Stanovanjska skupnost Ribnica BORBA SERVISOV S PRIVATNIKI Obisk pri SGP »Zidar« Pomen in namen stanovanjskih skupnosti poznamo. Ustanovljene so bile v pomoč prebivavcem, ukvarjale pa naj bi se z različnimi komunalnimi problemi, ustanavljale servise, organizirale izobraževanje odraslih, oskrbo starih in onemoglih, nego bolnika, otroško varstvo itd. — Ribniška stanovanjska skupnost, o kateri bomo govorili v pričujočem sestavku, je bila ustanovljena jeseni 1959. leta in je pri tem le delno uspela, ker so se orientirali predvsem na ustanavljanje servisov za pomoč gospodinjstvom. Za ostale dejavnosti jim primanjkuje sredstev. Bolj bi morali sodelovati z njimi odgovarjajoči referati ObLO, angažirati pa bi se morali tudi pre-bivavci sami in jim pomagati s predlogi. Stanovanjska skupnost kot organ upravljanja od strani državljanov v tem prš mcru ni dosegla zaželenega uspeha. V okviru skupnosti deluje več komisij: odbor za finančno-materialno kontrolo, komisija za komunalna in servisna vprašanja (le-ta ni prišla, do pravega izraza), komisija za otroško varstvo in letovanje (delovala je. ko so reševali vprašanje finansiranja otroškega vrtca), komisija za socialna vprašanja je delala le tedaj, ko so določevali višino prispevka za varstvo otrok, ter komisija za potrošniške svete. Potrošniški svet je bil v Ribnici ustanovljen pred poldrugim letom, vendar se ni niti sestal, člani pa so odklonili vsako sodelovanje. Da bi razgibali potrošniški svet, so ustanovili to komisijo, ki pa je tudi zaspala spanje pravičnega. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je zamrlo delo potrošniškega sveta. Odgovor je preprost, vendar nerazumljiv: ljudje se namreč nočejo vtikati v te stvari, bojijo se zamere itd. (ne pozabimo: kritizira vsak, toda le skrivaj, javno se boji!), po drugi strani pa je uspeh potrošniškega sveta odvisen od aktivnega sodelovanja in razumevanja trgovskega ali gostinskega podjetja in pa od realizacije predlogov, ki jih je svet dal, n. pr. trgovskemu podjetju. Pri vsem tem pa vemo, da je vprašanj, ki bi jih lahko obravnaval potrošniški svet, zelo veliko (cene, postrežba v gostinskih in trgovskih lokalih, zaloga blaga v trgovinah, čistoča, pomanjkanje kruha itd.). Neaktivnost ribniškega potrošniškega sveta dokazuje, da so se premalo zavzele za njegovo delo vse merodajne organizacije, pa tudi stanovanjska skupnost! Stanovanjska skupnost bi morala skrbeti tudi za te probleme, kajti to spada v njeno delo ... Ribniška stanovanjska skupnost je ustanovila več servisov, in sicer mehanični servis, ra-dio-elektro servis, krpavnico in šivavnico (z zbiravnico za kemično čiščenje), obrat družbene Tudi letos je prišlo iz tujine veliko naših rojakov izseljencev na obisk v staro domovino. Domovina in vsi naši delovni ljudje jih z velikim veseljem sprejemajo, saj so del naše domovine, nas samih. Pot življenja jih je vodila v daljne tuje kraje po Evropi, Ameriki in Avstraliji, domovina pa je bila vedno v njihovih srcih in niso je mogli pozabiti. Hrepenenje po naših poljih, logih in gozdovih, gorah in planinah, vaseh in mestih, znancih in prijateljih je vedno gorelo v njihovih srcih. Neutešljivo je to hrepenenje za vsakega človeka, ki spoštuje samega sebe, svoj rod in domovino. Marsikdo od nas, ki smo vedno doma v domovini, ne zna morda tako visoko ceniti domovine, kakor jo cenijo naši rojaki, ki so morali zapustiti svoj rodni krov. V težavah življenja po daljnih tujih krajih niso imeli ljubezni očeta in matere, brata ali sestre, ki bi jim nudili svojo pomoč. Vse zapreke so morali premagovati sami, da so se v svetu znašli in uveljavili. Morali so biti močni, če so hoteli živeti, slabičev tujina ne mara, ker nima zanje razumevanja. Močni in Pozdravljeni rojaki na obisku v domovini vztrajni ljudje so si v tujini ustvarili pogoje za življenje, slabi so odpadli in se niso vrnili nazaj v domovino nikoli več. Vsi naši rojaki, ki pridejo na obisk v domovino, so morali prehoditi težko pot. Slednji ima za seboj trdo šolo življenja, ki je bila kruta in neizprosna. Vztrajali so in se v svetu tudi uveljavili. Domovine pa niso pozabili in zato je vedno radi obiskujejo in s tem potešijo svoje hrepenenje po domači zemlji, ki jih je rodila. Domovina jih vedno rada sprejema *vot svoje lastne otroke, katerih ne more nikoli pozabiti. Naši delovni ljudje ne morejo nikoli pozabiti svojih otrok, bratov in sester, ki so odšli z doma. Naša socialistična domovina, ki sc je rodila v ognju NOB, zna ceniti veliko ljubezen, ki so jo do nje pokazali na«i rojaki izseljenci v najtežjih dneh naše zgodovine kot zvesti sinovi in hčere našega naroda. Zato rojake v povojnem časa vedno z veseljem sprejema, ko prihajajo na obisk v svoj redni kraj. Za organizacijo in povezavo matica, da se na obisku rojaki skrbi Izseljenska 4x.„„ - r -- v domovini počutijo čimbolj spro- ««”„Z "S.,n“: ™ T »'»<**> nedeljo, 19. avgusta bo pododbor Izseljenske matice v Kočevju organiziral v Prelesju ob Kolpi srečanje z rojaki Id bo V nifr1 ®blsk.u v: domovini. Odhod iz Kočevja v Dol rrevn d Ij0 ?bJ: Kri ZJlitraj izpred avtobusne postaje. Za prevoz je preskrbljeno, poverjeniki Izseljenske matice zbirajo prijave. Podruzmca Izseljenske matice v Kočevju vabi vse i dlnS -!U ,so,v obc,m Kočevje in drugod, da se tega srečanja udeležijo, kakor tudi svoje člane Izseljenske matice. zmnr; irie,"b^-lpi ie !fP’ prijeten in miren kraj. Rojaki, i z ■ n i pr|jatclji se bodo lahko pogovorili, za jedačo in pijačo po lastni ceni pa bo tudi preskrbljeno. prehrane in otroški vrtec. Če analiziramo delo oziroma probleme servisov, ugotovimo dve stvari: pomanjkanje prostorov, predvsem pa sredstev, sredstev. Mehanični servis se je doslej boril s finančnimi problemi, pa tudi dela ni imel dovolj. Šele letos so uspeli dobiti milijon dinarjev kredita za obratna in osnovna sredstva. Nakupili so nekaj orodja in op-reme ter rezervni material. Med drugim so dobili tudi Tomosov servis; ravno s tem servisom pa imajo težave, ker jim ne pošljejo dovolj rezervnih delov. Ljudje tudi precej skeptično gledajo delavnico, lahko bi rekli, da ji ne zaupajo toliko kot bližnjemu privatniku. Zgodi se, kar se zgodi le redko, da je namreč servis zaradi pomanjkanja materiala in nezaupanja strank v neenakem, skoraj podrejenem položaju do privatnika! Poleg tega je v Ribnici precej šušmarjev, ki odvzemajo delo servisu. Žal občina na vse to doslej še ni reagirala. Vsekakor pa je delo mehanič-. nega servisa uspešno in so ljudje z njim zadovoljni. Spomladi nameravajo napraviti pred servisom tudi perišče za avtomobile ter dobiti Pretisov servis in servis za avtomobile. V najbolj kritičnem položaju je radio-elektro servis, ki obsta-je okrog devet mesecev. Le-ta se je najprej boril s pomanjkanjem sredstev in materiala, sedaj pa ima absolutno premalo dela. Tudi tu se je pričela odkrita borba med servisom in privatnikom. Marsikdo se izgovarja, da za servis ne ve (in odda radioapa-rat v popravilo privatniku!), čeprav so bili ljudje zanj večkrat obveščeni. Da izgovor ne drži, dokazuje tudi dejstvo, da nosijo ljudje radioaparate in gospodinjske stroje v servis celo iz Lašč, Poljan, Loškega potoka in Kočevske Reke, samo iz Ribnice ne! Verjetno je vsak komentar o odnosu prebivavcev do ra-dioservisa, ki je bil ustanovljen zaradi njih, odveč ... Torej ni čudno, da se je pričela ostra borba med privatnim in dsužbenim sektorjem. Žal je v Ribnici še vse preveč zanimanja in podpiranja privativizma. Tak servis z minimalnimi sredstvi seveda ne more uspeti v tako kratkem času; nuditi mu je treba vso podporo in razumevanje. Če bi bilo tako, ne bi LETOŠNJI PLAN — 920 milijonov dinarjev brutoprodukta. Plan za I. polletje 336 milijonov dinarjev brutoprodukta, od tega: gradbišče Kočevje 150 milijonov, doseženo 156 milijonov dinarjev, gradbišče Ljubljana 95 milijonov, doseženo 75 milijonov dinarjev in gradbišče Reka 91 milijonov, doseženo 70 milijonov dinarjev. Doseženo v I. polletju 302 milijona dinarjev brutoprodukta (tu ni zajeta ostala dejavnost — avtopark s prevozi — kar znese še nadaljnjih 38 milijonov dinarjev). OSEBNI DOHODKI v prvem polletju lani 88,5 milijona dinarjev, v prvem polletju letos pa 80,5 milijona dinarjev, se pravi za 10 odstotkov manj. Za 10 odstotkov se je znižal tudi bruto-produkt v primerjavi s prvim polletjem lani, medtem ko se je število zaposlenih znižalo od 468 na 359. SKLADI: Leta 1958 je šlo na sklade 108.000 dinarjev, leta 1959 — 4 milijone 282.000 dinarjev, leta 1960 — 16 milijonov dinarjev in leta 1961 — 34 milijonov dinarjev. Letos nameravajo obdržati enako razmerje med skladi in osebnimi dohodki, kot so ga imeli lani. Nadaljevanje na strani 3 EKREM TOPOLOVIČ UPRAVLJA KONZOLNO DVIGALO mogli zapisati, da v servisu popravi na dan en radioaparat in 0,7 gospodinjskega stroja, čeprav bi lahko napravil mnogo več... Krpavnica in šivavnica dobro dela, le notranjo organizacijo bi bilo treba izpopolniti in dvigniti storilnost. Z izgubo dela tudi Obrat družbene prehrane, ker ima premalo dnevnih obrokov (okrog 200 toplih obrokov in 50 kosil). Izgubo so povečale tudi letošnje visoke cene prehrambenih artiklov (fižol je n. pr. 160 din kilogram, krompir 120, solata 250, močno pa se je podražila tudi mast). Ljudje, ki se tu hranijo, nočejo ali ne morejo' razumeti težav in za denar, ki ga dajo, V teti pasjih dneh KLJUB TEMU, DA JE KOPANJE V KOČEVSKI RINZl PREPOVEDANO, JE NAJTI NA NJENIH BREGOVIH, MLAKAH IN LUŽICAH MNOGO KOPAVCEV, KI BI RADI UTEKLI AVGUSTOVSKI VROČINI. RINŽA JE KAJ SLABO NADOMESTILO ZA PRIJETNO KOPAN lE. VENDAR KOČEVJE VERJETNO ŠE DOLGO NE BO DOBILO SVOJEGA KOPALIŠČA. TO BO ZGRAJENO ŠELE TEDAJ, KO BO DOVOLJ VODE, KI NAJ BI JO DAL VODOVOD. TREBA PA JE POUDARITI, DA VODE PRIMANJKUJE CELO ZA PITJE. SAMA GRADNJA NOVEGA BAZENA PA BI STALA OKROG 100 MILIJONOV DINARJEV i rim ; preveč zahtevajo. V glavnem pa so ljudje s prehrano zadovoljni. Z malo razumevanja sindikalnih podružnic in podjetij bi se število obrokov lahko zvečalo, s čimer bi odpadla večina problemov kuhinje. Prostor obrata družbene prehrane (nekdanja internatska kuhinja) sploh ne odgovarja higienskim zahtevam. Ker pa je obrat za Ribnico neobhodno potreben, saj se v njem hranijo delovni ljudje, bi morala vsa podjetja pričeti razmišljati o skupni gradnji modernejšega in vsem higienskim principom odgovarjajočega prehrambenega obrata. Ostane nam še Vrtec, kjer je glavni problem pomanjkanje prostorov. Sedaj imajo samo en prostor, v katerem so otroci od drugega do šestega leta starosti. Zato tudi ne morejo uvesti sistematičnega dela z otroci. Če bi imeli boljše in več prostorov, bi lahko organizirali tudi varstvo šolskih otrok. V vrtcu je 30—35 otrok, pozimi pa jih je okrog 50. Tudi tu so imeli nekaj časa težave s finančnimi sredstvi, dokler jim ni občina odobrila 600.000 din dotacije, ostalih 40 % pa krijejo starši. Ravno pri tem je treba pripomniti, da bi morali najprej vzgojiti nekatere starše, da bi pokazali za to ustanovo večje zanimanje in razumevanje in da ne bi gledali otroka le skozi dinar! Kakšna je končna ocena našega obiska pri ribniški Stanovanjski skupnosti? Ugotovili smo, da se nekateri trudijo, da bi napravili čim več in nudili gospodinjstvom čimveč olajšav. Zal imajo pri odgovornih forumih premalo podpore, nerazumljiv pa je tudi odnos ljudi samih, čeprav dobro vedo, da je stanovanjska skupnost njihova, da so sami njeni upravljavci in, končno, da morajo tudi sami nekaj prispevati, ako hočejo imeti od nje koristi. Nerazumljiv je tudi odnos nekaterih članov sveta, ki se izogibajo dela (že dve zadnji seji nista bili sklepčni!). Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bedo vse probleme lahko zadovoljivo rešili, da bodo. prišli njihovi servisi na zeleno vejo in bodo res v pomoč širokim množicam, da pa bo tudi sama skupnost razširila svoje delo na vsa tista področja, za katera je ustanovljena. (vec) T' »Wssii ’ 11 V ;.k-a Komisija za osebne dohodke in razdeljevanje čistega dohodka pri ObLO Kočevje prav te dni pregleduje dokumentacijo zaključnih računov raznih organizacij in ustanov za leto 1961. V kratkem bodo z delom končali in podjetjem sporočili, kakšna nesorazmerja so se pojavila pri delitvi čistega dohodka. Do sedaj komisija še ni zasledila prevelikih razponov pri delitvi čistega dohodka. Bolj kritični so osebni dohodki, ki znašajo pri nekaterih podjetjih manj kot petnajst tisoč dinarjev, kar pa je vsekakor premalo. Komisija je zato na eni zadnjih sej sklenila; da se vzame kot orientacijski znesek 15.000 din. S tem pa ni rečeno, da bo vsak dobil to vsoto, če bo delal ali ne: S tem mu bo le omogočeno zaslužiti ta znesek. Seveda bi morala podjetja analizirati vsa tista delovna mesta, kjer dobijo delavci najnižje osebne prejemke. V letošnjem letu so postavljene posebne norme, k"i zahtevajo, da se dohodek deli v skladu s produktivnostjo in je posebna metodologija za izračunavanje delitvenih razmerij. Zato morajo podjetja vsklajati osebne dohodke s predpisi. Lansko leto teh norm ni bilo, kar pa je zelo kvarno vplivalo na razdeljevanje. , Komisija bo začela tudi pregledovati pravilnike, ki so jih morala podjetja popraviti do 31. julija 1962. Kako si zamišljamo proizvodno sodelovanje med Kmetijsko zadrugo in individualnim proizvajavcem ter kakšen namen naj ima? Znano je, da je naša država še vedno agrarna, kljub temu, da smo napravili velik korak v gradnji industrije, s čimer se je bistveno spremenila struktura prebivavstva in analogno k temu tudi potrošnja prehrambenih artiklov. Iz dosedanje prakse vrdimo, da smo še vedno vezani na uvoz pšenice in občasno tudi krompirja. Današnja kmetijska m celotna gospodarska politika FLRJ pa zahtevata povečanje pridelkov ravno teh artiklov, ki so osnovnega življenjskega značaja in tako prihraniti družbi dragocena devizna sredstva. Ta naloga pa ni postavljena samo kmetijskim posestvom in ekonomijam kmetijskih zadrug, ampak tudi kmetu — pro-izvajavcu, ki naj bi na njegovih površinah, brez kakega posebnega povečanja površin, zasej enih z žiti, pridelal večje količine. Do boljših hektarskih donosov pa je mogoče priti edino na ta način, da se poveže s kmetijsko zadrugo preko kooperacije. Na ta način bo naš kmetovavec prišel do kvalitetnega semena, do pravilne uporabe umetnih gnojil, kakor tudi do pravilne in. pravočasne uporabe zaščitnih sredstev ob uporabi sodobne mehanizacije, ki jo ima zadruga. Če bi se naši kmetovavci res poslužili možnosti, ki jim jih nudi zadruga preko svoje strokovne službe brez kakršnih koli stroškov, bi imeli od tega vidno korist. Nikakor ne smemo dopustiti,’da bi prišlo do takšnih pojavov, kot lani pri posamez- Kooperacija v ribniški dolini nih kmetovavcih, ki niso hoteli naročiti novega priznanega semena pšenice, ampak so sejali že izrojeno seme. Posledica tega je slaba kaljivost in slab hektarski donos in seveda tudi jeza in negodovanje. Nikakor pa noče priznati, da je on glavni krivec, ker se upira vsem novostim in izsledkom sodobne agrotehnike in ker ne posluša navodil oziroma nasvetov strokovnjakov kmetijske zadruge. Zelo važen vzrok nizkih pridelkov visokorodnih sort pšenice je ta, ker kmetje ne dognojujejo ob pravem času in s pravimi gnojili. Kako se izplača zimsko dognojevanje, nam dokazuje primer na posestvu Ugar, kateremu je uspelo, kljub izredno neugodni zimi z uporabo sodobne agrotehnike obdržati pridelek na primerni višini. Klasje je znatno daljše kot na pšenicah, kjer ni bilo dognojevano. Razumljivo je torej, da bo tudi pridelek večji. Kmetijska zadruga Ribnica ima za sezono 1962/63 strokovno službo organizirano tako, da bodo vsakega kmetovavca, ki je izpolnil kooperacijsko pogodbo, obiskali doma ter dali potrebna navodila. Še bolje pa bi bilo, da bi se kmetovavci sami zglašali v tehnični pisarni kmetijskega odseka zadruge in se tam pogovorili o vseh problemih v zvezi s pogodbenim sodelovanjem. Prosimo vse kmetovavc e, naj se preko pogodbenega sodelovanja poslužujejo mehanizacije in strokovne službe ter priznanih gnojil in semen. Le na ta način so jim zagotovljeni večji pridelki in vzporedno s tem tudi večja meterialna osnova. Doseženi bodo tudi večji tržni viški, s katerim bo vsak koristil sebi in družbi. Zavedati pa se moramo da kdor ničesar zemlji ne da, ne more od nje tudi kaj več zahtevati. K. PRI GOZDARJIH V MOZLJU Med halami v tekstilani Naj bo tako ali tako, res je, da smo tudi moški, čeprav malo nerodni, tudi nič: murni v izbiri blaga po trgovinah. Veliko je mož, ki jim ženske izbirajo obleke, ker so, po domače, dedci tako nerodni, da ga še v tem polomijo, pravijo ženske, ki imajo pri oceni blaga veliko v: ■: čut. So pa tudi možje, ki si sami izbirajo blago za ob o, blašč in morda še perilo. V trgovinah pa sem opazil, da ženske zbirajo blago moškim, čeprav so bili ti tudi poleg. No, o tem bi lahko več povedali naši trgovci. Pred dnevi me je pot zanesla v Tekstilano. Po ogledu novega dimnika mi je tovariš dejal: »Pa stopi še v naše skladišča, boš videl, kakšno blago izdelujemo«. Rečeno — storjeno. V skladišču smo dobili nekaj delavcev, ki so delali med policami, na katerih so bile bale različnega blaga. Jaz, laična neroda, sem kar ostrmel, ko sem zagledal bale blaga različnih barv in vzorcev. »Uh ... Iz tega bi bila pa kar lepa obleka, iz onega pa plašč, v to odejo bi se bilo pozimi kar prijetno zaviti,« sem pomislil, ko sem gledal to blago. Po precej visokih poticah so zložene bale mehkega rdečega blaga, ki je pripravljeno za izvoz. To blago pošiljajo v ZDA preko konfekcije Partizan v Beogradu. Kolektiv se je obvezal, da bo izdelal 27.9.00 metrov tega blaga. Blago za ženske obleke, zavito v celofan z etiketami o kvaliteti in JUS, je različnih barv in vzorcev. Blago za plašče, odeje, pakirano v polivinilaste vrečke in v kartone po 40 kosov skupaj, je pripravljeno za otroke. Cele skladovnice odej za odrasle. Bristol za pomladanske in jesenske plašče, ki ga je 60 bal za ženske plašče in moške suknjiče, je dobilo na trgu vse priznanje od potrošnikov kot kvalitetno blago. Zaloga za nepo-znavavce je kar precej velika, Ribniški grad, v katerem bodo prireditve v dneh ribniškega festivala delavci pa so dejali, da je normalna. Blago je za moje pojme kvalitet--.--) in kot laik ne morem ka-tizirati. Pravijo, da trg zahteva dobro blago in za kvaliteto se kolektiv zelo trudi. Težave ima z nabavo surovin, vendar je tudi to do sedaj rešil uspešno. Nabava surovin je odvisna od izvoza in se trudijo, da bi čimveč izvozili. Kolektiv se trudi, da bi odpravil še ostale slabosti v organizaciji dela. Bremenijo ga precej bolniški dopusti in občasni zastoji v proizvodnji, ki nastajajo na posameznih delovnih mestih. Pravijo, da je za to proizvodnjo, ki jo dosegajo, preveč ljudi in bodo morali s tem številom zaposlenih proizvajati več kot sedaj. Bil je delovni dan dopoldne, ko smo prišli na Gozdno upravo Mozelj. V pisarnah je bilo vse' polno ljudi; imeli so dan obračunov o izvozu lesa. Prišli so vsi revirni vodje, ki so marljivo analizirali številke o kubikih lesa. . Upravnik ing. Cvetko je bil preveč zaposlen s tovariši in nismo ga nadlegovali; o delu _ in življenju delovnega kolektiva GU Mozelj so nam pripovedovali ostali. Območje Gozdne uprave je precej veliko, saj poteka meja od Livolda, Črnega potoka, Moz-lja, Knežje lipe, preko Predgra-da, Bukove gore, Koprivnika, Rajhenaua do Oneka in Dolge vasi. S posameznimi gozdnimi parcelami pa sega še v Miklar-je ih Tančo goro. Po vsem tem območju so raztreseni delovni ljudje. Pogoji delavcev v gozdovih so se izboljšali. Lepo urejene gozdne koče so primerne za bivanje. Nekdanje težaško delo je olajšano z motorizacijo, ki posega danes v vse gozdove. Nove ceste so olajšale tudi prevoz lesa, da se ni več treba tako mučiti. Delavci so povečini domačini. Več delavcev je prišlo na delo še pred leti od Kolpe in Ča-branke, pa tudi iz Bosne in drugih krajev, ki so postali že stalni delavci na tem območju. Delovni kolektiv je stabiliziran in ni več toliko sezonskih delavcev, kot v prvih povojnih letih. Ljudje so našli v območju GU Mozelj svoj drugi dom in so kar zadovoljni. Največ delajo drv, bukove in jelove hlodovine in vse skupaj vozijo v Kočevje. Poleg izkoriščanja gozdov skrbi kolektiv tudi za nego gozdov, ki so osnova njegove dejavnosti. Delovnih in življenjskih problemov je vedno dovolj in kolektiv jih uspešno rešuje. Organizacija dela se izpopolnjuje, ker je strokovni kader zelo dober. Ves kolektiv posveča pod skrbnim vodstvom vso skrb gozdovom in napredek je viden povsod, pa naj bo to v izkoriščanju ali pa negi gozdov. PROBLEMI LJUDI V MOZLJU IN NJIHOVO ŽIVLJENJE Družbene organizacije in organi so v Mozlju med najbolj aktivnimi v občini. Krajevni odbor ima seje po potrebi in vse probleme svojega pbmočja uspešno rešuje, brez kakršnih posebnih intervencij ObLO Kočevje. Največ težav imajo z vodovodom, ki ga rešujejo sami. V Mozlju bo z novim šolskim letom okrog 20 otrok za višje razrede osemletke. Kako se bo rešilo to vprašanje, ljudje ne vedo. Sami ne zmorejo stroškov za prevoz otrok v Kočevje; to bodo morali rešiti z ObLO Kočevje, ker je za otroke 10 in več kilometrov le predaleč za peš v šolo. V Mozlju je tudi poštna uslužbenka, ki ima kar precej prometa. V območju pošte so vasi Mozelj, Rajndol, Knežja lipa, Spod j ni log, Prelesje, Kočarji, Suhi in Kačji potok. Največ je prometa s telefonom, potem pa pisemski in denarni promet. Ljudje hodijo iz vseh vasi po pošto