Ljubljana, 19. III. 1969 Številka 11 Letnik XVIII SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Vaš cenjeni list se je v kratkem času že drugič obregnil obme; pr-vič takrat, ko je Andrej Medved opozoril na netočnost, ki jo je bil zagrešil Sergej Vošnjak, in v zad-nji števllki, kjer me skupaj s Ser-gejem Vošnjakom preprosto raz-glašata za lažnivca kratkomalo za-to, ker se z vami oziroma vašimi sodelavci nisem podal v boj za re-snico, za samo in čisto resnico. Kakorkoli že sem ganjen nad tem plemenitim in častnim prizade-vanjem fbojem za resnico nam-reč), ki naj bi bil okras sleherne mlade generacije, vam moram spo-ročiti, da sem se oprijel stališča, po katerem je tak boj dokončno demo-diran (iz mode). Ta odločitev — oprostite, da vas obremenjujem z nadrobnostmi — ni bila posledica kakih notranjih bojev ali teoretskih premišljevanj, temveč je čisto prak-tične narave: že če bi hotel prignati do resnice samo tiste polresnice, ki jih je vaš cenjeni list natisnil v preteklem letu o meni kolikor toliko znanih stvareh, bi za tako delo komaj zadostoval normalen delovni čas. Razen tega pa je več kot očitno, da resnica nikogar več ne obvezuje, namreč resnica kot skladnost med dejstvom in informa-cijo o njem, kajti v svoji nekdanji naivnosti sem ob zadevnem član-ku takoj pohitel razsvetljevat Ser-geja Vošnjaka z resnico (še preden ste vi to sami utegnili), pa se je izkazalo, da ga ta ne vznemirja pre-več, vsaj ne toliko, da bi ga spod-budila h kakemu dejanju, na pri-mer k popravilu netočne informa-cije. Iz tega sklepam, da niti njega niti njegove organizacije ne obvezu-je moralni kodeks strokovnega združenja, temveč da služijo neki višji, meni dotlej neznani resnici. Vaša nepreklicna obtožba mi je to-rej samo spodbuda za premišljeva-nje o naravi te nove resnice. Kar se tiče dejstev, nedvomno drži, da me takrat, ko je šlo za od-stopanje dvojne številke Problemov skupim Katalog, že zdavnaj ni bilo več v uredniškem odboru, temveč sem odstopil (ali ,bil odstopljen' — kakor pač kdo gleda na te stvari) skupaj z Vladimirjem Kavčičem in Božidarjem Debenjakom na zad-njem t. im. zboru sodelavcev revi-je. A netočnost glede tega podatka očitno ni pomembna ne za S. Voš-njaka, ne za vas, ne zame. če to nepomembnost tako vztrajno pogre-vate, je ne zaradi resnice same, za-radi skladnosti med dejstvom in in-formacijo o njem, temveč zaradi neke druge resnice, ki naj bi ji ta prva samo služila. Kakšna je torej narava te druge resnice? Preprost poudarek o kontekstu te nepomembne netočnosti mi pove, da je tisto, kar vas v resnici vzne-mirja, razporeditev sil v lanskolet-nem kulturniškem viharju v kozar-cu, ki ga imajo nekateri za kulturni boj okoli vrednot, vi pa ste ga pred-stavljali kot boj generacij. (Za mojo presojo ni bil niti eno niti drugo; prepričan sem, in za to prepričanje imam zadostno stvarno podlago, da so tudi še tako dobronamerni ak- terji tega »viharja« preprosto na-sedli še enemu poskusu politične »ureditve« kulturnega in še posebej revialnega življenja, katerega zadnji namen je bil, izriniti iz tega življe-nja premalo »institucionalizirane« in premalo »funkcionalizlrane« celice. A to so dokaj zapletene in dokaj umazane reči, o katerih se brez posebne nuje post festum ne splafta razpravljati.) V zgoraj omenjeni razporeditvi sll me je torej S. VoS-njak nekoliko samovoljno napravil za sovražnika »Kataloga« in mi pri-pisal javno demonstriranje tega so-vraštva. Ce imajo vaša prizadevanja za resnico kak smlsel, bi torej radl slišali, da to ni res. žal vam glede tega moram ustreči: vseskozi sem zagovarjal stališče, da je