hlevu s m rdi, H ii f 1 i c h k e i t a b e r r i g o h t. n ach Ho f." II. T o b n k. Nesrečna rastlina, koliko si mi že škodo napravila ! Dvadeset let že tvoj prah v nos vtikam. Vsak dan potrošim najmanj on lot. Za ta denar bi si lehko kupil en par najlepših volov, ali pa en oral vinograda, in bi vendar stal na svojem zemljišči, —bil hi lastinar. a no večni preužitkar. Koliko škode pa še napraviš kadilcem! Polovico več, nego šnofalconi. Ali kdo so bode jezil čroz Amerikance, kteri so prvi rabili tobak za ka-denje In žvekanjo? Ko jo Evropejec vprašal Amerikanca, zakaj kadi, mu ta odgovori: Tabak vzbuja duhovo moje žizni, stori me pogumnejšega v boji, vese-lejšega v družbi, in me navdušuje za molitev. Res lepo vlastnosti, samo da jih jo tobak v Evropi že večidel zgubil. Koliko jih na dan skadi ducent smodk, in no 1528 se bo potem kot vladen predlog predložila deželnim zborom v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Gorici, Poreci in Trstu. Slovensko prcbivateljstvo štirsko in koroško bi utegnilo, ko bi se sprejel vladni predlog, ne tirjajo zase kacega posebnega stanja vstopiti v ljubljanski deželni zbor, nemško prebivateljstvo koroško pa naj bi se združilo s Štirsko. Na podlagi začasnega volilnega reda in neposrednjih volitev bi se sklical v Ljubljano skupen deželen zbor, ki bi volilni red potrdil, svoje de-lokrožje vzel v last in se dogovarjal z graškim deželnim zborom o deželnih mejah in razdelitvi deželnega premoženja, z deželnimi zbori v Ljubljani, Gorici, Poreci in Trstu pak o njih ondošaji do skupnega dežolnega zbora. Ko bi združevanje po tej poti zadelo ob nepre-koračljive ovire, potem naj so poišče historično stališče in naj se tirja oživljenje ilirskega kraljestva, kakor je nazadnje obstajalo, in za to kraljestvo na enaki pod-podlagi za skupne zadeve skupen deželen zbor; za slo-vensko-štirski oddelek uaj so tirja, da se utelesi v to kraljestvo, ali pa popolno narodno ravnopravnost, poseben okrožen zbor z okrožno vlado, dokler bi ta oddelek ne prešel v ilirsko kraljestvo, ktero bi ga s svojo notranjo močjo k sebi zvabilo; bržkone bi se potem od njega odcepila nemška Koroška. Nj. veličastvo cesar se še dandenes imenuje : „kralj ilirski." To starodavno, morebiti najstareje, zdaj zmanjšano, zdaj zvekšano kraljestvo je 1. 1825 obsegalo vojvodino Kranjsko, Koroško, Primorje, t. j. grofijo goriško in gradiško in Istro ter Trst in je bilo razdeljeno v dve guberniji Ljubljana in Trst, prva jo obsegala Kranjsko in Koroško, draga vse ostale dežele. Leta 1840 so je razcepilo v troje upravnih okrožij, Kranjsko, Koroško in Primorsko. Ker bodo v tej prihodnji skupini živele razno enakopravne narodnosti, priporočali bi z ozirom na nje, in da bi se izognili njih razžaljivosti, naj bi se skupina ne imenovala samo po oni, če tudi numerično nadvla-rlajoči narodnosti, ampak naj bi so namesto imena „Slovenija" raje izvolilo starohistorično ime „Ilirija", saij pod enakimi historičnimi imeni n. pr. Tirolska, Pemska, flališka. Ogerska obsega v dotičnifa deželah razne narodnosti. Dramatične zadeve. n. (S 1 o v o n s k a T a 1 i j a.) Čestokrat Čule so se tožbe iz deželo, da jo tako malo za čitalniško odre pripravnih slovenskih igrokazov natisnenih dobiti, in da ta pomankljivosti sem ter tje ovira bolj vspešno delovanje na tem polji. To tožbo bile so tudi opravičeno, kajti razen G vezkov dr. Blcivveisove zbirke slovenskih zmoli nobenega očenaša! Dobro bi bilo, ko bi so navada kadenja amerikanskih rudečekožcev pri nas vpeljala. Pri njih ne sm^ nobeden domačin preji1 kaditi, dokler ni iz svete lule (fajfe) kadil. Hišni vladika nažge vsako jutro sveto fajfb, ko solnce izhaja, potegne trikrat in dim poba proti solncu rckši : Veliki duh. d a r u jem 1 i t a d u h — b o d i n a m m i 1 o s 11 j i v. To storijo vsi domačini, in enako molijo. Potem vrže en tobakov list na ogenj, da pomiri hudega duha rekši: Na! kadi, bodi dober in nič hudega nam ne stori! Tako tudi delajo drugi. Mi Evropejci pa, ko vstanemo, vtaknemo lulo v usta, ali odpremo škatlo, in vtikamo tobakov prah v nos, in redkokrat so spomnimo dobrega duha, na hudega so pa tako neradi zmislimo. — Iz te svete lule Ameiikanccv ne sme nobeden kaditi, kteri ima kakšno sovraštvo do druzega. Zato jo prinesejo vsakokrat v zbirališča, v kterih se prepiri odpravljajo, sovražniki pomirujejo itd. Te lule