sami, ker je premalo pošiljk, da bi mogli namestiti še pismonoša. Vasi so redko naseljene in je v nekaterih samo nekaj družin. V gostinskem obratu smo dobili zgovornega Ivota Tonuta, ki je doma blizu Gorice. V Mozlju je že 13 let. Zaposlen je kot mizar na GU Mozelj in je z delom kar zadovoljen. Je poročen in ima tri otroke. Bil je na dopustu in je povedal marsikaj iz njegovega dogodkov polnega življenja. Ljudje so vsi zaposleni in tu ni brezposlenih. Sedaj imajo delo še otroci, ki z geometri merijo zemljo. S T O P ii ciEiiini i Zadnja leta se je motorizacija tudi v naših krajih močno povečala. Avtomobilov in motorjev je vedno več, moped pa vozi že skoraj vsak otrok. Z večjim številom koristnikov cest pa se je povečala tudi nevarnost na cestah, posebno pri nas, ki se ne moremo po- V novih prostorih Opreme OPREMA V NOVIH PROSTORIH V začetku julija e*a se s~-lila v nove prostore podjetja »Oprema« iz Kočevja pri Kemični tovarni tapetniški in steklarski oddelek, konec meseca pa še mizarji in pleskarji. Zdaj so končno vsi Opremim obrati pod isto streho. Stavbo, ki je bila do skrajnosti uničena in tik pred razpadom, je dodelil podjetju Občinski ljudski odbor. Prejšnji lastniki je namreč niso dobro vzdrževali. Samo preureditev strehe na tej stavbi je veljala 5 milijonov dinarjev, celotna doslej opravljena rekonstrukcij a pa 44 Kolesarnica v Ribnici Problem parkirnega prostora za avtomobile in motorna kolesa v Ribnici je že takorekoč rešen, saj je voznikom na razpolago dovolj prostora, le kolesarji ne morejo nikjer varno spraviti svojih vozil. Pri tem mislimo kolesarje, ki pridejo v Ribnico na vA»erne prireditve ali v kino. Pnatunjanje koles ob hišna pročelja je ali ui vsaj moralo biti prepovedano, pa tudi varno ni. Se večji problem bo nastal v dneh II. ribniškega festivala, ko bo verjetno obiskalo vsako prireditev precej kolesarjev. Kolesarji smo doslej puščali kolesa kar po dvoriščih, seveda če so bili prebivavci toliko prijazni, da so to dovolili. Toda priznati je treba, da ne moremo zahtevati od ljudi, da bi čuvali tuja kolesa. (Tako se je prejšnjo nedeljo zvečer zgodilo, da so spustili na treh kolesih zrak iz zračnic in so morali kolesarji pešačiti domov. Dobro bi bilo, da bi v Ribnici pripravili kolesarnico, kjer bi ljudje lahko brez skrbi puščali kolesa. Pri tem niti ne bi bilo potrebno kdo ve koliko sredstev, problem pa bi bil rešen ’••"•"j—dinarjev, od katerih je največ (30 milijonov) prispeval Občinski ljudski odbor, ostalo pa okraj in podjetje sa-. mo. Za dokončno preureditev zgradbe (za gradbena in obrtna dela) pa bi potrebovali še 35 milijonov dinarjev. Stroji, ki jih nujno potrebujejo, bi veljali 5 milijonov dinarjev in načrti za preureditev preko 3 milijone dinarjev. Celotna rekonstrukcija bo torej stala preko 87 milijonov dinarjev. Prenovitev bi morala biti po planu končana do leta 1963, a ne bo, ker podjetje nima potrebnih sredstev. Postopoma jih bodo ustvarili sami in začeli z nadaljnjim obnavljanjem šele čez dve leti. Z novimi prostori pa so si pridobili tudi boljše delovne pogoje. Po predvidevanjih se bo proizvodnja povečala za 15 do 20 odstotkov. Seveda pa si bo moral delovni kolektiv prizadevati predvsem, da bi znižal tudi proizvodne stroške (seveda ne na škodo kvalitete in storilnosti), ker bo le tako podjetje lahko napredovalo. Podjetje tudi želi, da bi stopilo z raznimi drugimi podjetji v kooperacijo. hvaliti ravno z najboljšimi cestami. Le majhna neprevidnost, prešerno, včasih naravnost izzivalno zaupanje v lastne zmožnosti in znanje — in nesreča je tu. Nesreča, ki na srečo navadno nima težjih posledic, pogosto pa terja polomljene ude, pretres možganov in težjo gmotno škodo, če ne celo življenje ... Posebno velika gneča je na cestah ob nedeljah in ' raznikih, ko so ljudje, posebno v večernih urah, pogosto vinjeni. V takih primerih ni nič čudnega, če pride do prometnih nesreč. V razgovoru z nekaterimi člani komisije za varnost prometa v Ribnici smo izvedeli, ga je bilo v Ribniški dolini preteklo leto blizu 69 prometnih nesreč, od tega ena smrtna. Lansko leto je bilo v okrajnem merilu več prometnih nesreč na podeželju kot pa v mestih, to pa predvsem zaradi slabših cest. (Se pred nekaj leti je bilo v Ribnici le okrog 15 vozil, sedaj pa jih je čez 300, ne računajoč številne mopede.) Komisija za varnost prometa v Ribnici je preteklo leto pokazala precejšnjo dejavnost predvsem na šolah, kjer so imeli različna predavanja. Namen dela komisije je v glavnem preventivna prometna vzgoja, ker je treba ljudi vzgajati že od mladih nog. Ugotovili so, da je bilo preteklo leto število nesreč kljub povečani motorizaciji preveliko. In v čem ljudje največ grešijo na cesti? Pri tem je več faktorjev, ki jih je vredno omeniti. V prvi vrsti je še vedno veliko ljudi brez vozniških dovoljenj in potrdil o znanju prometnih predpisov. Najbolj nedsciplini-rani so mopedisti. (Naj omenimo kar na tem mestu, da so izpiti za mopediste vsak petek od 16. do 18. ure v pisarni AMD Ribnica). Še vedno so velik problem na cesti vinjeni vozniki in to v glavnem prvega v mesecu, ko dobijo plače. Najhujšo grajo za-služjo gostilničarji, ki kljub opozorilnim napisom, ki jim vise nad glavami, servirajo vinjenim gostom in mladoletnikom alkohol, pri tem pa se ne zavedajo, da so sami povzročitelji morebitne prometne nesreče pijanega voznika! Še vedno je veliko kolesarjev brez luči in odbijavnih stekel. Varnost na cesti pa zahteva, da je vsako kolo pravilno opremljeno. Nadalje koristniki cest največ grešijo pri nakazovanju smeri, prehitevanju na ovinkih, sekanju smeri, neupoštevanju prednosti na križiščih itd. Ni še dolgo tega, ko je bila konjska vprega eden glavnih problemov na cesti, sedaj pa je tega vedno manj, ker je »furmanov« le še nekaj. 9 Kako odpraviti te pomanjk-, časopise in knjige. Klub je ustanovil sindikat podjetja. — Kopanje, spanje in kino so naša nadaljnja razvedrila. (Nekdo je dodal, da tudi punčke in teren za nabiranje jagod.) Napijemo se ga tudi včasih in za- pojemo. Tiste, ki so razbijali in se pretepali, smo že poslali domov. Resen razgovor je zašel še malo v stran: — Kaj češ, ko vlak ne gre dalje od Kočevja, pa vse, kar ni nič prida, strese tu dol, se je poskušal šaliti nekdo, ki je imel ravno prazna usta. — Zato je tudi tebe streslo tu, ga je zafrknil drugi. Prvi je zakrili z rokami, ker je imel spet polna usta in nekako končal: — Pa vse nas. Zavili smo spet na resnejšo pot: — Športnih rekvizitov nimamo nobenih. Radi bi jih pa imeli, da bi v prostem času igrali. — Mladinska organizacija ne dela dobro. Na sestanek nas pride le po 8, 9, čeprav nas je preko 60 mladincev. Ostali raje spijo v samskem bloku. (Nekdo iz samskega bloka se je oglasil, da njega ni nikoli nihče vprašal, če hoče biti mladinec.) Mladinska organizacija bi morala imeti tako vodstvo, ki bi res delalo. Pri nas pa predlagamo na primer v sekretariat takega, za katerega vemo, da bo že po nekaj dneh zapustil podjetje. Tako delo ni resno. — Kopavnico ima tudi naše podjetje. V njej je 4 ali 5 tušev. Lani je ta kopavnica delala. Za kopanje smo plačali po 30 din. Letos pa je, ne vemo zakaj, zaprta in moramo na kopanje v mes.tno kopališče. — Oskrba z drvmi je lani šepala. Snega je bilo še do pasu, ko je v samskem bloku že zmanjkalo drv. Medtem pa so na deloviščih trohneli kubiki lesnih odpadkov. Želeli bi, da se to letos ne bi ponovilo. Zaradi pomanjkanja drv se je prav Kotovo povečalo število bolniških dni, kar pa ni dobro ne za nas, nam bodo dali kakšno nagrado... Delamo, pa nimamo nič od tega. Samo obrabili se bomo ... Ko sezidamo zgradbo, nam je lepo pri srcu, samo v žepu je bolj malo. V nadaljevanju razgovora pa so se malo unesli. Povedali so, da so pri podjetju že od leta 1947 in da so delali že v vseh kočevskih zgradbah, saj je bilo Kočevje med vojno skoro vse porušeno. Zaslužijo po 29.500 din na mesec. Delajo po 8 ur na dan. Na delo se vozijo »kot lordi« (pred hišo na avtobus in iz avtobusa), so dejali. Na koncu pa so priznali: — Saj denarja kar imamo ... — ... no, rine se že nekako, je dejal drugi, tretji pa je zaključil: — Veš, da se. PASOV NE UPORABLJAMO O zaščitnih sredstvih zidarjev in njihovi uporabi so delavci povedali: — Očal, ki so najbolj važne za zidarje, rudarskih kap, lesenih čevljev in drugega ne uporabljamo, ker jih nismo dobili. Pasove pa imamo, a jih posebno mladi ne uporabljajo radi, češ da jih ovirajo pri delu. Tudi jaz sem splezal na drog pritrdit škripec kar brez pasu, čeprav vem, da se to ne sme. DRUGA STRAN MEDALJE Pri predsedniku delavskega sveta Tonetu Butini in še nekaterih (med njimi tudi pri referentu za standard) smo se pozanimali, kaj menijo o prigovorih nekaterih delavcev. Kakor ima vsaka medalja dve povsem različni strani, tako so bili tudi pogledi na posamezne stvari povsem različni. Igrišče za odbojko in balinišče Pogled z Zidarjevega stolpiča na blck Trgoprometa, ki je v gradnji valnem času kopat samo en član kolektiva. O sklepih DS in UO so delavci obveščeni v glavnem preko Biltena, ki ga izdaja podjetje. Doslej je izšla samo ena številka. O sklepih DS in UO bi morali obveščati delavce tudi člani teh organov, a si na seji le redko kateri kaj zapiše in potem to pove naprej ostalim članom kolektiva (ki so ga v DS ali UO izvolili). Nekaj časa • so sklepe sej nabijali po deloviščih, a se tudi ta način ni posebno obnesel, zato so sklenili začeti izdajati Bilten. To so šele prvi koraki novega načina obveščanja. Vendar so se tudi tukaj pokazale že nekatere nevšečnosti. Kljub temu, da je vsak drugi član dobil Bilten (na gradbišču ali pa v sobi), precej delavcev za ta naš časopis ne ve (čeprav sos.ne- KRHEK 11 DANEU gObisk pri zidarjih) ne za podjetje. — Delovne obleke so dobili vsi v avto strojnem parku, ne vemo pa, zakaj jih nismo dobili tudi drugi delavci, morda vsaj tisti, ki delamo okoli mešavca. — Akontacije dobijo .skoro pri vseh podjetjih. Ne vemo. zakaj je ne bi mogli dobiti tudi pri nas. (Vendar so bila tu mnenja deljena: nekateri so bili za akontacijo, drugi pa proti). — O sklepih sej delavskega sveta in upravnega odbora smo obveščeni po ovinkih. Pravza-pra nikoli dobro ne vemo za odločitve DS in UO, ker zvemo o njih po ovinkih, se pravi na nezanesljiv način. (Noben od njih — v razgovoru jih je sodelovalo okoli 15 — ni bil član DS ali UO.) Radi pa bi zvedeli, če podjetje in naša ekonomska enota napreduje ali ne. Rečeno je bilo tudi, da bomo dobili julija dobiček ali kako se že pravi, pa ni bilo nič. Saj ni toliko važen denar in tudi njegova količina ne, vendar bi tako najbolje zvedeli, kako poslujemo. VOZIMO SE KOT LORDI Stari visokokvalificirani zidarji Jože Mihelič, Franc Češarek in Ignac Merhar, ki so ob našem obisku delali v Zidarjevem stolpiču, so že takoj v začetku potožili. — Dajte napraviti tako, da so zgradili predlanskim s prostovoljnim delom samo uslužbenci podjetja. Seveda sta bila oba objekta namenjena vsem članom kolektiva — posluževal pa se jih ni nihče. Na igrišču za odbojko je že zrasla trava. Tudi zračne puške imajo, a nihče ne strelja. Delavce so vabili tudi v kegljaški klub, a se ni nihče prijavil. Vsa igrišča in rekviziti so na voljo vsem članom kolektiva. Postelje z žimnicami oziroma cela opremljena soba je delavcem na razpolago in se lahko vanjo preselijo, kadar se hočejo. Vendar tega nočejo in pravijo: »Kdo bo hodil vsak dan po stopnicah.