treba vsakl ustvarjalni pobudi v kulturnem žxv-ljenju omogočiti dejaven stik z ofo-činstvom. »Omogočiti« zato, ker so vsi t. im. instrumenti napravljenl tako, da je samofinanciranje revij preprosto nemogoče. Pri tem in ta-kem podpiranju »Kataloga«, hvala bogu, nisem bil preveč osamljen. Njegovi pobudniki so imeli — koli-kor mi je znano — obljubljeno pod-poro najvišjih političnih forumov v republiki in sam sem sl lahko ogledal na skupščinski tehniki raz-množeni tekst, ki ga spričo uporab-Ijenah superlativov im »ideoloških« okraskov ni mogoče Imeti za kaj drugega kot za dokaj neokusno re-klamo, bil pa je očitno razmnožen za rabo v republiški skupščlni. Po vsem tem se je treba samo čuditi, kako da »Katalog« Se vedno nima rednega financiranja in da ne izha-Ja. Mogoče se iz tega zadnjega dej-stva da potegnlti kakšen nauk. Druga plat te in take podpore »Katalogu« je moje zavzemanje za funkcionalno avtonomijo kulture, za katero sem se tudi v vašem listu ob nekl priložnosti potegoval. Takšna avtonomija pa po mojem najglob-ljem prepričanju nl nekaj, kar bi mogk) biti kulturi podarjeno, ten> več je stvar njene lastne zrelosti. Tole pisanje bi se preveč razvleklo, če bi hotel pojasniti, kaj pod tem mislim, kratko rečeno pa gre za to, da bi se kultura sama morala od-reči iluziji, ki je predvsem iluzija politikov, da namreč lahko podeljth jejo veljavnost in pomembnost kafs-šnemu kulturnemu pojava. Tu ne nameravam polemizirati z dovolj znano ekskluzivnostjo t. im. katalo-govcev; načelo strpnosti, če hoče biti dosledno, mora veljati tudi za takSfao »naravnanost«; motl me ne-kaj drugega: skupina, ki ste ji tako rekoč posodili svoje moralno ogop-čenje nad lažnivci, ki objavljajo dezinformacije ali jih (samo) d&-mantirajo, se Je ne le neodgovorno igrala z avtonomljo kulture, tanved je po svoje razumljeni strukturaK-zem kot »absolutno pristajanje na danost« uporabila za poUtično do-nunciacijo kritičnega koncepta kid-ture samo zato, da bl si pridobila status orientacije v kulturi, kl je edina na višinl zgodovinskega tre-nutka. Ob tem se samo sprašujem, zakaj ni nihče protestiral, ko si Je Oskar Davido v »Komunistu« priza-deval, da bi tej skupini prav takšen »status« priznali na temelju njene radlkalno kritlčne orientacije. Kaj je tu resnica in kaj laž? Očitno je resnica vse tisto, kar mi koristi (ali vsaj ne škoduje), laž pa samo tisto, kar mi škoduje. Priznati moram, da me igrice s tako definirano resnico prav malo zanimajo. Ce pa sem vam s tem pisanjem napravil krivico, če vam gre res za elementarno poštenost pri širjenju fnformacij, pot«n se boste najlaže rehabilitirali s tem, da začnete pometati pred lastnim pragom, potem pa nadaljujte s po-metanjem tam, kjer bo očitno, da vara ni treba govoriti pro domo sua. Janez Dokler S FAKULTET S FAKULTET S FAKULTET S FAKULTET S FAKULTET S FAKULTET S FAK Posvetovanje o pogojih za razvoj kemijske industrije v Jugoslaviji Od 11. do 14. deeembra 1968 je bdio v Beogradu posvetovanje o možnostih za razvoj jugoslovanske kemijske industrije. Navedel boan nekaj iaviečlkcHV iz refe-ratav prof. F. Gerfa (I^jublijana), ing. Lju-biše Milosavljevica (Hemind — Beograd) fln praf. Aleksandra Dedijera (direkbar IBTM —Beognad). Piraf. F. Gerl je ugotovill: Kjemijsika tadustriija je veja zmanstme-no-fliaaiskovalne dejavnosti. Nasjprotnio od tndiustrijiakiih panog, ki so se razvile po prvi industrijskd revolueijd iz obnfandšbva, jje kemijska industrija nastajala iz razi-Skovaine aMiviniosta. že na začetlku razvo-ja kemijsike industrije sta se pokazala čiva neločJJiiva dela te industrije: razislko-vainije