nam Slovencem bi zelo trebalo. Mi živimo v neprijetnih razprtijah, kavsajo se stari Slovenci z mladimi, in vice versa, sedaj šo so se naredili »klobučarji", in bo kavsajo z ne-neprijatelji historičnih individualitetov, in nek g., nus r\Vi!idischbuchelnu je celo novo sekto Btuhtal: „kato-ličko-narodnjakov in liberalcev", ktero besedo on sam komentujc in reče da pomeni: bezverniki! Auiorikun- glediških iger in G vezkov Vilharjevih igrokazov — med kterimi so še nektero slabeje — imeli smo lo malo število primernih krajših igrokazov , kterih predstavljanje bi bilo brez posebnih težav mogoče. Nekoliko se je to zboljšalo. odkar izdaja dramatično društvo redno zbirko glediških igrokazov „Slovensko Talijo," ktero jo prišlo na svetlo v prvih treh letih društvene delavnosti 11 vezkov, ki obsegajo 19izrokazov, namreč: 1 žalostne igro v 5 dejanjih , 1 igrokaz v 4 dejanjih, 2 izvirni veseloigri v 3 dejanjih, 1 veseloigro v 2 dejanjih, 8 veseloiger v 1 dejanji , 3 operete v 1 dejanji in 3 dramatične prizore. Ker se za preteklo leto od-menjenih G vezkov začne te dni razpošiljati in bodem pozneje o njih kaj spregovoril, naj se ozrem na kratko še enkrat na prvih sedem vezkov, kteri so izšli za prvo in drugo društveno leto in se dobivajo šo vedno na prodaj pri knjigarjih. L ve Z e k: Priročna knjiga z a g 1 e d i š-ke diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatiko sploh. Na 172 straneh obsega ta knjižica mnogo zanimivega in podučnegn, kar najbolje utegne spričati njen zadržuj. Prvi razdelek ima po predgovoru zgodovino gle diske umetnosti pri raznih narodi h, s posebuim ozirom na slovanski narod in njegova posamesna plemena. Ta članek sam obsega 52 strani in podaja marsiktero zanimivo črtico o razvoji dramatične umetnosti. Drugi Članki tega oddelka so: nO važnosti gledišča sploh, posebno pa narodnega." „ J e 1 i r c h težko, napraviti d i 1 o t a n t i š k o gledišče ?" „D r a m a t i č n o d r u š t v o i n n j e-g o v n a m en" in opravila dram. d r n š t v a v Ljubljani." Drugi razdelek podaja praktične navode, kako jo ravnati pri stavljenji iu vzdržavanji dile-tantiškega gledišča v člankih: „0 napravi gledi-š č a" ; „0 r a z d a v a n j i n a 1 »• g" ; „0 vaja h" ; „0 m i m i k i" : „0 deklamaciji n a g 1 e d i š č i in pri besedah"; „0 oblekah in obla č e nji"; O I i č e n j i obraza ali m a s k o v a n j i." Tretji razdelek obsega : „G o v o r pri z a bavi po prve m 0 b č u e m z b o r u d r a m. društva"; „Prolog pri odpora gledišča" in tri dramatično prizore, posebno pripravne za slovesne predstave, namreč : „R o-doljubja zmaga", (za 1 moškega in 1 žensko) „S 1 o v o n i j a o živi j e n a" , (za 3 moške), in „k r s t pri Savici", (za 3 moško in 1 žensko). Četrti raz-delelek podaja „Imenik slovenskih glediških 1 g r o k a z o vu , tiskanih in v rokopisu so nahajajoči!), kteri utegne posebno ustiegati čitalnicam pri izbiranji igrokazov, ktere hote predstavljati; zra\en tega je še pridjan „pregled krajev, kjer so ž o igrali slovenske igrokaze." Po bogatem svojem zadr-žaji se utegne tedaj priporočati ta knjižica vsem pri- sko sveto lulo sem ! vsi uaj kadijo, dokler no bo prazna, in mir bode med nami. Sveto lulo je, kakor Parijci, ki so nekdaj kraj reke Missuri prebivali, pripoveduje, solnce samo vrglo na zemljo. Napravljena jo glava iz rudede gline, in meri 10 bokalov, cev jo iz trstike pol solna dolga« Vsak kadilec so vležo na trebuh iu tako dolgo kadi , dokler ni so opijanil. Ko ta se pre-kopicne, vstopi drugi in tako vsi do slepnjega. Vsi obložijo na tleh, — glasno brcajo, — in mir jo sklenen med sovražnimi strankami. Slovenci, ki v Ameriki živite , iščite , ako šo kje to sveto lulo najdete , in pošljite jo v svojo domovino, bodemo na takovšni način poskusili napraviti pomirje. Pri kterem pa ne bodo pomagala sv. lula, 0 onem bodemo rekli kakor Polaci : »Temin je kakor tob.de v rogu", — ktoro prislovico razlaga VVurzbach tako le: Es ist mit seinem Verstande nieht weit. her. 'Eminaftog, II a r ii m 1» a s a. (Ztfodovinsko-romanličen ol>rnz. C'eski spisal Pr. Obooholonidk, posloveni] Podgoričan.) (Dalje.) Krstić se vprašalno ozre v očeta, i „Lc govori!" — reče mu očo in kolebne r. roko. jateljem slovenske dramatiko, posebno pa J našim vrlim diletantom, kterim je namenjena. Cena jej je le 50 kr. 2. veze k: „Ultra", veseloigra v 1 dej. po češkem za našo razmere predelana, potrebuje 3 moške in 3 žensko prcdstavljalce. — „N a mostu", burka v 1. dej. potrebuje 5 moških, 2 ženski in nekoliko stranskih oseb. Obe te igri sto se igrali z dobrim vspehom v Ljubljani in drugod. 