« Žimnic ali postelj pa ne pustimo prenašati v pritličje, ker imamo zdaj eno nadstropje popolnoma urejeno. Za HTV bo v bodoče bolje poskrbljeno. Delavski svet je že odobril predračun za HTV, ki ga je sestavil varnostni delavec. Kurjavo so dobili lani delavci zastonj, kadar so jo hoteli. Morali so jo le naložiti na voz in si jo odpeljati nekaj 100 metrov daleč. Večina se je te kurjave poslužila, nekaterim pa se ni dalo nalagati drv in so zato zmrzovali. Kopališče podjetja je bilo zaradi okvare res nekaj časa zaprto. Zdaj dela vsako soboto popoldne. Zgodilo pa se je že, da se je prišel v vsem obrato- kateri z njim na primer mašili že razne luknje, namesto, da bi ga prebrali). Za Bilten se zanimajo največ kvalificirani delavci in člani DS in UO, manj pa tisti, ki se vozijo (ti delajo običajno še doma na njivi ali kje drugje) in sezonci. Na hrano oziroma Delavsko lani, da bi lahko zagotovil vsem članom boljše življenjske in delovne pogoje. V razgovoru s tehničnim vodjem Francom Bojcem in glavnim inženirjem podjetja Francem Hočevarjem smo zvedeli, da je podjetje začelo graditi tudi stanovanja za prodajo. Prvi tak 20-stanovanjski blok so začeli graditi v Ljubljani. Končan bo prihodnje leto, stal pa bo 75 do 80 milijonov dinarjev. Tudi v Kočevju bodo začeli graditi 20-stanovanjski blok (dokumentacijo zanj že pripravljajo), vendar s to razliko, da že imajo kupca zanj, čeprav je res, da ta še nima za nakup dovolj sredstev. ŠTIPENDIRANJE IN VZGOJA Podjetje štipendira 4 inženirje, 5 tehnikov ter po enega delovodjo, socialnega delavca in HTV referenta. Pozimi organizirajo več predavanj, tečajev in seminarjev. Za ves kolektiv imajo na primer HTV predavanja, za delovodje pa še HTV seminarje. S pomočjo Delavske univerze organizirajo tečaje za prekvalifikacijo oziroma za pridobitev višje kvalifikacije. Za člane samoupravnih organov so lani organizirali seminar o debt vi dohodka. Letos takega seminarja še niso imeli, pa tudi za delavce ga še niso organizirali. Vsako leto imajo še več predavanj za splošno in za strokovno izobraževanje. Program izobraževanja izdela posebna komisija delavskega sveta. LETOS 15-LETNICA PODJETJA Že februarja letos je minilo 15 let, odkar je OLO Kočevje ustanovil bivše Okrajno gradbe- Deiavci s stolpiča in bloka Trgoprometa pri malici Zgradba socialnega zavarovanja, za katero so imeli pred gradnjo vso dokumentacijo restavracijo podjetje ne more vplivati dosti. V teh ozirih je bolje na Reki in v Ljubljani, kjer ima podjetje svoje menze. V PRVEM POLLETJU DVE GRADBIŠČI POD PLANOM Letni plan je delalo podjetje na predvidevanjih, da se bo letos nadaljevala gradnja z istim tempom kot lani. Zaradi splošnega zastoja v gradbeni dejavnosti nista dosegli plana gradbišči v Ljubljani in na Reki. Hitrejšo gradnjo in večji učinek pa je letos zaviralo še slabo vreme. Vse to je krivo, da se letos osebni dohodki zaposlenih niso dvignili in da so delavci v najboljšem primeru norme le dosegali. DO LETA 1959 NIC ZA STANDARD Do leta 1959 skoraj nismo imeli sredstev v skladih, za družbeni standard pa sploh nismo nsredili nič. Večkrat smo si belili glave, kam bi dali nove delavce spat. Potrebovali smo 'ih, stanovanj zanje pa nismo imeli. Lani in predlanskim smo pa le ustvarili in dali na sklade cekaj več sredstev ter jih oddvojili tudi za standard, predvsem za stanovanja, *ežnja kolektiva je, da sklade še nekaj časa obdrži na taki višini kot no podjetje »Ograd«, ki se je februarja 1952 preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje »Zidar«. Člani tega kolektiva so po vojni obnovili skoro vse porušene objekte v Kočevju in uredili vse ceste. Povsod je videti sadove pridnih rok Zidarjevih delavcev. NEKAJ OBJEKTOV, NA KATERE SO NAJBOLJ PONOSNI Kolektiv Zidarja je na nekatera svoja dela še posebno ponosen. Ena takih zgradb je na primer 20-stanovanjski blok .Transjuga na Reki. Nanj so ponosni predvsem zato, iker so ga zgradili v rekordnem času — osmih mesecih. Prav s to gradnjo so si pridobili ugled na Reki in si hkrati zagotovili delo na tem gradbišču tudi v bodoče. To jim je prišlo prav posebno letos, ko ni bilo na Reki nikakršnih gradenj, razen ene in še to je dobil kljub hudi konkurenci — Zidar. Najbolj ponosni pa so na svoj 20-stanovanjski stolpič v Kočevju, v katerem bo dobilo stanovanje 16 delavskih družin. Te se bodo preselile sem iz slabših stanovanj in barak. (Konec na 4. strani) Prolšli Blilostl Bil je soparen poletni dan. Leno sem potiskal kolo in le lahni veter mi je od časa do časa dajal novih moči. »Ko bi ga le bilo več,« sem si dejal. Ni prijetno takole voziti po vroči, razdrapani vesti. Pogledal sem v sonce in mu pomežiknil, enkrat, dvakrat; več mu nisem mogel, bilo je močnejše. Končno sem le zavozil v sotesko, ki se je vila med hosto. Prijetno so me vabile jelke v svojo sredo, toda nisem imel časa. da bi sprejel njihovo ponudbo. Peljal sem dalje in želel, da bi čimprej dospel na cilj. »No, še malo, samo še malo in potem bom tam.« Zavil sem s ceste in objel me je hlad visokih kostanjev, ki so se dvigali na obeh straneh poti. Kako prijeten občutek?! Pozabil sem na vse in užival v senci. Toda le za trenutek, zbudil sem se in se znašel, sam ne vem kako, pred kopico otrok, ki so bili pri kosilu. Noga mi je nagonsko pritisnila zavoro in kolo je olajšano zaškripalo. Prišel sem ravno ob nepravem času, toda ni se dalo več pomagati. Spremljevavca sem postavil ob zid; no in tu se prične najina reportaža. To je pripovedovanje o mladih ljudeh, o njihovem počitniškem življenju, o otrocih, ki so prišli iz bratske republike, da se s svojimi vzgojitelji naužijejo čistega zraka. Lahko bi rekli, reportaža mladosti, veselja, dela in zdravja. Prišli so iz Pule, prav iz tistega mesta, ki je letos videlo IX. festival našega filma in zaploskalo zmagovavcu — Bulajičevi Kozari. V prijetnem ortneškem gradu bodo preživeli tritedenski oddih, pozabili na šolo in uživali naravo, ki jim bo dala novih moči in zdravja. Letos so tu že tretje leto. Stari ortneški grad dobiva vsako leto lepšo obliko. Postali so njegovi gospodarji za štirideset let. Vse prostore so dobili od ZB iz Ljubljane v zamenjavo za počitniški dom v Banjolah ob morju. Prvi dve leti je bilo težko. Obnovili so prostore, napeljali elektriko, letos so napravili dve kopalnici, uredili park in pripravili enajst prijetnih sob za sprejem sto mladih, naših krajev željnih otrok. Vse poslovanje je bilo doslej v rokah ljudskega odbora Pule, ki ga je letos prenesel na organizacijo s samostojnim finansiranjem »Naša djeca«. Razširiti nameravajo vse prostore, v prihodnjih Letih mislijo napraviti novo, dvonadstropno hišo, ki bo nudila oddih tudi starejšim dopustnikom. V dogovoru z ribniško občino in s pomočjo domačinov bodo zajezili potoček, ki teče skozi park in napravili bazen, v katerem se bodo lahko kopali tudi domačini. Podrli bodo stare hleve in na n jihovem mestu napravili jedilnico. Prostor pred gradom bodo zabetonirali in posuli s peskom. Z upravnikom doma sva hodila po parku; navdušeno je razlagal, kaj vse bodo še napravili. »Vidiš, to grmovje bomo vse očistili in posadili cvetlice,« mi je povedal s sijočimi očmi in prav nič nisem podvomil, da ne bodo uspeli. Navdušen je tudi nad gostoljubnostjo domačinov, s katero jih povsod sprejmejo. In kako poteka njihovo počitniško življenje? Približal sem se skupini dečkov, ki so čofotali po vodi. Iz njih je dihala prešerna mladost. Povprašal sem jih, kako jim ugajajo naši kraji. Skoraj enoglasno so odgovorili: »Lepo, res lepo je tukaj pri vas v Sloveniji, hribčki, zelene livade in nekaj imate, po čemer smo mi ves čas hrepeneli — mir, mnogo zlatega miru.« »In kam boste odšli na izlete?« sem radovedno vprašal upravnika. »Obiskali bomo Ribnico in Kočevje in morda odšli na Bled. Pridružite se nam, da vidite, kako potekajo naše počitnice. Obiskali pa smo že vse kraje v okolici, en dan pa bomo odšli na Grmado.« | »In vaše športno izživljanje?« »Igramo nogomet, namizni tenis, odbojko itd., kupili smo žo- ge in radi bi se srečali z ribniškimi pionirji.« Prejšnja skupina je organizirala tekmovanje z ortneškimi mladinci. Skupno z domačini so pripravili v počastitev Dneva vstaje skupen program, na katerem so obudili spomine na NOB. Ob tabornem jala in si prav gotovo mislila: »Kaj brska v intimne stvari!« Nisem je hotel več motiti, toda prav gotovo se bo njeno pismo glasilo nekako takole: Draga prijateljica! Danes sem se namenila, da Ti napišem obljubljeno pismo. Potovali smo dobro in ne moreš si misliti, kako je lepo tu v Sloveniji. Povsod, kamor se ozreš, vidiš zelene gričke, pod katerimi se razprostirajo njive, posejane s pšenico, krompirjem in z rastlinami, ki jim ne vem imena. Ležem v prijetno senco jelk in si želim, da bi tudi Ti videla to lepoto. Nedaleč od mene Šumija potoček in me prijetno zaziblje v dremavico. Zbudim se in še ne morem spomniti, kje sem. To je tako lepo, tako čudovito, da Ti ne morem vsega opisati. Valimo se po hribih v dolino in se smejemo soncu, življenju, ki je resnično lepo. Ne bi Ti hotela več napisati, vendar bi rada videla, da bi tudi Ti enkrat prišla v Te kraje. Lepo te pozdravlja Tvoja Alja. Oprosti mi, Alja, da sem si upal predstavljati, k;aj si napisala v svojem pismu, toda tako je. To site mi vsi priznali, vsi ste to potrdili enoglasno. Vendar niste govorili vi, to so govorila Otroci iz Pule v Ortneku leta 1961 ognju jim je pripovedoval svoje doživljaje iz dni naše revolucije major Grubešič. Obiskal sem še nekoliko mirnejšo skupinico. Vendar sem se zelo motil. Kmalu se je okoli nas zbrala velika skupina in doživljaji so se kar vrstili drug za drugim. Govorili so Marija, Nataša, Boris in še in še ... Pripovedovali so, kako prijetno se je valiti po hribčkih v dolino. Rekli so tudi, naj napišem, da sploh ne marajo dodatkov, posebno potic, da imajo radi polento in da pečenega mesa sploh ne marajo. Seveda so priznali, da jim hruške, breskve in podobne stvari sploh ne ugajajo, zato jih morajo vsak dan pripeljati iz Ljubljane. Dekleta so mi bolj na uho povedala, da jim