in proiavodnja. V navejšem času na-sfcaja še toetui, to je kemijslko inžendirsbvo. Ta nova dejavnost omogoča rezuUitate ra-Eiskav realiairatd v prodBvodntjd. Zato npr. nd več pafcrebno narediti ptrototipa oele toivanne, ampak samo prototaj) nave faze aili novega postopka v kemijskam proce-su. To je osnovna degavmost kemijsikega inženirstva. Rribldžno 20 — 30 odstotfcav doStiodkov od reali2«irane dražbene pnoiovodnje je do-točenoh za otaavljanje in razvijanje pro-izvodnega procesa. Ta znesek omogoea, da s pomočjo raziskovalne dejavraostd ioi inženirstva poveoamo prodzvodnijo. Razmer-je med sredsitvi, namenjeniini za razisiko-vanje, prGjektiranje in investicije,- in do-hodkom, ustvarjenim v praizvodinji, je na fcedanji stopnjd družbenega raavoja 1:4 in se nagiba k razmerju 1:1. Takšen razvoj zahteva: a) intgeracijo sedanjih razisfcovanih in proizvodmih eriot, kar povečuje intemziv-raost gdbanja lcemijskega ciklusa; b) kancentracdjo proizvodnje iin amanj-šanje števiila zaposlenih. Prof. GreH je aakanitosti razvoja kemij-Bike industrije argumentiral s podabkd o razvoju tujih veliikih kemijskih koncernov. Ugotovil je, da se je ta proces pri nas nejpravdlno raavdjal že od osvabodifcve da-lije (zastarelost prodiavodinje, pomanjldijM inaavojni plani, pomanjkljiivo in nesmotr-no razdiakovalno deilo, iakaldktiane težnije, pomanjkOjivioisti pri vzgoiji kadrov idr.). Neureuemioisit šfcuddja kemdjske tehnolo giije v Jugoslavijd ( povzrooila jo je iizoli-ranost posameanih šol in predavateljev) je mogoče popraviti samo z energičino in hitoo intervencijo kemijske inidusbrije lin Sfcrolkcmiiii arganizacdj. Tem namreč lah-ko očltamo, da niso dovolj angažirale. Zato imajo strokovinjjaki v kemagisikii in-diusfcrijd naslednje nalage: 1. Oferepdti in poveeati morajo nazisiko-vaflme oerstre na fakultetah s samo&tojni-ml in industnijiSikima cjentri; najti raajpri-mennejšo obliko integradje, ki amogoča popDUino inicdativo, angažiranosit in stimu-latamnost individualmaih iin skuipinskih um-skih kvalitet na področju kemije iin ke-mrijjiske teihinoilogije. 2. UstanoviM morajo ncxve in otorepiti Bedanje prcnjektantske ustanove za iadela-vo inženiJingav in zgraditev strojev in aparatov za kemijsiko industrijo; omogo-čiti povetzovainje tx3wrstnili uistanov v ko-ardinirani komipleks s priinemo delitvijo dela ter dofočeno specializacijo in jih uaposoibitl za plasiramje initelekttiialnih uisliuig doina in po svetiu. 3. Takoj je potrebno integTimtd kemoj-siko indiustirijo v Jugoslaviji ter hkraiti energično preprečiti lokalistione, politi-kantske, šaviniisitičoe in diruge nestroikoiv-ne vpiliv©. 4. O refonmi stroikiovinih šol neuj bi raz-pravljaHi samo stroikovnjaiki, t. j. Savez hemi^čara i tehnologa Jugosilaviiiie iin pred-Stavniki gospodarskih organizaoij. T?stano-vaifci je fereba študijske sklade, 'ki bi usmer-jali pripravo strokoivnih kadirav glede na sflistem samoupravljanja in v skladu s tocjrnplekaniirni potrebami na področjuke-mije m kamijsikega inženirstvia. O strakovnem študiju in kadrih sita gworila tudi M. Pergal in S. Šušič. Avtorja sta najpnej podirobno analiaira-la tzobraževalne slsteme in instifcucije v fadiustTijsiko raavitih zahiOdnoer/nofpskih dr-žavah (predvsem v Zah. Nemčiji, Italiijd in Franciji), nato pa sta rezultate primer-jala z razvojem šolsfcva pri nas. Na koncu sta ctejala: »Glede na znana deosbva je potrebno naš sdistem šolaanja kadrov za kemijsiko indiuistrijo ponoivino reformirati. Pred tem pa mcnramo natanC-no proučifei sistem šolstva v ind.iustrijslko raavitih državah, dobro sopo23nati vse do sežke m organdaacijske obMike iaobraže-vanja pri nas, vključiti v izdelavo novega siistema vse ttste lijutH, fotruime in organi-«acdje, ki veao, looiUko in kakšne vrste strokoivinjakov potrebuijemo za raavoj na-še indujstrije, natx> moramo proučditd si-stem ki možmosti za prekvalifioiranje se-sibrdji in poisika/td pot za sklajevanje po-trebe kadrov v kemigski indu^tiriji in po-iBkaM pot za sklajevanje potrebe kadrov z raaterdalniimi možnostmd družbe in za-liniberesijianiih induisbrijskih panog.