3. vezek: „Mlinar in njegova hči-, žalostna igra v 5 dej. po znanej nemškej igri. Akoravuo je malo težavna za predstavo na malem odru , ker potrebuje G moških, 4 žensko in 4 stranske osobe, ter ima več sprememb, igrala so je vendar že v Novem mestu, Ljutomeru in v Rojani na čitalniških odrih. 4. vezek: „Dobro jutro", vesela igra s petjem v 2 dej. po češkem predelana, potrebuje 5 moških, 3 ženske in moški zbor ali čveterospev. „Bog vas spri-m i ! vesela igra v 1 dej. za 2 moška in ženski. Obe igri igrali ste se že z dobrim vspehom. 5. vezek: „T o s o m b i 1 j a z" šaloigra v 1 dej. potrebuje 2 moška in 3 ženske. „Ravni pot najboljši pot" za 5 moških in 2 ženski. Obe igri ste se igrali s prav dobrim vspehom v ljubljanskoj čitalnici. 6. vezek: „Gospod Čapek" , veseloigra v 1 dej. po poljskem , potrebuje 5 moških, 2 ženske in nekaj stranskih oseb. — „Belin", opereta v 1 dej. za 2 moška in 3 ženske. 7. vezek: „Oproščeni jetnik", Šaloigra v 1 dej. za 9 moških , posebno pripravna za predstave g. dijakov v počitnicah in v krajih, ker bi se težko dobile ženske predstavljnlke. — „Ženin od gladi", vesela igra v 1 dej. po češkem predelana, potrebuje 5 moških , 2 ženske in nekaj stranskih oseh. Cena vezkom 2 — 7 je samo po 25 kr. Na prodaj imalo „Slovonsko Talijo" : V Ljubljani: Češko in Till, Giontini, Klerr, Lercher; v Kranji: Roš; v Novo mestu: Tandler, Vepustek ; v C olj i: Sobar; v Mariboru: Levrer; v Gradci: Leuschner inLubenaki; v Gorici: Sohar; v Trstu: Schimpf; v Zagrebu: Galac. Iz gori navedenega je razvidno, da se dramat. društvo pri izdavanji izrokagov ozira na praktične potrebe in podaja v prvej vrsti lehko izpeljivih manjih igrokazov, ki ne potrebujejo preveč predstavljajoči!) oseb. Bolj ko se bodo množilo število podpornih udov, tem več in tem različuejših igrokazov bode potem mogočo izdati vsako leto v tisku, iu gotovo bode pri krepkej podpori tudi dramatično društvo v malih letih doseglo čvrsto stališče in izdatno materijalno podlago vspešnnmu duševnemu delovanju. J. N. Mater po teh besedah zapusti moč : seslonila so je torej ženska sinu v naročje. Krstić jamo proti skali kričati na pomoč; dve ženski prihitito in jamete jado-vati in omedlelo haramhašinjo odneseti moškim iz-predočij. Mladen omračen stoji na svojem mesti; ne vidi, kaj se godi okrog njega; silna glava mu kinkne na prsi; rooi zarije in divje bolestno se jame grabiti po životu. Toda ta njegova bolest ni j trajala dolgo časa; nij se bal siuu za življnejo , saj jo slehrni dan bilo mogoče, da mu olovnica ali pa turški jagatan vzame sina hujduka; ali da jo zablodil v zajetje , vedigabog po kakovoj neumnosti, in da bode ne mara moral poginoti ali na vrvi ali pa no koln, to ga zelo peče. Ves čas od nesrečnega boja na Kosovem polji , kolikor je hrabrih Mladenovcev rod hajdukov dal Bosni , vsi so pomrli s handžarom v roci, vsi polegli po musulmanskih trupih, za tega delj so Mladenovci sluli po pozorišči od prodke Save noter do mogočnega Balkana, in za orjaškim Balkanom povsodi do Drinopolja ; narod se v pesmih in pripovestih spominja slavnih Mladenovcev in hajdukov. To Mladenovo seme pa, ta njegov sin — da bi tako neslaven zginil se sveta, morebiti celo za-ločen v naročji kak odalisko +) prvi, kolikor Bozna *) Odaliska jo kružna sužnja v haremu vzgojena. Dopisi. Is Plan'ne, 13. maja. [Izv. dop.] Tabor v Cerknici je tedaj dovoljen, česar so gotovo nismo nadejali, posebno če pomislimo, kako je nas glavar še teden po-pred se ustil, da mu točka programa o „Sloveniji" ni po volji in da zarad tega tudi s taborom ne bo Smešno je res, ako mož, ki se imenuje c. kr. okrajni glavar, točko o „Sloveniji" spozna za tako čudno in strašno pošast, da se zarad tega no more odločiti za dovoljenje tabora. Gotovo naš glavar še nikdar ui slišal, da je do zdaj na vseh taborih bila glavna točka „zodinenje Slovencev" in da vlada zarad tega nikdar ni prepovedala taborov, tudi v Ljubljani ne, kjer je svoje dni gospodaril vrli gojitelj našega glavarja, ostri Pajek. — Imela je pa tudi rešitev te prošnje jako težak porod ; kuhali in mencali so jo namreč mesec dni in nikakor se naše