niso všeč niti njihovi, niti domači fantje. Seveda so pripomnila, da fantov v Ortneku sploh ni, svoje pa tako in tako vidijo vsak dan. S svojem brbranjem pa smo zmotili pri pisanju pisma prijateljici, simpatično Aljo, ki mi kljub prošnji ni hotela zaupati, kaj piše. Nagajivo se mi je sme- vaša mlada srca, ki uživajo še brezskrbno, lepo mladost, mladost, ki se je boste radi spominjali; to ne bo mladost, kot so jo nekoč imeli vaši starši. To bo mladost brez pušk in ostrih vojaških škornjev, to bo vaša, samo vaša brezskrbna mladost. In tako, draga Aljal Marija, Boris, Stevo... in še mnogi drugi, tako je tudi prav. Sezite mladosti v roko, naj vam da vse tisto, kar' vam Lahko da in ne odtegnite ji ponujene roke. Bila je že trdna tema, ko © sem odhajal. Na stari grad jc © legel blagodejen mir. Izza vr-@ hov dreves se je prikazal © mesec in tudi njemu sem © pomežiknil. Tedaj sem se ne-© nadoma spomnil pesmi, ki © govori o brezskrbni mladosti. © Toplo mi je bilo pri srcu in © nisem se kesal, da sem jih @ obiskal, kajti tu je mladost © resnično zajeta s polnimi pr-© gišči. Miha Mate Dolenjski zbornik in njegovo poslanstvo Dolenjska založba v Novem mestu je sprejela v svoj knjižni program tudi zelo hvaležno nalogo, da našo slovensko javnost obvešča o razvojni poti naše Dolenjske, posebno med NOB ter tudi o novih nalogah terper-spevktivah pokrajine ob Savi, Krki in Rinži, med Gorjanci, Rogom ter kočevskimi gorami do zelene Kolpe. In eno teh nalog je že izpolnila, ko je v počastitev 20-letnice naše revolucije izdala sicer z letnico 1961 maja letos Dolenjski zbornik 1961, s katerim namerava založba tudi v nadaljnjih zvezkih osvetliti dogajanja na našem dolenjskem območju in s tem omogočiti boljše spoznavanje te pokrajine tako domačemu prebivavstvu in mladim, kakor širši slovenski javnosti,« kot je za uvod napisala ing. Vilma Pirkovič, podpredsednica OLO Novo mesto. Že prvi sestavek LETO 1941 NA DOLENJSKEM, ki so ga sestavili naši vidni politični delavci Dolenjske, in v katerem najdemo tudi opise dela OF na Kočev- skem, daje slutiti, da sloni na zgodovinskih dejstvih in da bo gotovo pazljivo prečital tudi marsikdo med aktivisti Kočevske in še posebej mladina in vzgojitelji. Ivo Pirkovič je v svojem članku PREDSTRAŽE ILEGALNEGA NOVEGA MESTA opisal predvojno delovanje naprednih ljudi Novega mesta in zlasti KP Dolenjske. Stanko Škaler pa je zaključil partizansko obdobje s KOZJANSKIM BATALJONOM od septembra 1942 do poletja 1943, zanimiv prispevek iz dni NOB na Kozjanskem. Slede pa še sestavki o šolstvu kulturi in zdravstvu v novomeškem okraju, razvoju gospodarstva na Dolenjskem, o vokalizmu moščanskega govora v Posavju okrog Brežic, o etnografskem gradivu Jožeta Babnika in nekaterih vprašanjih s področja Zveze Svobod v letu 1961. Ob zaključku Zbornika so tudi članki v spomin Niku Zupaniču, Jakobu Savinšku, Josipu Westru in Vladimirju Lamutu, ki jih je smrt iztrgala sredi de- Družinski tednik_______________. Varnim« živila pred lnarom indi v qo$podln|$lvn Tudi v domačih gospodinjstvih se nam po nepotrebnem pokvari mnogo živil, često pa uporabljamo za hrano živila, ki niso več v prvovrstnem stanju, n. pr. slabo, uvelo zelenjavo, žarko surovo maslo, staro, že okuženo mleko, malo smrdljivo meso, zatohlo moko itd. S propadanjem živil nastaja škoda v domačem gospodinjstvu pa tudi v splošnem gospodarstvu, saj se s tem zmanjšujejo splošne živilske zaloge. Če uživamo sumljiva živila, škodujemo svojemu zdravju, hrana pa je tudi manj vredna. Če računamo, da se v vsakem našem gospodinjstvu pokvari letno 1 kg kruha nastane v Sloveniji 18 in pol miljona dinarjev škode. Že samo ta račun kaže, kolikšna škoda nastaja v gospodarstvu, ne da bi se je zavedali. V sledečih vrsticah prinašamo nekaj nasvetov, kako pravilno ohranjujemo nekatera živila oz. kako jih za krajšo dobo očuva-mo pred kvarom. KRUH Kruh moramo hraniti v hladni in zračni shrambi, da ne splesni in ne zadahne. . Zadahnjen kruh nam škoduje. Poleti kruh zelo rad zadahne, in sicer zadahne pogosteje črni kot beli kruh. Zadahnjenost 'povzroča poseben bacil, ki živi v moki in se vedno pri peki ne uniči. Ohrani se v sredici. Oživi, če hranimo kruh v pretopli shrambi in sicer mu je potrebna temperatura okrog 20° C. V taki shrambi se začne bacil hitro razvijati in razmnoževati, pri tem pa spreminja kruh v vleč-ljivo snov. Ta bacil je občutljiv za kisline. Zato ponekod pečejo kisel kruh ali pa mu dodajajo kislo mleko. Kruh moramo po peki hitro in dobro ohladiti, šele nato ga odnesemo1 v shrambo. Priporočljivo je, da ga hranimo na visečih policah ali v zamreženih omaricah. Če so police iz letev, hlebci ali štruce lahko leže, sicer pa je bolje, da jih postavi-•mo pokonci, da okoli njih kroži zrak. V poletnem času moramo police vsak teden pomiti z okisano vodo. KAKO HRANIMO KLOBASE, SALAME, SUHO MESO? Raznih svežih klobas ali salam, ki jih delamo za sproti, kakor tudi takih, ki jih nameravamo dalje hraniti, ne smemo zložiti drugo vrh druge, ker na- stajajo na njih ob stikališčih temni ali celo zelenkasti madeži. Če se ti izdelki dalj ča^a dotikajo drug drugega, se začno tudi kvariti, in sicer zaradi pritiska, nastajajoče toplote in pomanjkanja zraka. Pomanjkanje zraka pospešuje kvarjenje mesnih izdelkov. Začno se razmnoževati glivice, ki povzroče, da postane n. pr. koža pri salami mastna in nekako sluzasta. To kvarjenje je posebno pogostno v poletnih mesecih in pri salamah, pripravljenih za krajši čas. Če opazimo kvar takoj v začetku, salame in klobase umijemo z mrzlo vodo, jih dobro zbrišemo in takoj uporabimo. Salame, ki jih ponudimo gostom ali družini, olušimo, ker je nehigienično, če damo na mizo tudi črevo-. Na njem je namreč polno škodljivih glivic in tudi razne nesnage, ki jo lahko prenesemo na zdravo notranje meso. (Zato je prav tako nehigienska predaja neolupljene, narezane salame v trgovinah in mesarijah, ker pri tem nujno pride notranja vsebina v dotik z ovojem salame!) Plesnivega suhega mesa ne smemo nikoli umivati z vodo. Voda pronikne namreč v notranjost in ga okuži s plesnijo ali z drugimi škodljivimi glivicami, zaradi česar se začne razkrajati. Najbolje je, če odrgnemo plesen s čisto krtačo, nato meso zbrišemo s čisto krpo. Plesen pa odstranimo tudi tako, da meso dobro odrgnemo s soljo. Izmed živilskih škodljivcev narede veliko škodo posebni, pol cm dolgi hrošči, ki imajo na hrbtu rumeno progo. Prav tako so škodljive njihove kosmate ličinke. Preganjati moramo tudi mesarsko muho, ki odlaga na meso svoja jačeca, iz katerih se že čez nekaj ur izležejo bele in zelo požrešne ličinke. Meso. ki so ga napadle te ličinke, rešimo, če ga obrežemo in obrezana mesta zdrgnemo z močnim kisom. Najbolj pa meso zavarujemo, če ga hranimo v dovolj zamreženih omaricah, ali če ga zavijemo v tanko gazo in ga obesimo. ČUVANJE SIRA Sir hranimo vedno v hladnih shrambah, kjer naj leži na suhem in čistem pogradu oziroma polici. Toplota povzroča, da postane sir mehak; taki hlebci se pri obračanju in transportu lahko poškodujejo. V pretoplem in presuhem zraku' se sir preveč osuši, razvijejo pa se tudi lahko razne škodljive glivice, Id ga začno kvariti. Zato naj bo shramba ali Idet zračna, toda brez prepiha. Sir se rad navzame tujih vonjav. Velikih hlebcev ne smemo valiti, ker radi razpokajo in tako izgube svojo zaščitno zunanjo plast, zaradi česar se lahko začno kvariti. Načet sir se ne izsuši, če ga pokrijemo z zvoncem ali s prtičem, ki smo na navlažili v malo slani vodi. KAKO OHRANIMO SVEŽE MESO in druga živila za krajšo dobo? Denemo- jih v lonec ali v globoko skledo in le-to postavimo v večjo posodo z vodo ali ledom. Lone-' pokrijemo s prtičem tako, da sega v vodo. Voda pronica po nitkah v tkanino, hlapi in ohlaja zrak okoli sebe. V zelo vročih dneh zavijemo meso v ožet prtič, namočen v okisano vodo. šele nato ga denemo v posodo. Vodo večkrat menjamo. Seveda pa ohranimo v hladilniku živila najdalj časa sveža. Prihrani nam tudi mnogo poti in čakanja, ker nam ni treba vsega sproti nakupovati. POGRETE JEDI Da so manj vredne, to ve že vsaka gospodinja. Včasih pa le pride pogreta jed na mizo, bodisi zato, ker prihajajo družinski člani ob različnih urah na kosilo, bodisi ker odhajajo ob različnih urah v službo ali šolo, ker je gospodinja sama zaposlena itd. Včasih nam pa tudi kaj ostane in je škoda zavreči. V takih primerih bomo pač ravnali tako, da bo škoda najmanjša. Jedi ne bomo puščali na štedilniku ali v pečici, ker sred1 nja temperatura vitaminom zelo čkodi. Jed naj počaka v hladni shrambi. Pogrejemo jo sproti, in sicer le toliko, kolikor je potrebujemo in to vedno v sopari. Čim dalj stoji kuhana jed na štedilniku, tem manj je vredna. Poskusi z zeljem so pokazali, da znašajo izgube vitamina C: po eni uri 27 %, po dveh urah 58 %, po treh 67 %, po osmih urah pa 87. odstotkov. S tem je ovrženo tudi domače pravilo, da je sedemkrat pogreto zelje najboljše. Kadar ne gre drugače, kakor da serviramo pogreto jed, nadomestimo vitaminske izgube s solato in sadjem. Jedi primešajmo, če dovoljuje okus, precej sesekljanega peteršilja, špinančni jedi nekaj svežih sesekljanih špinačnih listov, kis-lemu zelju malo sesekljanega surovega zelja in tako dalje. Če bomo tako dopolnjevali postane jedi, bo v hrani dovolj vitaminov. Biiin la lama (Konec s 3. strani) ŠE NEKA! USPEHOV IN DOSEŽKOV Kolektiv Zidarja je zgradil doslej na Reki 350 stanovanj, v Ljubljani pa 82 vrstnih hišic ter 20-stanovanjski blok. V Ljubljani gradijo zdaj še samski blok bolniških sester in samski dom Ljudske milice, ki je specialna gradnja (pri kateri bo tudi precej montaže), s katero se namerava Zidar (ki ima v Ljubljani gradbišče šele dve leti) v našem glavnem mestu tudi uveljaviti. . Zidar gradi na Reki precej na polmontažni način, v sodelovanju z reškim podjetjem Beton-grad. Elementi montaže so predvsem stropi, prekladi, nosivci, okna in še kaj. Pred Zidarjem je začelo na Reki s polmontaž-no gradnjo le podjetje Primorje — vendar po drugem sistemu. Zidar je tudi prvo podjetje, ki je poskušalo graditi z bloketi po več kot 5 etaž. Zdaj je kvalificiranih delavcev premalo in naročil preveč. Sezonski kvalificirani delavci so že odšli domov, nekateri pa celo na delo v inozemstvo. Pri Zidarju pravijo, da bi bilo vse v redu, če bi se gradnje vsaj dva meseca prej odprle (stolpnice, Trgopromet, rezervoar). Pri letnem planu 450 milijonov dinarjev brutoprodukta (gradenj) v Kočevju je znašal izpad (Zdravstveni dom, vodovod, Dom telesne kulture) 154 milijonov di- polni načrti, in spremembe v njih gradnjo zelo zavlečejo in pogosto seveda tudi podražijo. © Predstavili smo vam pod-© jetje Zidar, njegove težave in © uspehe, kakor tudi težave in © uspehe posameznih