« O navedenih stališčih Pergala in šuši-da bi lahko marsikaj pripomnil. Pred-vtsem menim, da tako pojmoviano (šablon-sko) pasai-eimanje vzorcev izobraževalnega sdstema iz industrijsko raavitih kapitali-sitaičniih diržav v naš samoupraivini sociald-sitdčni sistem ni izvedljivo ne samo zara-di razlik v družbeno-ekonomskih sistemih, ampak zavoljo razlik in specifičndh po-treb po stooikoviniih kadrilh. Naša industri-ja za adaj, na sedanji stopnji razvoja, Še ne potrebiije tatošinega števMa razsii9koi ©konomist« v prejšnjega »diplo-niiTanega inžeairja ekonimije« je samo eino važnejših vprašanj v procesu refor-miranija visokošolskega izobraževanja in posebno strokovnega ekonomskega izobra-ževanja. 2. Zahteva po spremembi sfcrokovnega naziva ni formalna, teinveč vsebinska. Z uikinitvijo tiitule »dipl. ing. oed.« 1947. leta so bili izšolani ekonomisti in ek»-nomske fakultete postavljeni v neenafto razmerje do drugih visokošolskih nazivov in fakultet. Ravno tako je zakon o stro-kovnih nazivih in akademskih stopnjah z dne 26. 3. 1963. (Uradni list 13/63) patrdil ta položaj, a v nadaljnjem procesu dode-ljevanja strokovnih nazivov in titul se je ta neenakofpraven položaj do danes še po-slabšal in piipeljal do absurdnih protislo vij. ODRAZLO2ITEV ZAHTEV 1. Leta 1939. je zakom dodelil šturientoni, ki so končaii tedanje Ekonoimsko-ko.nier-cialee visake šole, tdtulo »ingenieuj- eko-noimije«. Ta zakon je imel retroaktivno moč. Ta titula je bila odpravljena 1947. leta. 2. Ukinitev naziva »ingenieru eikonomi-je« je bila pod vplivom nekaterih faJktor-jev, od katerih so pamembnejši nasledn^: a) zgledovanje po ruskern vzoru, b) delovanje fakultetno izobraženih eko-nomistov je bila reducirana na izvrševa-nje natanonih direktiv državnih organov in ti ekonomisti so bili pravzaprav državni ekonomisti v državnih podjetjih. c) ukinitive tdtule je hotela tudi odstra-niti razJike med fakuiltetno izobraženiini ekonomisti in tistimi, ki so irneli viso-kih šol, a so dobivali različne tituHe: eiko-nomist, vi&ji ekonamist, ekonomski svet-ni'k in dr. 3. Leta 1963. je bil sprejet zakon o stro-strokovnih nazivih in akadem&kiih stop-njah, v katerem se neenako tretirajo stro kowni nazivi, ki bi morali označevati stop-njo šolske izobrazbe. Tako npr.: nekate-re višje solske izobrazbe dobijo ali pa se jim pusti naziv »imženir«, medtem, ko se visokošolski izobrazbi še naipreij doide-Ijuje nazdv »diploimirani«. Sta-okOTmi naziv »ekanomist« za višjo, oziroma »diplomiTani ekonomist« za vl-sokošolsko izobrazbo glede na doseženi naaiv, gilede na dejansko stanje in na ostale nazive, je čisto protistoven. Tako je na primer veterinar točno dolo-čen pojem, meditem, ko se pojein ekono-mdst razjteza na vse Ijudi, ki kjterkoli de-lajo kakšne »ekoaiomske posle«. "V teim za-koaiu ni ustražen niti princip, da se na-ziv »inženir« nanaša samo na neposredno proizvodinjo, ker sta »prametni inženiir« in »diplomirani prometni inženir« po svo-ji funkciji organizatorja proinetne dejav-nosti. Tifcula je pravitaa, amipaik potem velja to tudi za ekonoimiste, ki so organi-zatorji dela, organizatorji in voddtelji raz-nih gospodarskih organizacij, posameznih sefctorjev delovnih organizacij, sistemov ipd., ter je njihova dejavnost na podrooju analize, modelirainja in planiramja ustvar-jalna. 