glavarstvo ni moglo ob svoji moči odločiti , je-li varno dovoliti tabor ali ne. O pozni uri podal se je menda naš glavar v Ljubljano iu so tam posvetoval z deželnim predsednikom, kaj je v tej seveda težavni stvari početi, če bi bilo pa vendar le mogoče, tabor prepovedati. Ali mož je gotovo zastonj napenjal svoje žile in brezvspešno govoril o pogubonosni in nevarni točki „zedinjenja Slovencev"; deželni predsednik je gotovo spoznal, da se je vlada že itak mnogokrat pokazala jako liberalna? in da ima itak dosti blamaž, tabor uaj se tedaj dovoli , vsaj se vlada tako no bo brigala za to, kar se tam sklepa, če tudi milijon Slovencev glasuje z navdušenjem za Slovenijo. Da bi pa vendar presrečni §. 19. se ne preziral v Ogrincovem smislu, in da bi vsaj nekaj mu obveljalo, poslal je naš glavar na slovensko vlogo nemšk odlok, ter djansko in očitno pokazal, da njega nikakor ne bri gajo postave, ki Slovencem na papirji dajejo pravice, ktere drugi narodi v resnici uživajo. S tacim trmastim gospodovanjem okrajnega paše narod ne bo nikdar zadovoljen, in dokler bo vlada imela take može, take top tače narodnih pravic na glavarskih stolih, tako dolgo tudi do nje zaupanja imeli ne bomo, ker je vendar očitno in jasno , da nas vidijo in poznajo le takrat, ko jo treba plačevati davke in krvaveti v nesrečnih bitkah za tuje blago. Is Zagreba, 15. maja. □ [Izv. dop.] Narodno liberalna stranka na Hrvaškem so je po nastopu Ran chove silovite vlade odrekla vsako nesposredno delavnosti na političnem polji; samo v svojem mnogo proganjanom organu je v narodu budila državnopravno zavest, ktero je hotela sedanja vlada malo po malo zadužiti. Ob onem je kakor v vernem zrcalu kazala bezkrajno samovoljo, korupcijo, umazano koristoljubje in moralno gnjilost sedanjih oblastnikov. Ta stranka narodno-liberalna to rej misli, da je sedaj prišel čas, da tudi ona atopi na oder politično akcijo. Kakor vam jo že drugi dopisnik prijavil , Rauchova zvezda obledujc. Soditi po gla šilih Andrasyeve vlade, bode Rauch hrvaški Jonas, kterega misli Andrasy vreči iz državne ladij e, da — ako mogoče — umiri razburkano valove javnega mnenja. Z Rauchom pado pa tudi skupščina njegovih kru-hobornih gladiatorjev, ki se v Zagrebu hrvaški „sabor" igrajo in to nota bene samo tako dolgo, dokler se Rauchu gledati ljubi. Narodno-liberalna stranka že se-nič.jdaj misli na nove volitve, ki bi se pa — ako bi tudi Rauch ostul, — zakonito morale itak obnoviti konec tekočega leta. Da bode pa narodno-liberalna stranka, akor zastopnica javnega političnega mnenja mogln topiti ob svojem času pred narod z gotovim programom , zbrali hc bodo na poziv dotičnoga odbora posvetovanja najodličneji narodnjaci, inteligentni in neodvisni možje, kterih se je hvala bogu! še nekaj rešilo iz splošnega potopa llauchove demoralizacije. Ko bodo te vrstice Vašim čitateljem prišlo pred oči (17. t. m.) se bodo že začeli ti dogovori v Zagrebu. Znamenito je posebno to, da so bodo udeležili tudi povereniki iz vojaške granice. Vseh skupaj se pri čakuje nad sto. — Zora poka; bode dan! pozna hajdukov Mladenovcev, tega rodu prvi da bi poginil bezi žive slave! Jatagan mu ne zapoje pogrebne pesmi: in puška mu ne zagrmi na slavo: z Bogom Ta bolest je omračila Mladena. Ali izpamoti se, ponosno vskloni in jasno ozre okrog sobo. Po tem prizoru Rezavec zopet stopi prćd-ouj „Čuj, harambaša !" krikne z vočo silo, nogo jo popreje govoril, a o svojoj drugej besedi nij razklenol krepkih rok. „Bog je priča, da je Mahmuda baše glava \ tistih-lo pismih, ki jih držiš v roci ; hajduci smo sklo nili to, da za Marjanka ta pisma damo nazaj baši." „Kako dolgo je že tega," — Mladen z resnim glasom odvrne, nekako karalno, „kako dolgo je že tega da hajduci vsako uro preminjajo svojo doloko, kakor otročaji, da rečem, kakor blazni? Ali ste zabili, od tega popirja — da vsa Bosna čaka svojega otetja? i zaradi enega života ne sme vse pogrezniti so v pogubo moj bin je hajduk tako, kakor jo vsak drug," — za trdno pristavi neomajljivi baša — na znamenje : vsa kojaka vsaja — da snetjiva ostane , kar se tičo njego vega sklepa. „Pa saj nij šo poginol moj sin!" —omen ognjonega obraza, „idimo pogledat, junaci, tijekaj Sarajevu I" (Dalje prih.) Politični razgled. da je to reakcijonarno znamenje in povračanje k osebnemu Napoleonovemu vladarenju, kajti Gramont ima vojaško načelo : „Jaz služim