članov © kolektiva. Nekaj številk, ki © smo vam jih posredovali, po-© ve, da podjetje v zadnjih le-© tih kljub težavam lepo na-© preduje in da Zidarjevi zi- Hala Kemične tovarne, ki jo je zgradil kolektiv SGP Zidar DELA DOVOLJ — DELAVCEV PREMALO Omenili smo že, da je bilo v prvem polletju letos dela premalo, delavcev pa zaradi tega preveč. V drugem polletju pa se je položaj popolnoma spremenil. la in ki so naši Dolenjski dali sebe in svoja dela. Tudi številne slike, dober tisk in ureditev so najboljša potrditev, da je knjiga izšla in da po njej zelo pridno segajo po Dolenjskem. Priporočamo jo tudi našim ljudem na Kočevskem, saj je knjiga prijetno čtivo in učbenik. M. Tratar narjev. Odprle pa so se nekatere nove gradnje, ki jih v planu niso imeli predvidene. STOLPNICI NE BOSTA GOTOVI JESENI Obe kočevski stolpnici sta bili zgrajeni po odobrenem gradbenem načrtu. Načrt za instalacije, ki ga ni treba predložiti hkrati z gradbenim načrtom, pa je bil zavrnjen. Načrte za instalacije je bilo treba ponovno delati in tako se bo gradnja stolpnic zavlekla, tako da bo letos po vsej verjetnosti gotova le ena. Nepo- © darji s tem, ko polagajo kar © men na kamen, opeko na © opeko, bloket na bloket, ne (D) zidajo samo novih stavb, ani' © pak tudi sebi boljše in lepše Q življenje. Še bo prišlo do ne-sporazumov, še se bodo P0-© stavile kolektivu na pot teža-© ve, ki pa jih bo ta s skupni' © mi napori, s sodelovanje*1® © vseh članov kolektiva najlaZ® © odpravil in premagal. J. P- škov ne zmore in pravi, da bo obrat zapustil in odšel na svoj dom. Kako bodo rešili to vprašanje, ne vemo. Dejstvo je, da je gostilna v Livoldu res nujno potrebna za ljudi iz Livolda in Dolge vasi, kakor za potnike, ki potujejo čez ta del Kočevske. Pogojev za obstoj je dovolj, prostor je tudi odličen, da bi lokal postal lahko rentabilen. Cesta proti Dolgi vasi Po Dolgi vasi ob lepi cesti stojijo lepo urejene hiše. Lastniki so uredili fasade in okolico hiš, da je vas sedaj kar prijetna. V poletnem zelenju so se ob strugi Rinže igrali otroci. Starejših ljudi je videti bolj malo, ker so na delu v Kočevju: na Rudniku, K.GP, Inkopu, Itasu itd. V vasi ni niti gostilne in ne trgovine. Vse. kar ljudje potrebujejo, dobijo v Livoldu ali v Kočevju. V Livoldu so v del vasi proti :Mozlju kopali kanal za vodovod, iker ta del vasi ni imel še vodo- jo proti Črnomlju in Brodu na Kolpi, se v Livoldu radi ustavijo, ker je gostilna na prometnem kraju in je postrežba dobra. Samo prostori so še starinski in bi jih bilo potrebno preurediti. če bi ta obrat sodobno uredili, bi bilo v njem veliko več prometa. V Črnem potoku je bazen za kopanje, ki ga v Kočevju ni. Če bi se uredil še lokal v Livoldu in bi bila v njem dobro organizirana postrežba, bi vse to privabilo veliko ljudi iz Kočevja, pravijo ljudje v Livoldu. Seda- V nedeljo popol »Kam gremo danes popoldne?« smo se vprašali in staknili glave, napravah okviren predračun in določili »maršruto«. Priprave niso dolgo trajale, zato smo kmalu sedli na kolesa in se odcijazili proti Ribnici in naprej proti Ortneku. Še pred Žlebičem sta nas dva miličnika »olajšala« za 500 din (kaj hočemo, prijateljski klepet, pri čemer je treba voziti vštric!) Cesta je bila polna: motoristi, avtomobilisti in kolesarji so švigali na vse strani, na veselico v Ribnico ali pa na Travno goro in na Grmado ... V gostilni v Ortneku smo za silo privezali duše. Nekaj gostov se je hladilo s pivom, zabaval pa jih je »kovačev stric«. Ljudje, ki pravijo, da je do_ Grmade lepa pot, verjetno sploh' še niso bili na grmadi. Do Velikih Poljan nad Ortnekom smo si po strmi cesti skoraj grizli kolena; nekaj psov nas je leno oblajalo, vendar ne prehudo, ker je bilo tudi njim vroče. Nekdo (menda mu pravijo »Bučkov stric«) je pred hišo natakal vodo. Potožil nam je, da pri njih ni gostilne, kjer bi se malo poveselili, sicer pa se še nekako prebijajo. Mati, pri kateri smo pustili kolesa (prav zares, kolesa smo »prinesli« tja, nam je hotela postreči z žganjem. Toda kdo bo pil žganje v taki vročini!? dne na Grmadi izletniki seveda prineso seboj). Sicer se šele razvija, ni še dovolj znana, treba je še urediti to in ono, toda vse se bo z leti popravilo. Grmado imamo in treba jo je čimbolj izkoristiti! Vendar pa bi bil jaz osebno bolj zadovoljen, če bi ne bila tako visoko, ampak kar v — Ortneku. (Ta je pa dobra, kaj!?) o križišča i Livoldu Vožnja iz Kočevja do Livolda po lepi cesti je kar prijetna. Le 'škoda, da je tako kratka, ker se na križišču v Livoldu konča iri če se peljete proti Mozlju, vas že objamejo oblaki prahu, vozilo pa pada iz jame v jamo. novi zgradbi, gasivski in kulturni dom. Na križišču sredi vasi je gostilna, kjer je vedno precej gostov. Domačini iz Livolda in Dolge vasi so s postrežbo zadovoljni. Tudi potniki, ki potuje- rednih prispevkov, ki jih ima, plača za najemnino 120.000 din, dopolnilnega prispevka Vodovodni skupnosti poleg rednih prispevkov pa še 25.480 din. Vsa režija je tako velika, da stro- Sredi vasi v Livoldu voda. Vaščani so sami skopali jarke za cevi, ostalo bo prispeval pa komunalni sklad ObLO Kočevje. Sredi vasi stojijo dve nji najemnik lokala, pravijo, je dal odpoved, ker zaradi velike režije ne more izhajati s prometom, ki ga dosega. Poleg vseh »Veste, že leto dni nisem bila na Grmadi, danes pa sva se z očkom namenila, da bi šla tja na pivo.« Nato smo se zagnali v strmino, kar po bližnjicah. Pot ni najboljša, vendar smo videli precej motoristov, ki so se pehali^ proti Grmadi! Kako jim je šlo, ne vem. Sonce je neusmiljeno pripekalo, kot bi hotel požgati še tistih nekaj trav, krompir in žita. Med potjo smo večkrat počivali ter potrgali nekaj drobnih jabolk (naj nam ljudje tega ne zamerijo, kajti žeja je žeja!). Grmado smo videli že od daleč, nad kočo pa se je vil dim (pekli so janca). »No, zdaj bomo pa kmalu tam« smo se tolažili. In nato smo zopet sopihali, si grizli kolena, počivali. Grmada pa je bila še vedno daleč. Med počitkom pri kapelici je skozi vroči, trepetajoči zrak priplavala k nam poskočna polka. Melodija je ve- Qilanit pukioalcet Oiotstila Sponedi čestitke. Mali oglasi KOČEVJE Poročili so se: Trope Anton, sprevodnik avtobusa iz Kočevja, Tomšičeva ulica št. 5, star 25 let in Škrbec Marija, frizerka iz Kemške vasi št. 2, stara 25 let; Hočevar Andrej, gozdni delavec Iz Poloma št. ^r, star 24 let in Furdi Zlata, živinorejka iz No-vakovca, stara 22 let; Topalovič Ekrem, delavec iz Lukovice, star 19 let in Schuster Marija, delavka iz Kočevja, Rudnik št. 31, stara 16 let. V Ljubljani sta se poročila: Veselič Ludvik, ključavničarski "mojster iz Kočevja, Trg svobode 43 a, star 28 let in Pavlin Ivka, šivilja iz Kočevja, Trg svobode št. 38, stara 29 let. Rodile so: Novak Stanislava iz Kočevja, Roška cesta št. 70; Hu-dorovič Silva iz Željn, dečka. DOLENJA VAS Poročila sta se: Tomec Stanislav, logar in Dolenje vasi številka 86, star 33 let in Ilc Roz-ka, uslužbenka iz Dolenje vasi št. 99, stara 24 let. »NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter »obar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Eetna naročnina 800 din, pollet-oa 400 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 2.000 dinarjev oziroma 3 ameriške *»Urje. Tek. rač. 600-27-1-265 PH NB podružnica Kočevje ČESTITKA Dragemu očetu Jerneju Čampi iz Brega 33 želi mnogo zdravja za njegov god hvaležni sin Jernej, ki služi vojaški rok v Križevcih. Vse ostale pa lepo pozdravlja. PRODAM Ugodno prodam malo rabljen JADRAN KOČEVJE: 17. do 19. avgusta italijanski film »Lažne naivke«, 20. in 21. avgusta argentinski film »Žeja«, 22. in 23. avgusta španski film »Viridiana«, 24. in 26. avgusta ■ nemški barvni film »Petro-grajske noči«. SVOBODA KOČEVJE: 18. in 19. avgusta indijski barvni film »Mati Indije«, 25. in 26. avgusta amer. barv. film »Tanka«. RIBNICA: 18. in 19. avgusta angleški CS film »Obtoženi ste, Oscar Wilde«, 25. in 26. avgusta nemški barvni film »Črni blisk«. STARA CERKEV: 18. in 20. avgusta poljski film »Smrti zapisani«, 25. in 26. avgusta nemški barvni film »Črni blisk«. STARA CERKEV: 18. in 19. avgusta poljski film »Smrti zapisani«, 25. in 26. avgusta francoski film »Primer dr. Laurenta«. SODRAŽICA: 18. in 19. avgusta ameriški barvni film »Čajnica«, 25. in 26. avgusta nemški globok otroški voziček. Informacije: Kočevje, Trata 14, vsak dan od 14. ure naprej. PRODAMO Hišni svet Trg svobode 5, Kočevje ugodno proda strešno opeko »bobrovec«. Informacije pri naslovu. film »Dalmatinska svatba«. VELIKE LAŠČE: 18. in 19. avgusta japonski film »Ljudje-torpeda«, 25. in 26. avgusta francoski barvni CS film »Noči Lukrecije Borgie«. DOBREPOLJE: 18. in 19. avgusta ameriški CS film »Oklahoma«, 22. avgusta franc, film »Eskadirilja Normandija — Njernen«, 25. in 26. avgusta ameriški CS film »Trgatev«, PONIKVE: 23. avgusta francoski film »Eskadrilja Normandija — Njernen«. PREDGRAD: 18. in 19. avgusta italjanski barvni film »Vojna in mir« I. del, 25. in 26. avgusta italijanski barvni film »Vojna in mir« II. de.l BROD NA KOLPI: 18. in 19. avgusta ameriški barvni film »20.000 milj pod morjem«, 25. in 26. avg. amer. barvni film »Davy Crocket«. LOŠKI POTOK: 19. avgusta italijanski film »Vrnil se bom v Kandaro«, 26. avgusta italijanski CS film »Spomin iz Italije«. Tesarji v Slemenih, kamor je lep razgled z Grmade selo trepetala v zraku, se širila proti Poljanam in Struški dolini ter vabeče klicala: »Pridite, zavrtite se ...« Še zadnji naskok, poslednji napor in bili smo na vrhu. Odprl se nam je razgled po vsej Ribniški dolini, po hribih tja do Sodražice in še naprej ter po Struški dolini. Precej ljudi je sedelo okrog koče, nekateri kar pod grmi, gostinski prostor pa je bil zaseden do zadnjega kotička. Upravnik in natakarica sta letala iz lokala v kuhinjo, nato v klet (ki je skopana v hrib), k mizam okrog doma in zopet nazaj. Kljub številnim gostom sta stregla hitro. »Tri steklenice piva in tri kokte,« smo naročili z zadnjo sapo. Dogovor: Vsak plačamo rundo (ženske: dedci nemarni naj kar plačajo!). Nato smo pograbili vsak svojo steklenico in pili. (Stara mamica je pa res dobra, če bo prišla sem na steklenico piva!) Ko je nekdo nesel mimo zadnje • rebro pečenega janca, je kolega Jože ugotovil: »Tale janc je pa naš, pred nekaj dnevi smo ga prodali! Poznam ga po rebru!