4. Kiljuib zakoou se v praksi nepresta-no uvaijajo razni sferokovnd nazivi, ki usbvarjajo še večjo zmešnjavo glede na strakovno izobrazbo in strokovne nazive. Tako so naprimer »obratni inženirji« z diveletao šolo na višjih in visokih tenič-nih šolah. Posebna anomalija je titula »inženir piroduktivnosti dela«, ki jo dose-žejo po dveletnem visokošolskein študiju na raznih. kurzih; uoni načrt teh kurzov je iz prvih dveh let faknaltetnega študija. 5. V praksi je nekritično in raznovrat-no določanje naziva »ekcnoanist«, ki ne izraža stopnje strokovne izobrazbe. 6. V sedanjih spremeanibah kot tu-di z reformo visokošolske izobrazbe na ekonomskih fakuitetah se je funkcija fa-kultetno izšolanih ekonomistov bistveno spremenila. Od državnega ekonamista (re-produktivinega, rutinerskega in direktivne-ga ekonimista) je nastal (tn še nastaja) ustvarjalni ekonomdst na področju uprav-Ijanja, organizacije, analize in planiranja. Na podlagi teh dejstev so bild donešeni siklepi, ker je rsnično potrebno: — da se jasno določi razlika med eko-ncttnistoin, ki je končal fakulteto, od raz-Iičnih dnigih nazivov in titui; — da se uakladi stroko^vni naziv s funkcijo in se s tem vidno ozsnači tudi bistveno kvalitetnejša fimkcija ekonomi-sta; — da se spremembe strokovmega nazi-va nanašajo tudd na vse dosedamje diplo-miirrane ekonoiniste s končano falkulteto. Kljub želji, da bi podeljevanj* strokov-niii nazivov rešiid kompleksno za vse di-plomante druge stopnje, tega samd ne moremo (ne vemo rešifcve). Zato se zbor šfcuidentov ekonomiske fakultete v Ljublja-ni zavzema za akcijo študentoiv ekonomije jreeh ekanomskih fakultet v Jugoslaviji za podelitev naziva »diplomirand ing. eko-nomije« diploanantom ekonoimsMh fakul- tet. K. B. DE DELAVSKA ENOTNOST • 66 Mariborska tekstilna tovarna: ,,Mentorje bo potrebno nagrajevati V MTT se je z našim sodelavcem po-govarjala Justina Lenardon, vodja izobra-ževalnega centra. »Kateri samoupravni akt ureja pri vas pripravništvo?« »Pripravništvo ureja pri nas pravilnik o pripravnikih. Tega smo sprejeli kmalu potem, ko je izšel temeljni zakon in je z njim v soglasju. Pri sestavljanju našega internega pravilnika smo upoštevali še la-stne izkušnje, rezultate arflcete, ki smo jo naredili med našimi nekdanjimi pripravni-ki, in umestne pripombe strokovnjakov, ki se pri nas v Sloveniji ukvarjajo s pri-pravništvom,« je na naše vprašanje odgo-vorila Justina Lenardon. »Bi nam lahko v nekaj besedah opi-sali, kaj pravi vaš pravilnik?« »Preden pri nas sprejmemo diplomanta visoke šole v delovno razmerje, ga testi-ramo. če pa je naš štipendist, smo ga tako testirali že pTej. Pri nas sprejemamo pri-pra^nike samo za tista delovna mesta, kjer jih bomo po končanem stažiranju res po-trebovali. Z drugimi besedami, preden se odločimo, da bomo sprejeli pripravnika, imamo zanj delovno mesto že predvideno. Seveda pa pripravnik med stažiranjem kroži po tovarni. Tačas, ko kandidat za pripravnika ureja še vse formalnosti, ki so potrebne za sprejem v redno delovno razmerje, sestavimo skupaj s strokov-njaki iz proizvodnje in predvidenim mentorjem prograrn stažiranja.« »Kako izgleda ta program?