in ubogam I" Razne stvari. „Težišče države se je zopet enkrat preselilo iz Dunaja in romalo v Prago" — tako v vseh varija-cijah tožijo nemški listi. Res se zdaj vso oči obračajo Prago, a vesti od tam so ravno tako skromne. Ocski listi skoraj nič ne povedo o razgovorih. „Pokrok" pač priznava, da je Smolka v dogovorih z moravskimi in češkimi deklaranti in ti med seboj, iu da je češki klub v vsem enih misli s političnimi gosti v Pragi. „Nar. listyu lakonično poročajo : ^Historično plemstvo na Ces kem je od besede do besede podpisalo deklaracijo čeških poslancev." Vlada res želi sprave, tako vsaj smemo soditi iz telegraflčno oznanjenega članka v „Prager Abdb", ki naglasa potrebo poraz mnijenja trde, da je vlada trdno sklenila poštenim tirjatvam državopravne opozicije in opravičenim željam narodov hiti pravična Vladni list svari k mirnosti in zmernosti razglašovaje da bodo mejusobno dotike v Pragi imele merodajen vpljiv na srečno nadaljevanje spravedljivega dela in za dosego zadovoljivih resultatov. — Naj tu še sestavimo važneje telegrame dunajskih listov o dogovorih v Pragi. 17 m. so se oddali Bledeči telegrami : „Na prošnjo mi nistrov se ravnokar dr. Schmevkal dogovarja z grofom Potočki m; dr. Smolka in Petrino poročata minister-skemu predsedniku o dogovorih s češkimi voditelji." „Klavdy jo več ur konferiral s Potockim, ki jutri odpotuje ; Itieger, Palacky in Martinic bodo zvečer govorili z ministerskim predsednikom; najnovejša tir jate v Cehov jo, da de voli c. k. namestnik izmed deželnih poslancev." — „Kljubu navidezni zvezi med česko-polj-skimi fevdalci nahaja Potočki povsod največo prijaznost obiskuje in ga obiskujejo vpljivne osebnosti obeh strank ; jutri se bodo o deklaraciji točka za točko posvetovali in si mnogo pojašnjenja od tega obetajo." - Da se je minister Petri no pokazal v Pragi v narodni čarnnri, močno ao dunajskim krogom kudi pod nosove. „Wanderer" poroča, da je toliko kakor gotovo, da postane genoralRodič c. kr. uamestnik v Dalmaciji in da je že v prihodnjih dneh pričakovati njegovo uradno imenovanje. Ustavoverni časniki so sovnda polni žolča proti RodiČevernu imenovanju — kaj pa da Rodič je tisti mož, ki jo vedel doseči, da se je v Dalmaciji nehalo obešanje, streljanje Slovanov , požiganje, plenenjo in pokončevanje slovanske dežele. Ogerska bodo bržkone dobila novo munici* palno postavo, načrt to postavo vsaj je sprejet v Dea-kovem shodišči, kar jo toliko kakor da bi ga bila potrdila tudi zbornica. R u s k i cesar prido letošnjo poletjo bržkone obiskat pruskega kralja, vslod tega jo mnogo bcrolinskih časnikov vso navdušeno za rusko - prusko prijateljstvo. Gršk list v Trstu nasvetuje, da bi se mogel na G r š k o m napraviti red, naj bi bo ustava odpravila in naj bi se vsa vladna oblast prepustila vladarju. Francoska jo dobila nekoliko novih ministrov. Naj omenjamo samo vojvoda Gramonta, ki jo nekdaj Francijo zastopal pri avstrijskem dvoru in jo zdaj imo-novan za ministra zunanjih zadev. Časniki hote vedeti, * (Sloga.) G. državni poslanec dr. T o m a n bo je na potu v Beč slučajno sešel z nekterimi štir-skimi voditelji, ki so ga pregovorili, da se je nekoliko časa pomudil v Mariboru. V razgovorih med dr. Tomanom in štirskitni rodoljubi so jo pokazalo, da smo zaprav vsi edini in onih mislih o sredstvih in potih, ktera moramo rabiti v praktični politiki, edini in složni tudi o konečnih ciljih. To novico tem veseleji oglašamo, ker moremo pri tej priliki tudi povedati, da so v zadnjem listu „Slov. Naroda" omenjeni sklepi slovenskih rodoljubov v Ljubljani taki, da jih sme z najboljšo veBtjo podpisati vsak rodoljuben Slovenec. V zadnjem listu smo izrekli željo: Mi iščemo sloge, pustite se najti! Denes imamo najbolje upanje, da ae najdemo Vil! * (P. n. udom mariborske čitalnico.) Že enkrat naznanjena volitev prvosednika in dveh odbornikov se jo zarad male udeležitve proložila na petek 20. t. m. ob 8. zvečer. Namestnik prvosednika. —d. (Kupčija z lesom) v gorenji Savinski dolini letos ni tako živahna, kakor preteklo leto, ker se blago mnogo slabeje plačuje. Vsled dolge zime in novozljivih cest niso mogli lesni trgovci v Mitrovicu, Humi, Semlinu, Belgradu, Pančovi, kamor se od nas največ lesa prodaja, svojega kasno na jesen nakuplje-nega blaga v denar spraviti. Zaležale so torej velike zaloge lesa, in kupci ne hote novega blaga