Slovenski glasnik. 323 a poleg njega še petero drugih knjig. In vse to za 3 gld.! Stanko Vraz prodaje se sedaj tudi v knjigarnah po 3 gld. zvezek. „Pobratimstvo, mesečni žurnal za književnost i nauku" imenuje se nov srbski list, katerega v obliki „ Ljubljanskega Zvona" od novega leta izdavajo dijaki velike šole v Belemgradu. Letna naročnina mu je 4 gld. Češko slovstvo. Največ pozornosti vzbudila je zadnji čas knjiga pod naslovom „0 živate a pusabeni Josefa Kajetana Tyla" spisal J. L. Turnovsky. Saj je pa tudi res izvrstna slika življenja in delovanja jednega nabolj navdušenih domorodcev, kar jih je Češka imela, pa tudi jednega najnesrečnejših. Citati se da kakor roman, kajti opisuje nam Tyla človeka, rodoljuba, burno življenje pesnikovo in igralčevo. Sladek končuje kritiko o njej v „Lumiru" želeč: ,,Takovych knih meli bychom miti vice". Koncem minulega leta izdala je prva češka pisateljica zdanje dobe E. Krasnohorska zbirko pesnij podnaslovom „K slovanskemu j ihu". Pesni te so uže same na sebi krasne, da, poleg Svatopluk Cechovih baje najlepše; Krasnohorska je pa tudi poleg tega še pokazala kraj, kamor naj bi se češki pesniki bolj pogostem obračali. Razen J. Holečka se izmej čeških pisateljev nihče ne briga za južne Slovane. Nihče bi ne mislil, da te krepke, junaške besede, globoki čut in zdravi nazori o življenji prihajajo iz srca ženskega. Ne more se povedati, katere pesni so lepše, ali junaške, bojne ali lirične . . . Pozna, se, da je Krasnohorska s pridom prebirala srbsko narodno pesništvo ter se iz tega neusahljivega vira prave poezije veliko naučila. Izšel je ravnokar francoski prevod „Babičke" od Božene Kapove. Knjižica, tiskana jako okusno, stane 1 gld. 50 kr. Morebiti ustrezamo slovenskim gospodičnam, jezika francoskega zmožnim, če jim oznanjamo to knjigo. Mladi nadarjeni pisatelj Eduard Jelinek opisal je svoje potovanje iz Poljske z mrtvim prijateljem Jablonskim. „Vzpominka na Boleslava J a- , blonskeho" odlikuje se posebno po lepem zlogu in navdušenih mislih. Cisti dobiček je namenjen „ustanovi Jablonskega". Jako zanimiva je nadalje knjiga: „Fr. Lad. Rieger, vodja češkega naroda," spisal Jak. Maly. Kar je storil Rieger svojemu narodu, ne da se kmalu in lehko ocenjevati, zategadelj morajo biti Cehi hvaležni g. Malemu za to, kar jim je dal. S političnega stališča je dobro opisal Riegerjevo delovanje; a zasluge njegove v literaturi, ki niso nikakor male in zasluge o g'edališči češkem jako so površno naznačene. Riegerjevega biografa čaka teško delo. jjBibUografickf Všstnik", katerega v Pragi po jeden pot na mesec izdaje Urbanek, potreben je vsakemu, kdor se hoče seznaniti s češko in slovansko literaturo ter se vestno briga za nje razvoj; kajt; ta „Bibl. Vestnik točno prinaša naznanila o vseh novih knjigah i i novinah, objavlja vire životopisom pisateljskim ter zaznamenuje vsako kritiko o tem ali onem spisu. PscCKiu KPyiKOK'l). Uže v prvej številki »Ljubljanskega Zvona" opozarjali smo svoje čitatelje, kako nepričakovano hitro napreduje na slovanskem jugu znanje in učenje ruskega jezika. Po Bolgarskej, Srbskej in Crnej gori uveden je ruski jezik obligaten predmet v vse srednje šole. Tudi v Hrvatskej se osobito 324 Slovenski glasnik. starčevičevski listi pečajo ozbiljno z ruskimi razmerami ter priporočajo svojim ljudem, da naj se pridno uče ruski. Ravno tako se tudi Cehi, osobito v Pragi trudijo, da bi se popolnem naučili ruskemu jeziku. Uže pred dvema letoma osnoval je v Pragi znani leksikograf dr. Rank „Russkij kružok", društvo ki ima namen „praktičeskoe izučenie russkago jazvka i razvitie obštenija meždu členami". To društvo ima, kakor nam piše prijatelj iz Prage, okolo 100 družabnikov, največ Cehov, potem nekoliko bolgarskih dijakov in nekaj pravih Rusov. Družabniki se navadno shajajo po jeden pot na teden v ,.Umeleckej besedi", navadnem zbirališči čeških pisateljev, glasbenikov in umetnikov. Tu čitajo, pojo, deklamujejo ali prestavljajo kakšno igro, vse v ruskem jeziku; društvo ima tudi malo, a dobro in izbrano knjižnico rusko, v katerej se nahajajo vsi ruski klasiki, mnogo leposlovnih listov ruskih in vse knjige, ki so preložene iz češkega na rusko, ali narobe. V društvenem odboru sede znani literati in odličnjaki češki, predsednik mu je državni poslanec dr. Vašatv. Društvenih pravil §. 5. pravi, da razgovorni jezik na navadnih zborih je ruski, a na občnih zborih morajo družabniki govoriti ali češki, ali nemški zato, da jih umeje — policijski komisar. In §. 26. celo govori: ,.§. o. nelbza izmenjata, inače obštestvo budefrb zakrvto." Društvenine plačuje se na leto po 3 gld. Vivat sequens! Ruske knjige. Naš slovenski rojak g. O. Klemenčič, profesor na 2. gimnaziji v Sanktpeterburgu, spisal je, kakor čitamo v ruskih novinah, to šolsko knjigo: Upražnenija v perevodah s ruskago jazvka na latinskij dlja srednih klassov gimnazij i progimnazij. Spb. 1881. c. 70 k. — V. Dalj. Tolkovvj slovar živago velikorusskago jazvka. Tom vtoroj J—O. 2. ispr. izd. i značiteljno umno-žennoe po rukopisi avtora. Spb. 1881. 4° 1810 str. podpisnaja c. 20 r. — J. Ž dano v. Literatura slova o polku Igoreve. Kiev 1880. (Ottisk iz universitetskih Izvestij.) c. 50. k. Čitanka ruska in zgodovina ruske literature. Onim, ki se žele kratkim potom seznaniti z ruskim slovstvom priporoča se: Is torij a ruskoj slovesnosti (2 dela, Spb. 1880, 3 rublje) in Istoričeskaj a hristomatia novago periode ruskoj slovesnosti 2 dela, Spb. 1880, 2 rublja 50 kopejk. Obe knjigi spisal je A. Gralahov in naučno ministerstvo ji priporoča za srednja učilišča. Daljeje spomina vredna tudi knjiga: P. Polevoj, Istorija ruskoj literaturv v očerkah i biografijah s risunkami i portretami I. del, stane 4 rublje. Urednikova listnica. G. J. K. v D. Ponujanega članka o potresih ne moremo sprejeti, ker nam je uže prof. Jesenko o tem predmetu poslal jako obširno, zanimivo in temeljito razpravo, katero začnemo v prihoclnjej številki tiskati. „LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. Naročnina pošilja se upravništvu v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani. Založniki: J. Jurčič, in drugovi.—Za uredništvo odgovoren: dr. L Tavčar. Tiska ,.Narodna tiskarna" v Ljubljani.