« »Iz programa mora biti razvidno, katera dela bo pripravnik opravljal na predvi-denem delovnem mestu ter v katerih eno-tah, službah, oziroma na katerih delovnih mestih bo pripravnik delal med stažira-njem. Programi za tiste profile pripravnikov, ki jih pri nas največ potrebujemo, so stalni. Drugače pa je en del programa stalen, drugi pa je ustrezno prilagojen. Pa poglejva raje kar primer: vsi priprav-niki morajo spoznati organizacijo podjet-ja in samoupravnih organov, enciklopedič-no tehnološki proces proizvodnje, vrste surovin, ki jih podjetje predeluje, vrste naših proizvodov, to je polizdelkov in konč-nih izdelkov, lokacijo vseh naših proizvod-nih obratov, sektorjev in služb ter razde-litev podjetja na delovne enote, obračun-ske enote in stroškovna mesta. Drugi del programa pa je prilagojen: pripravnik, dip-lomirani t^kstilni tehnik, ki je predviden za pomočtfika mojstra, bo spoznaval de-lovni proces po vsej tovarni, še posebej pa v tkalnici Tabor, kjer bo po končanem stažiranju delal. Tako bo moral na primer v predilnici spoznati naloge čistilnih stro jev, organizacijo dela, kapacitete strojev, kontrolo kvalitete in pogoje dela itd. V tem primeru bo njegov informativni pri-pomoček shematični prikaz predilnice in opis posameznih strojev, pri spoznavanju pa mu bodo pomagali mojstri posameznih strojev, pri spoznavanju pa mu bodo po-magali mojstri posameznih oddelkov in instruktor izobraževalnega centra. Obratov je dosti in v vsakem ga čakajo že točno določene naloge. Isto velja za diplomante drugih srednjih šol ter višjih in visokih šoLs »Kakšne pravice in dolžnosti imajo pri vas pripravniki?« »Naši pripravniki imajo vse pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zraven tega pa naš pravilnik predvideva še druge pra-vice in dolžnosti. Recimo: pripravnik ima pravico zahtevati, da ga vnaprej seznani-mo s problemi, s katerimi se srečuje med stažiranjem itd. Pripravniki pa so dolžni delo opravljati tako, da si pridobe kar največ strokovnih in delovnih izku-šenj.« »Torej ves čas poteka njihovo delo pod strokovnim vodstvom mentorja, ali ne?« »Moralo bi, tako vsaj predvideva naš pravilnik. Ni pa vedno tako. V pravilnik smo zapisali veliko nalog, ki čakajo men-torje, nikjer pa nismo zapisali, da morajo biti mentorji za svoje delo tudi nagrajeni.« »Tega Temeljni zakon tudi ne omenja?« »Res je, moral pa bi. Potem bi tudi mentorji imeli do mentorstva drugačen odnos. Sploh je temeljni zakon zelo splb-šen. Upam, da bo republiški drugačen, bolj-konkreten,« je svoje razmišljanje končala Judita Lenardon. Prof. Ivan Bertoncelj Pravilnik je šele,,A" y abecedi pripravništva Sogovornik v naši akciji Pripravniki in pripravništvo je bil Ivan Bertoncelj, pro-fesor na višji šoli za organizacijo dela v Kranju. »Kako bi naj potem po vašcm mnenjtt potekal proces pripravništva?« »Program pripravništva bi naj po mo jem mnenju potekal v etapah A, B, C, in D. Po teh oznakah pomeni A informa-tivno spoznavanje delovne organizacije, B informativno spoznavanje delovne enote, C spoznavanje ožjega delovnega področja, to je obrata in končno D uvajanje na kon-kretnem delovnem mestu. Prvi etapi sta časovno kratki, med drugima dvema eta-pama pa že lahko spoznavamo priprav-nika z njegovega osebnega in osebnostne-ga vidika. Po tej shemi moramo priprav-nika že med samim stažiranjem tudi pre-usmeriti na drugo delovno mesto, če vi-dimo, da mu delo na predvidenem delov-nem mestu ne leži.« »Po vašem mnenju naj bi pripravništvo torej postalo del našega družbenega siste-tna, ali ne?« »Tako je! Pripravništvo ne sme izve-neti kot ena od mnogih akcij, ki se začne in konča s sprejemom pravilnika. Da je tako, dokazujejo delovne organizacije, ki so institucijo pripravništva vpeljale že vr-sto let pred sprejemom temeljnega zakona. Ni najbolj pomemben zakon, dosti važ-nejši je odnos do pripravništva! Republiški zakon je samo impulz, ki je pognal v tek samoupravni stroj v tistih delovnih organi-zacijah, kjer so čakali na sprejem zakona, preden sestavijo lasten pravilnik. Pravilnik pri vsem tem pa sploh ni bistven: je šele »a« v abecedi. Stališče do pripravništva kot del našega sistema, to pa je abeceda!