kupiti, dokler so ne znebo starih zalog. Ker bo pa savinski plavičarji in lesni trgovci le tako tje v en dan brez gotovih naročil s svojimi plutvami odpeljejo in si še lo kupcev iščejo, ko pridejo v Mitrovico itd., umova se skoraj samo ob sebi, da kupci cene kolikor mogoče tlačijo iu torej po 20—25% manj plačujejo kakor preteklo leto, u. pr. 1" debele, 2° dolge, 7—9" široke stropnice, ki so lansko leto —■ 100 stropnic — v gorenji Savinski dolini veljale 17 fl. in so se v Bolem-gradu prodajale po 22—23 fl., veljajo zdaj doma 13 fl. in so tam doli prodajajo po 17—18 fl., in taka je v primeri z vsem drugim lesnim blagom. Poleg tega kupci ti r j n j o še 3—4 mesečnega kredita, ki ae jim mora tudi dovoliti, samo da se blago speča. — Sicer je upanje, da bodo cene tam doli zopet poskočile, kader komunikacija postane živahnejša, dasiravno so kakor že rečeno v imenovanih krajih nakopičene velike zaloge, ki morajo še iti na prodaj. Prihodnjič Vam bom kaj več poročal o našem plavljenji. * (Iz lin a r s k e ga o kraj a) poleg Jelš se nam med drugimi piše : Že se čuje, da se namerava ustanoviti okrajna založnica po izgledu čeških založnic, kterih vspešno delovanje je v obče priznano; tudi za višo omiko ljudstva se bo skrbelo po ustanovljenji šo enega ali dveh viših šolskih razredov nad ljudsko šolo. Omeniti še moram, da jo prišel k zadnji volitvi okrajnega odbora g. c. k. glavar Schonwetter, spremljan od g. dr. VVagnerja. Zakaj dva, no vem. Ko jo g. Schon-wctter začel nemško govoriti, so ga ustavili slovenski zastopniki in tirjali, da se, ker so vsi Slovenci, le v slovenskom jeziku občuje. G. Schonwetter je potem hitro sestavil volilno komisijo, ter jej prepustil daljno obrav-novanje. Tabor v Šmarji bo menda 21. avgusta, ker ga želimo napraviti velikanskega in nam je torej dalj časa treba za priprave. * („Zukunfti") smo po njenem vodenji z njenimi lastnimi besedami dokazavali, da ne zastopa slovenskih koristi in iz dejanj sklepali, da mora služiti ne našemu narodu, ampak komu drugemu. „Zuk." nič dejanskega no ovrže, ampak cel kup surovosti nam nameće na vrat. Tu smo sestavili nektero njenih finos : wenu jemand blind herum schliigt, ohne zu wissen — klilgliches Treiben — Tobsucht — gemcinschadlich — P r i t s c h o gehon — Zwangsjake anlogen — blindleidenschaftlicher, taktlosos Gebahren — bliide, sinnloso Gesalbader — ganz gomoinc, niedertrachtigo Liige." Menda nas bo ta zbirka odvezala vsacega od- govora „Zukunfd", dokler ona dostojno ne odgovori na naša navedena fakta — za denes samo to, da prestavljanje našega članka za nas ni niti „Pritsche geben", i« manj pa »Zvrangajacke tler Vernuntt an-legrn." —cs. (Tujstvo na Dunaji.) Bil sem pri inav-guraciji d »'l za reguliranje Dona Ve nazoč v pratru. Pri tem se mi je nehote usilila opomba: Razen prostora, kjer se bodo d.lalo, ne morejo Dimnicam nič od tega velikega dola (reguliranj« Donat t) Imenovati svojo lastnino; oni. ki je osnoval projekt, je r tujec" (Švab) J oni, ki je crteže risal, je „tujec" (Ceh); početniki so „tujezeniei" (Francozi); kopači in delavci §0 „tujei" (Slovaki). „„Ali „denar". tretji del Velike svote jo naš denar"" bode klical. „ Hansjbgol". O »Hansjorgel*; tudi denar je, kakor je pokazalo zadnje ljudsko stenje, večidel denar — „tujeev" ! * (I z Kamnika) nam je poslal čitalnični odbor vabilo: uljudn i vabimo vse domorodce in narodna društva k „veliki besedi" dno 26. t. m., v spomin obletnice slovesnega odpora naše narodne čitalnice. Začetek ob 8. uri zvečer. — Program: 1) Pesem „Lov-čeva" možki zbor. 2) „Govor"- 3) Potporni iz opere: „Nachtlager von Granada", godba na gosii in v. glasovirom. 4) „Log za log se skriva", zbor za moške in ženske glase. ii) „Prošnja", samospev, spremljan z glasovirom. 6) Deklamacija. 7) „Bob iz Kranja", vesela igra s petjem in godbo. 8) Ples. — Vstopnina za ne-ude 30 kr. od osebe. * (Zahvala). Prebivalcem vseh vasi, ktero je „Sokol" obiskal na svojem izletu poslednjo nedeljo, za-hvaluje se iskreno za prijazni srčni sprejeta odbor ljubljanskega telovadnega društva „S o kola." , ♦ i , . ^H) Stalna pomoč proti spo lovni slabosti! Originalna izdaja v 'M. natisu izdane za vsace- % Scliutz ga koristni knjige: od l.nvri'HtiiiN-n. (osebna varnosti imenovana (Zdravniški sve- iFasse Mitih« < tovalec v telesnih si ah usti Ji. En vezek 983 strani s ■*>() nnatom. podobami. \" zavite, zapečaten. Cena l tolar ln sr. er j . 