Gora.
Zložil dr. L. Lenard.
Zabučalo je morje v brezprimerni boli,
mirno hladna gora zre na valovje doli,
ki ob vznožju belih skal
stoče in se peni, da za valom beli val
se drobi ob steni.
Že stoletja dan na dan
morja burna sila ob goro kipi zaman
in je ni ganila.
V plašč zagrnjena neba kraj morja samuje
že stoletja, in kdo zna, kaj tam premišljuje?
Hladno zre na šum valov in kipenje strastno,
ki odmeva od bregov s silo vseoblastno.
Trpi, spenjeno morje,
trpi svoje boli, hladne ganilo gore
ti ne boš nikoli!
[7^j[7^][7^]
Slovo.
Zložil Bogumil Gor en j ko.
Zelene trate, zelene trate, oj dekle, zate se vrnil je maj!
Zelena greda, zelena greda, in v njej reseda in nagelj rdeč!
Pa dekle ti,
oj daj mi cvet,
daj mi roko,
jaz grem tja v svet
daleč tako,
da me nazaj ne bo!