« Neverno smo ga pogledali, toda njegova ugotovitev bo najbrž točna. Na take stvari se dobro spozna, saj študira medicino ! Ko smo za silo prišli k sebi, smo se zapodili v dolino. Joj, kako je to šlo! Posebno tistim, ki so se prav z Grmade peljali z motorji, seveda ne po poti, ampak naravnost po senožeti. Morali smo hiteti, ker je bila v Ribnici veselica (mi pa^ brez luči). V Ortnek smo prišli, ko je trobentač klical otroke, ki so tu v koloniji, k večerji... In še zaključna misel: Grmada je čudovit rekreacijski kraj, odmaknjena od vasi in mest, od cestnega prahu in trušča (ki ga | | % RAZPIS % s ♦ % VODNA SKUPNOST ZA VODNO PRESKRBO KOČEVJA J ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ IN RIBNICE V KOČEVJU razpisuje mesto RAČUNOVODJE USTANOVE ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Za razpisano mesto je potrebna srednja strokovna izobrazba ♦ ali petletna praksa na vodilnem računovodskem položaju. ♦ Osebni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih ustanove. ♦ Nastop službe takoj ali najkasneje do 1. oktobra. Ponudbe ♦ 0 pošljite na upravo Vodne skupnosti. ♦ ♦ ♦ RAZPIS SPREJEM DELAVCEV Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« Kočevje sprejme takoj več nekvalificiranih delavcev za opravljanje gradbenih del ter več kvalificiranih in visokokvalificiranih zidarjev in tesarjev za dela na gradbišču v Kočevju in ostalih gradbiščih. Obveščamo tudi vse, ki so končali osemletko ali manj razredov in ne bodo nadaljevali šolanja, da se lahko redno zaposlijo pri našem podjetju. Med zaposlitvijo jim bomo nudili možnost priučevanja za tiste poklice v gradbeni stroki, za katere imajo največ veselja ter jim omogočili obiskovanje zimskih tečajev za pridobitev kvalifikacije in poklicev. Prijave sprejema tajništvo podjetja in daje vse potrebne informacije. SGP »ZIDAR« KOČEVJE ♦ ♦ ♦ | ♦ * ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ SPORED RTV LJUBLJANA SPORED za soboto, 18. avgusta 1962 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05 6.00, 7.00 in 8.00 Poročila, 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji, 8.35 Nekaj partizanskih samospevov z medigro, 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani Vera Panova: Ser-joza, 9.10 Zabavni kaleidoskop, 9.40 Od Ljubljane do Skopja, 10.00 Poročila, 10.15 Od tod in ondod, 11.00 Novi posnetki Bi-zertove Carmen, 11.35 Mali klub ljubiteljev popevk, 12.00 Poročila, 12.00 Igra nam Trio Avsenik, 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Poročila, 13.30 Baletni intermezzo, 14.05 Glasbeni omnibus, 14.30 Prireditve dneva, 14.35 Naši po-slušavci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Poročila, 15.20 Šaljiva klaviatura, 15.40 Popoldne ob zborih Vasilija Mirka in Petra Liparja, 16.00 Vsak dan za vas, 17.00 Poročila, 17.05 Gremo v kino, 17.50 Ciganske melodije, 18.00 Poročila, 18.10 Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 2, 18.30 Dalmatinske narodne, 18.40 Okno v svet, 19.00 Glasbene razgldnice, 19.30 Za prijeten konec tedna, 22.00 Poročila, 22.15 Oddaja za naše izseljence, 23.00 Poročila, 23.05 Za ples in razvedrilo, 24.00 Zadnja poročila. SPORED za nedeljo, 19. avgusta 1962 6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust, 8.00 Mladinska radijska igra — Astrid Lindgreen: Erazem in potepuhi — II, 8.40 Dva sodobna skladatelja pišeta za mladino — Jena Absil in Bu-hoslav Martinu, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 10.(5(5 Še pomnite tovariši... Stane Stražar: Juriš od Trojice do Škocjana — II, 10.30 Promenadni koncert orkestra Češke filharmonije, 11.30 Ernest Petrin: Izseljenci doma — reportaža, 11.50 Sto taktov za dober tek 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I, 13.00 Poročila, 13.30 Za našo vas, 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom, 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II, 15.00 Poročila, 15.15 Trikrat pet, 15.30 Operni recital tenorista Rudolfa Francla, 16.00 Humoreska tega tedna, 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne, 17.00 Poročila, 17.05 Športna nedelja, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Vaša pesem — vaša melodija, 20.50 Športna poročila, 21.00 Od Bacha do Debussy j a z violončelistom Janosom S tankerjem, 22.00 Poročila, 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana, 23.00 Poročila, 23.05 Zaplešimo v novi teden, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ¥ pasjih dneh na potepu po Kočevju Na sestanku smo razpravljali o proizvodnji, delitvi dohodka, storilnosti, kvaliteti dela in naši zavesti do kolektiva. O vsem je bilo veliko mnenj in predlogov. Glave so nam postale že utrujene, ker je bila prava poletna pasja vročina, ko se človeku nič več ne ljubi razmišljati o različnih problemih. na. Z gornjega konca Rinže so se vračali fantje in dekleta s kopanja. Največja pomanjkljivost mesta in okolice je za pasje dni kopališče, da bi se ljudje lahko pošteno okopali. Res ni čudno, ko pravijo, da je Kočevje ob nedeljah prazno. Okrog 300 osebnih avtomobilov, kolikor jih je Gostinske delavke v Kočevju »Kam pa sedaj?« je vprašal nekdo, ko smo končali. »Na potep.« In res smo se odpravili po mestu. Po Ljubljanski cesti je bilo kar precej ljudi, ki so hodili na vse strani. Njihova hoja je bila bolj počasna, nobenemu se ni posebno mudilo, razen motoristom, ki so pritiskali na plin, da je motor še bolj ropotal po ulici. V pekariji je bilo kar precej ljudi, otroci so kupovali sladoled, starejši kruh in ostale dobrote. Prišel je znanec s pol štruce kruha, zavitim v papir. »Stopi ‘še k mesarju in kupi tisto ta veliko šunkarico, pa se bomo lahko najedli« mi je dejal tovariš. »Veš, ni dobro, da preveč ješ, ker ti že raste trebuh. To pa ni zdravo, pravijo zagovorniki vitke linije, ker si potem preveč neroden.« Pred Rogom so se poslavljali sezonski delavci, ki so odhajali proti železniški postaji. Morda so odšli na obisk domov, kdo bi vedel. Na tržnici v spodnjih prostorih je bilo še precej pro-dajavcev z raznim blagom, poleg njih tudi nekaj kupcev, žensk in mladine. Na mostu in poleg njega je bilo več mladih ribičev, ki so pridno metali trnke v Rinžo. V pločevinastih posodah so imeli že nekaj rib. Po Trgu svobode so hodile sem in tja skupine mladih ljudi, ki se jim ni nikamor mudilo. Videlo se je, da so tudi na mladino pritisnili pasji dnevi, Pri mizah pred kavarno je bilo precej gostov in tudi v lokalu je sedelo več skupin. Natakarice so imele dovolj dela. Gostje so naročali pivo in limonado. »Kako vam gre v kavarni?« »Tako n o, že gre.« V lokal so prišli novi gostje. V trgovini Manufakture je v izložbi pisalo o razprodaji odej po znatno znižanih cenah, po 790 din. No, morda bodo začele cene le padati, ker gredo sedaj še vedno navzgor, kot toplomer v pasjih dneh. V trgovini je bilo okrog 20 kupcev, povečini žensk, ki so izbir&le raznovrstno blago. Pravijo, da je danes potrošnja zelo zahtevna, pa naj bo to v izbiri ali pa kvaliteti. Proda javci so pridno razvijali blago pred kupci in bo to, da je potrošnja zahtevna, menda kar držalo, vsaj videz je bil tak. V trgovini Sad je-zelenjava je bilo še več kupcev, kar je razumljivo za pasje dni. Pravijo, da ta trgovina ni bila še nikoli tako založena z raznim blagom, kot je letos in se je s tem zelo izboljšalo. Samo cene so še precej visoke in sadje ter zelenjavo bi bilo dobro v poletnih mesecih prodajati še kje drugje. Na klopeh ob poti v Go j so sedeli, starejši ljudje. Na otroškem igrišču je bilo precej otrok in starejših ljudi, ki so nadzorovali otroke. Prijetno je v pasjih dneh posedeti v senci dreves. Za drvarnico hotela je okrog 12 fantov, starih od 8 do 14 let, cif-ralo. Teh vročina ni prav nič motila. Na strehi drvarnice je druga skupina fantov' metala karte. Tudi ti so se kar dobro počutili tam gori. V vrtnariji so ženske zalivale zelenjavo, sonce se. je bližalo vr-hit Stojne. Na vrhu jablane ob poti v Gaj so se slišali nekakšni glasovi. Dva fanta sta obirala še zelena jabolka. Kmalu sta splezala z jablane in začela metati krivo palico kot kopje. Ob Rihži so na klopeh sedele ženske, otroci so se igrali v njihovi bližini. Odbojkarji so se pripi.1 jati na trening. Na stadionu in kegljišču je bila tiši- v Kočevju, odpelje ljudi tja, kjer imajo možnost, da se osvežijo. Tisti, ki tega nimajo, gredo na kopanje po umazanih tolmunih Rinže, tja do Petra in Pavla, paše naprej proti Slovenski vasi. Morda bi se dalo z majhnimi sredstvi tudi temu pomagati. Povsod slišimo samo o gradnji kopališča, ki bi stalo milijone, katerih pa ni na razpolago. Z očiščenjem nekaterih mest ob gornjem toku Rinže, kot je na primer Peter in Pavel, pri mostu v Mahovniku in po ostalih mestih, kjer se sedaj ljudje kopljejo. Ta mesta bi bilo potrebno z manjšimi sredstvi očistiti in urediti tako, da Bi se vsaj za silo ljudje v njih bolj spodobno kopali. Na letno kopališče ne moremo še računati, uredili bi pa lahko to, kar se da urediti z majhnimi sredstvi. Mladina, ki je zato najbolj zainteresirana, bi lahko v tem precej pomagala. V hotelski restavraciji je bilo vsega skupaj 5 gostov. Trije so sedeli skupaj, dva sta bila pa vsak pri svoji mizi. Natakarica je dejala, da je včasih v hotelu, ko ni gostov bolj žalostno, če so gostje, so pa zadovoljni. Če bi bila do Kočevja boljša cesta, bi bilo več gostov. Ker tudi kopališča ni v Kočevju, bežijo še domači gostje v druge kraje, Kočevje je pa prazno. Ta dan so bili napovedani gozdarji iz Sevnice in so se pripravljali za sprejem. Razpoložljive postelje so v hotelu večkrat prazne. Ko- lektiv je v znižanju poslovnih stroškov p odvzel vse potrebne ukrepe. Število zaposlenih je omejil na minimum, kakor tudi ostale izdatke. Zato natakarica ne bo mogla izkoristiti vsega letnega dopusta, ker ne morejo pustiti same mlade, ki so v delu še neizkušeni. V trgovini Manufaktura je bilo spet precej ljudi. Izbira blaga je res dobra, prodaj avke pa uslužne. Stranko takoj vprašajo, kaj želi. Nič niso hude, če pravi stranka, da bo samo pogledala. »Pa zdravo!« pravijo, ko stranka, ki ni nič kupila, gre iz trgovine. Morda bo prišla pa drugič. Naši trgovci pokažejo kar lep odnos do strank, to jim je treba priznati. V Železnini je bilo isto, stranke in vljudni pozdravi z vprašanji: »Kaj želite?« Ljudje so izbirali žeblje, vijake in razne druge kovinske predmete. Pod mostom in na mostu proti Veterinarski postaji so bili spet mladi ribiči. Za Veterino je pela krožna žaga, žig-žig, da je kar rezalo po ušesih. Pod vrbami se je slišal smeh žensk. Vrbe ob Rinži so res v okras tega dela mesta. Na žalost pa to podobo pokvari lokvanj, ki se je razbohotil po Rinži. Veterinarski delavci so pri vhodu na dvorišče nekaj živo razpravljali, po Roški cesti so brneli avtomobili in motorji, katerim so se umikali pešci in kolesarji. ljevali. Vrbe, topoli in zelenje okrog Komunale se je med betonskimi cevmi in podstavki kar lepo razraslo. V njem so dobi več kotičkov, da se človek lahko ohladi v vročih avgustovskih dneh. Na drugi strani Rinže so lepi zeleni vrtovi in drevesa, ki jih gojijo skrbni gospodarji. V Kemični tovarni je pelo kladivo. V Avtoparku je šofen montiral gumo. Tovariš, ki je prišel k njemu, je vprašal: »Si slišal za karambol?