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložuicah, kakor tudi pri (Jeroldu & 1'omp.. Stelansplatz na iMinaji. 30 rifilisiov! Ta visoka številka odvisno dela vsako drugo priporočanje. Vsak i z t i s izvirne izdaje od Lavrentiusa umni hiti zapečaten h tu ponatisneuim pečatom, na kar naj se pazi! > > ♦ V f > . - - » - - - ?.*-: - trn--* * " - ■- ♦ - -TL-. Kil |i *■•» ii t »«■«' i" ko nci p i j en t lil Oll kaiicclimtf dobita zlužbo v m ji odvetniški pisarnici v Kranji. V Kranji 12. maja 1870. J)r. Preveč. vi-<4-^4^ &&&&& ^ ,^4:^'^.^ ii v V' 11 t W arija Roblcg, posestnica v svojem in v imenu svojih otrok, I i -a ii i i - k a, Marija, Ana in France, potem svoje tašo Marije Itohleg, prežalostno naznanja, da je Pogu dopadlo, njih srčno ljubljenega sn-proga, oziroma očeta in sina — gospoda Franceta Rob[eg~a, posestnika in mesarja v Žavcu, denes popoldno ob 4. uri po kratki bolezni, v njegovem 37. letu iz tega sveta k sebi poklicati. Pokopavalo se bode 18. t. m. ob 9. uri zjutraj. Kanjki se priporoča pobožnemu spominu. V / iivoi , Hi. maja 1870. Zahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu izrekam očitno hvalo za zaupanje, ktero sem užival od leta 186G, in priporočam ob enem veliko lepo in vedno frišno zalogo oblačilnega blaga po čudovito nizki ceni. Janez Vi6i«5, trgovec na velikem trgu nasproti štirne v Ljubljani. Poslano* Zastop ..Slavije ' so prevzeli na Kranjskem še sledeči gospodje: V Preddvoru gosp. Fidelis Ur banči č, posestnik in poštar, v Križih pri Tržiču gosp. Pavel Zore. narodni učitelj, v Železnikah. ",sp. Anton Hafner, fužinarski uradnik, v Gradu (Bled) gosp. Gašpar Hrvat, narodni učitelj. „Živela Slovenija !" V Bledu dne 13. velikega travna 1870. Ljud. T r e o, uradnik in organizator. ■4 m gi Svarilo Edina zaloga najnovejših znajdeb. ev. ,. W—- — *■ Sreča cvet« v vinogradu! 100.000 tolarjev i vcll-dovo- znaša glavni dobitek najnovejšega velike od kivojv. J.ravnšvv. Liineburške deželne vlade ljenega in garantovanega denarnega žrebanja. 29.000 dobitkov se bo v malih mesecih gotova določilo, med temi so glasni dobitki od ev. tolar« jev lOOOOO. 6OOOO 40 000 20000 i:».immi, rj.nno, iD.iMiO, Mino, 3kral C000, 3krat ooon, I2krat h»oo, 2krat 3<»i»0, 34krnt 2.000, I55krat 1000, 261 krat ton itd. Pr.bodnje prvo žrebanje dobitkov se začne že 9 in 10. junija 1870 in velje i cela izvirna državna srečka lo I. < — 1 POl r, „ ■ t 3?/g — 1 četrt „ „ „ t. 2 —• ako se mi pošilja denar v avstrijskih baukovi!]. Vsakdo doiiode izvirne državne irei ke satn v roko in ;o država postavila najbolja poroštva, da m1 bodo dobitki izplačali. Vsa naročila bomo takoj največo paznostjo izvršili, pridcii uradne črteze in dajemo • ako jak n J izpovedanje brezplačno. Po dovršanem žrebanji (| se bode zanesljivo poslali vsem deležnikom urad- 8 na lista in pa dobitki. »' 2 re banjo teh veličastnih denarnibib dobitkm j se bo v kratkem vršilo in ker bo bržkone mnogo de- J leŽnikov, naj se izvoli brž ko brž neposredno na- i me obrniti, kdor želi srečkemoje kupčijo dobiti, j •I. W <-i n l»<-■•:»- J u n i4ir, Staatscffectenhandlung, Ilohe Bleichen Nr. J'» iu .Jj Po meni v kupčijo spravljena ,.1'n-ta 1'oin padour", ki je kot Izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neke firme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zvi?, da se edino prava izvirna obratna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pege, Ainje, sploh ohranuje, olepšuje in mladi obraz. 1'iskerc po gl. 1.50. Vso je mogoče. Kdo bi bil prej vijel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem so jo posrečilo, da moro i|abo oko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta strojček s podukom le 26 kr. Zobje ne bole več. Vsak zohobol izvirajoč iz reume ali prehlada ne mahoma ozdravi z novimi berolin-,Js t-kimi sobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne >a£ denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 tlacmi s podukom 8(1 kr. Jkjj-' Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kte-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. Dre* lt>pO i>olitira. Škatljiea s podukom za telo garnituro BU kr. ^^^"* SnaŽilna krogla za srebro (putz.-kuifel), izvrsten jiomoček ponoviti in rsnažiti oslepele kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srebi-nrje, po ;"> kr. Regulator ZO vse uro je regulirana solnčna ura s komposom, vsucemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti; tino ]>o 25 kr. jjJB^P"" Stopa zti pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa re perilo bolj varuje, kakor aieer. Funtni paket po 22 kr. pj^jp^ Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrs-tno delane, proti vsacemu loinastu, manje po SO, 40, BO kr., veče pa To, '.»0 kr. 1 gl., velika z S klju-čama po 1 gl. j k popotnim torbam ]>o 25, 10—.r)0 kr. 'jHjt'* Praktični so ostrogi /a hlače, ki pri slabem vre. menil hlače branijo ornadeževanja, par jm 10 kr. jfcTffT* AngleŽk« škarie iz najboljega jekla, različne vrste različno po 20, 25, 80, •»"• kr.. verižica 10 kr. 2f^V 1'rav koristn.....ve inašilisl;..' olovke, |,r,.z sjf. nega ostrenja, tudi Bfl Ipice Dfl lomijo: \- U-s vdelam- j. 10 kr.. v kost po 1 ■"■ kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr. : potrebna tekočina za 3 mesec- In kr. Kim union-radirgumi za svinec in linto r> kr. 9^£T' Nog no premakati jo vaaeema svetovati, s po-močjo izvrstne Metztrerjeve apreture za usnje, kidala ii-ujc' mehko iu nepremakljivo, tako da se tudi še dol^o nošeni črevlji ne premoč..... na i bolje se doseže ta namen. J llaeoii po • ii kr. 4 i? 1 l Najnovejša štupa za rjo. garantirana. Z njo se odpravijo vse rjaviue s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa. Proti tatvini varuje angležka tinta za zaznamovanje, ktere porabljeno ni več spraviti s perila in vedno ostane frišna. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 Bocgn velja le '20 kr. Obroči za kurja očesa iz angorske volne, V2 za 25 kr. P^ŠT" Angleški lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo : mal flagon 2.r>, velik 4f) kr. Sir^r* Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se po-jiravku; ta lim se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik fiacon po 26 kr. Nedišeče. nepremočljive posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po «0 kr., gl.: 1, 20, 1.50, 1.70. dMT" Oi. k. privd. saponinsk masten eter v kratkih trenotkih oeljiravi vsakojake madeže iz V6akc obleke in tkanine brez izjeme Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enako fabrikate, kor nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Fiacon s podukom 40 kr. Univer/.alna snnžilna štupa iputzpulver), s kte-rim se dii vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, bakro itd. očistiti in polirati. ćJ^~ Štupa prtiti potečim se nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo smrajo : tudi obutalo kouservira. .Skatljica s podukom za .'i mesece dovolj po 50 kr. W-Pariški universalni kit nerazrušljivo in hitro zve/e ae le steklo, ]>orcelan, kamen, morsko pano, les itd., ampak tudi različno združuje: n pr.: les h kovino, poreelan h steklom itd., tako da je kukor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le It) kr. Tuk kit tekoč prav dober, llaeon .so kr. Pečatno marko za pi-ma. ki so zarod ročnosti, cene in gotove aaporioe boljo kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark po gl. : 1.80, tOQ0 mark I gl. (»0 kr. iMr* Kogulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da jo z istim peresom mogoče najtenjšo kaligrafične, jm tudi naj netila, da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah, Ctotulkrte in skričke. Prodaja so /. garnntijo velika kositarjeva Hamburg. (2) zato tako nizka, da se bolj razširijo. Po DO kr. JM^T* PerziJ8ko barvilo za lase. ., kt-rim s.- mahomi ^5 sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; nb enem ohranuje *? nara\iio čvrstost Dim je iz zelišč in vse n< škodljivo. Ivar-4> ton s podukom 2 goldinarja. Ceno v-eh svojih stvari naznanjam brezplačno in pošljam zapisnik na dom. Ob enem prebivalce na deželi opominjam na moj komisijski oddelek, ki jo edina kupčija te m vi ste. kjer se najmanjše in nnjveče, naj bo ktere kupčijo koli, hitro in po ceni oskrbi, torej se priporoča 4i obilnim naročilom. j Prva avatrij. komisijska kupčija A pa oda ]>o i gid. iW Najbolje zdravilo ohranili si frišno lase in bele ali sive počiniti je orehovo olje; vsi kemični preparati IO I .'"lljivi. I 'čas t njeni se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja. Frioilinaiia na Dunaji. Praterstrasae 26. Ir.datelj in vrednik Anton Ton - i. ijsstniki: Dr. J»i»- Vodnjak in drugI. Tiskar Kduard Jniirlr 9976