« Kaj je odgovoril vprašani, nismo razumeli. V sobi avtošole je bila glava pri glavi, mladinci so o nečem živo razpravljali. Najbrž o delovanju motorja. Pri Lovcu je bilo na vrtu še največ gostov. 19:15 je razglasil kibic rezultat balinarjev. Krogla je spet udarila ob kroglo in rezultat se je spremenil. V uti so pri dveh mizah zaverovani kvartači šnopsali. Pred trgovino Oskrba je stal konj, vprežen v voz. Dve proda-javki sta pripeljali dve vreči bele moke, ki so jih potisnili na voz. Tudi v trgovini je bilo precej ljudi. V splošnem so bile trgovine ta dan veliko bolj polne kot gostilne. Pred mesarijo je stal prodaja-vec. »Kaj ni nič kupčije?« »Danes so na jedilniku ribe, ker je petek« je odgovoril. Urejenq okolje pred stanovanjskimi bloki v Cankarjevi ulici daje lepo podobo mestu. Vidi se, da imajo hišni sveti čut za lepoto, kar je lahko za vzgled marsikateremu našemu hišnemu svetu. Pri Kmetu je možakar ocenjeval na novo prepleskani prostor. Kuharice so dejale, da bo dobra večerja. Na vrtu so igrali duraka. Tu bi bil tudi konec po- M O Z E L J (Glej članek na 2. strani) Pred Komunalo je bilo na cesti ob Rinži po vsem mestu znano jezerce, ki nastaja sedaj tu, sedaj tam. Cevovod vode je spet popustil in dve deklici sta pridno opravljali pri njem svoje delo. Stekli sta na hribček po pekače in svoje delo spet nada- tepa po našem mestu. Sonce je že prišlo za vrhove Stojne, mesto se je zavijalo v poletni mrak. Kmalu bo nastopil čas počitka in drugi dan bodo ljudje spet vstali v novo se prebujajoči dan. -pe- Sonce je bilo krivo Ne vem natančno, kako se je zgodilo. Sedel sem na plaži in sonce mi je neusmiljeno sijalo v obraz. »Hudičeva pripeka!« sem si dejal in pomežiknil. Legel sem na hrbet in poskusil zaspati. Ni šlo. Na obrazu so se mi pokazale potne srage »Za vraga, kakšna vročina!« Zopet sem moral pomežikniti. Malce nerad, a pomežikniti sem le moral. Tedaj sem jo opazil. Bila je v bikinih in tudi ona mi je pomežiknila. Ležala je proč od sonca in sprva sploh nisem mogel verjeti, da mežika meni. Nisem se čutil dovolj krepostnega, da bi odgovarjal njenemu okusu. Bila je lepa, ožgana od sonca, s poudarjenimi boki in z dolgimi lasmi, ki so ji padali na hrbet. »Kakšna bomba!« sem pomislil.. Sončni žarek mi je padel na levo oko, da sem ga zaprl. Hotel sem se razjeziti, toda glej čudo; tudi oko moje sokopavke se je zatisnilo. »Oh, saj to ni mogoče,« sem si dejal in se poskusil umiriti. Toda vse zastonj, moj notranji mir je bil porušen. Še nekajkrat sem pomežiknil. Hotel sem se prepričati, kako bo na to reagiralo nežno bitje na drugi strani. Obneslo se je. Najraje bi skočil do neba. Ta igra mi je ugajala in zdela se mi je zelo učinkovita. Že sem si predstavljal: »lepa blondinka, morje, plaža ... oh, kaj bi žena, kdo bi mislil nanjo. Sam bog, da je odšla v toplice, da si pozdravi revmo.« Čutil _ sem se mladeniško krepostnega. »Nisi tako slab, Pepe, ne!« sem si dejal. »Poglej, kakšna nežna bitja te vabijo z očmi.« Potegnil sem trebuh vase in zajel sapo, da bi bil videti čimbolj širok v prša. Sam sebi sem se zdel kot Tarzan. Bil sem nenavadno močan. Dvignil sem se in se približal mežikajoči plavolaski. »Vi pa odmaknjen od vasi in mest, _ od Tedaj mi je zadnjikrat pomežiknila. »Pojdite tja in mu razbijte butico!« mi je dejala ostro. »Komu?« sem vprašal nedolžno. kar sami, gospodična« sem jo ogovoril s kolikor sem mogel nežnim glasom. »Ne, nisem gospodična, pa tudi sama nočem biti,« mi je dejala in zopet pomežiknila. »No, to je že dobro,«-, sem si mislil, »sedaj so karte izenačene« »Ona brez moža, jaz brez žene, to bo :es pravo dopustniško življenje.« »No, nič hudega,« sem ji dejal, »saj včasih je še bolje tako.« (Fant, nisi še vsega pozabil, dobro razpletaš svoje mreže. Ribica je zagrabila, poskusi jo izvleči.) Bil sem ponosen nase. Čutil sem se mladeniško napadalnega. »No, še malo, sedaj moraš napeti vse zastarele mladeniške sposobnosti in trdnjava bo padla kot bi mignil.« Vzravnal sem • se, si prizadeval, da bi popravil ude, skratka, da bi napravil nanjo čim boljši vtis. Na plaži »I, komu,« me je nesramno pogledala, »mojemu možu, vendar! 41i ga ne vidite na skali, kako mi sveti že ves čas z ogledalom v obraz.« - Obrnil sem se in ga zagledal na skali, toda bilo je prepozno. Že naslednji trenutek sem začutil na obrazu top udarec kamna, ki se je nato odtrklajal v morje. »No, debelinko, tu si odpravil, sedaj si dobil, kar si iskal!« mi je dejal porogljivo. Prijel sem se za boleče mesto in odkolovratil s plaže. Slišal sem le krohot kopavcev in njen visoki ton, ki je vse preglasil. Takoj naslednji dan sem se odpeljal domov in preživel ostali del dopusta doma. Kupil sem si tudi sončna očala, da ne bi videli buške in da bi me obvarovala pred nevarnim mežikanjem. Sedaj se kesam in si mislim: »Oh, kakšna škoda, da jih nisem kupil že prej« -mt- Zadnji uspeh sovjetske raketne tehnike ter sovjetskih kozmonavtov majorja Nikolajeva in podpolkovnika Popoviča je presenetil ves svet. Res je, da smo podoben poskus pričakovali že nekaj časa, toda uspeh je bil tako silen, da je v trenutku potisnil v ozadje vse druge bolj ali manj pereče mednarodne probleme, kot je obletnica berlinske krize 13. avgusta (ko so pred letom zazidali prehode med obema deloma mesta) ter gromoviti Adenauerjev govor, zapleti v Kongu, stabilizacija položaja v Alžiriji, vladna kriza v Argentini ter eksplozije ameriških in sovjetskih atomskih bomb. Vse to je bilo pozabljeno, oči vseh pa so bile uprte v nebo, sinji, daljni brezzračni prostor vesolja, kjer sta štiri oziroma tri dpi krožili sovjetski vesoljski ladji s posadkama, Vzhod III in Vzhod IV. Prva vest je prišla v soboto, 11. avgusta, ko so ob 11.30 izstrelili majorja Nikolajeva. V mračnem vesolju je torej preživel 94,25 ur ali skoraj štiri dni. Medtem je 64-krat letel okrog Zemlje in preletel 2,600.000 km, kar predstavlja sedemkratno razdaljo med Zemljo in Luno. Podpolkovnika Popoviča so izstrelili skoraj 24 ur kasneje z istega kozmodroma. V vesolju je preživel dobrih 71 ur in preletel nad dva milijona kilometrov. Oba kozmonavta sta skupaj krožila po vesolju 165,26 ur ali sedem dni. Planet sta obletela 112-krat, ekvator sta presekala 224-krat in skupno preletela 4,700.000 kilometrov. In kaj sta počela ves ta čas »junaka vesolja«? Njuna naloga je bila silno težka, kajti dokazati sta morala, da človek lahko tudi dalj časa vzdrži v breztežnostnem stanju, obenem pa so hoteli ugotoviti, kako bi lahko dve kozmični ladji v brezzračnem prostoru vzpostavili zvezo. Vse to je sijajno uspelo. Kozmonavta sta imela polne roke dela: upravljala sta ladji, jedla, spala, se sprehajala, pisala dnevnik in se preko radia pogovarjala med seboj in z Zemljo, kjer so milijoni navdušnih ljudi sledili vsaki njuni kretnji po televiziji. Da, tudi po televiziji (čeprav so ZDA odklonile prenos preko televizijskega satelita Telstar, češ da zaradi tehničnih ovir to ni mogoče). Nekateri so ugibali, če bosta’ kozmonavta svoji ladji med letom združila, kar bi bil velikanski uspeh. To bi pomenilo, da je človek praktično že rešil vprašanje, kako vzpostaviti medplanetarno postajo za polet na Luno in kasneje na ostale planete Osončja. To je izredno težka naloga, kajti obe ladji sta leteli s hitrostjo skoraj 30.000 kilometrov na uro. Če bi hoteli združiti obe ladji, bi morali na Zemlji vse elemente združitve silna precizno izračunati in bi najmanjša napaka lahko povzročila uničenje ladij in posadk. Vendar če tega niso storili sedaj, bodo v najkrajšem času, kajti nedvomno je dokazana premoč sovjetskih strokovnjakov nad ameriškimi (ZDA predvidevajo izstrelitev dveh vesoljskih ladij »Dvojček« šele za 1964. leto). In še nekaj. Vsi poskusi silno veliko stanejo in če bi vsa razpoložljiva sredstva, strokovnjake in voljo po sodelovanju združili, napeli vse sile, bi bili uspehi nedvomno še večji. Ravno ob najnovejšem uspehu Sovjetske-zveze so še ostreje kot kdajkoli postavlja vprašanje po popolni razorožitvi, brez slepomišenja in pretvarjanj. To je trenutno najvažnejši in najpomembnejši cilj človeštva, >:ajti le tedaj, ko mu ne bo grozilo uničenje, ko bodo" razprtije in vojne pozabljene, bo lahko strnilo vse svoje sile, se usmerilo v vesolje, na Mesec, Mars, v brezdanji brezzvezdni prostor, po čemer že tako dolga hrepeni... i Škofji Loki Avto-moto društvo Škofja Loka priredi v nedeljo, 19. avgusta velike motociklistične hitrostne dirke, ki se štejejo tudi v okvir državnega in republiškega prvenstva. Motociklisti se bodo pomerili za najvišje lovorike v državi in sicer v vseh kategorijah, od 50 do 250 ccm. Na teh dirkah bodo sodelovali najboljši motociklisti iz vse države. Tekmovali bodo tudi prikoličarji na motociklih do 1200 ccm. Razgovor opolnoči Prisedel je, nas nekaj časa poslušal, nato pa se tudi sam vpletel v pogovor. Govorili smo o različnih (v glavnem nepomembnih) stvareh. Nato je pričel pripovedovati : » ... To ni vse skupaj nič! Delal sem ves mesec kot črna živina, res sem delal, bil sem delovodja. Ko pa je prišel -obračun, so mi nekaj odtrgali (za kaj, nisem razumel), pa sem dobil sedemnajst jur jev! Veš, tako sem bil jezen. Deset tisoč sem dal materi, ostalo sem pa vse zapil!... Za ta denar ne bom več delal, saj nisem neumen. Zdaj ne delam že tri tedne; šel bom v Nemčijo in dobro zaslužil.. . « Poznalo se mu je, da je ta dan (okrog polnoči je bilo) že precej pil. Tudi shujšal je v teh treh tednih, ker ni dela’ (tako je sam dejal) .. . . . . da, zaslužil. Tebi bom pa poslal 25 mark ... « »Hvala, z obratno pošto jih dobiš nazaj!« »25 mark ti bom poslal,« je trmasto vztrajal. »Domov se bom pripeljal z avtomobilom, takim velikim, da ga bodo vsi gledali.« »Saj ga ne moreš. Kaj pa carinska prepoved?« »To bo samo do novega leta,, nato ga bom lahko.« Nemčija je njegova obljubljena dežela; toda ne le njegova, on je le eden mnogih, ki sanjajo o njej, o bogastvu, ki si ga. lahko v kratkem času (in menda brez dela) prislužijo, o avtomobilih itd. Obljubljena dežela, o kateri jim pripovedujejo tisti, ki so že tam. Toda pripovedujejo le o visokih zaslužkih, o avtomobilih, visokem standardu, vsi pa molče o mleku in kruhu, ki ga jedo, o garanju po deset in več ur, o trdih žuljih, s katerimi se dokopljejo do denarja ter o paketih od doma. Da. tudi ta je Nemčija, ne le bogastvo, ampak tudi garanje. Vsi tisti, ki sanjajo o bogati Nemčiji, pa bi morali vedeti, kako je Nemčija prišla do tega standarda in da bi. če bi vsi doma tako delali kot v tujini ter malo bolj šte-dili, tudi sami imeli mnogo višji standard. Namreč, ni vse zlato, kar se sveti! F. Grivec V 'obratu družbene prehrane Jelka v Kočevju