« »Da se vrneva k naši akciji; v neka-terih delovnih organizacijah, ki smo jih obiskali, menijo, da so dnevniki, ki jih morajo pisati pripravniki, zgolj formal-oost. Kaj menite vi o tem?« »Tri vrste dnevnikov poznam: osebnega, sem sodijo osebni vtisa, dnevnik pri po-Iitehničnem izobraževanju, če gre za de-taljne opise, in dnevnik pripravnikov. Ta se od drugih dnevnikov razlikuje po tem, da ne odgovarja samo na vprašanje kaj, temveč tudi kako in zakaj. Pripravniški dnevnik, ki bi odgovarjal samo na vpra-šanje kaj, je zgolj formalnost. če odgo-varja še na drugi dve vprašanji, je dragocena dokumentacija. Zato se tni zdi Ko je ocenjeval našo akcijo, je najprej spregovoril o stališčih do pripravništva sploh: »Institucijo pripravništva moramo ra-zumeti dvojno: pripravništvo ima svojo izobraževalno in svojo vzgojno plat. Pre-tiravanje ene plati ima za posledico oma-loževanje druge. Obe pa sta enako po-membni. Ko vzgajamo mladega strokov-. njaka, mu ne smemo natakniti plašnic, da ne bi videl ničesar drugega, kot samo stroko, v kateri bo delal. V njem moramo krepiti osebnost in razvijati njegovo sa-moupravljalsko zavest. če se tega že za-vedajo vsi, od najvišjih državnih organov do delovne organizacije, je takšno stališče zdravo. V vsej Jugoslaviji je sedaj približno 170.000 pripravnikov. če bosta pri njihovi vzgoji potekala izobraževalni in vzgojni proces z roko v roki, bomo dobili veliko armado dobrih in - zavestnih samouprav-ljalcev. V nasprotnem primeru pa bodo postali nasprotniki našega samoupravnega sistema, ker pač nikoli ne bodo spoznali njegovih prednosti.« kartotečna oblika najbolj posrečena za pripravniški dnevnik, ker je v tako pisan dnevnik mogoče vlagati podatke. Biti pa mora seveda pisan tako, da sili k raz-mišljanju.« »Kaj vi menite o zaključnem izpitu?« »Zaključnega izpita, ki bi potekal kot izpit, ne odobravam, ker je lahko samo ponovitev diplome. Izpit je lahko prete-žak, prav tako pa je lahko tudi prelahak. Delo pripravnika je treba stalno spremlja-ti, ga sproti ocenjevati, na koncu pa bi naj njegovo znanje samo presodili. Na ta način se tudi moremo izogniti očitku, da je končni pTeskus znanja subjektivna for-malnost.« »Koliko časa bi naj po vašem mnenju trajal staž?« »Tega za sedaj ni še nihče analitično izračunal. Zakonodajalcu je zato ostala odprta ena sama pot: izkustvena. Ko bodo delovne organizacije analitično dognale naj-primernejši čas za trajanje staža, bo pa mogoče te ugotovitve posplošiti,« je za-ključil prof. Ivan Bertoncelj. Rado Mikličt Neorganizirano pripravništvo ne koristi nikomur Naš sogovornik je bil Rado Miklič, po» močnik republiškega sekretarja za delo. Rado Miklič je sodeloval pri sestavljanju republiškega zakona o pripravnikih in pri-pravništvu. Rado Miklič je najpreje v nekaj bese-dah zelo pohvalno ocenil uredniško poli-tiko našega tednika, ki da spremlja na-stajanje novih zakonov in komentira nji-hov pomen ter nato pohvalil še anketo samo. Dejal je: »Vaša akcija se mi zdi zelo pomembna, saj dokazuje, kako zelo potrebujemo organizirano družbeno akci-jo.«e Ko je anketo podrobneje ocenjeval, je rekel: »V petek, 20. t. m., bodo slovenski poslanci sprejemali dokončno besedilo t&-publiškega zakona o pripravnikih in pri-pravništvu. Zakon pa ni cilj, je le sred-stvo. To nam lepo dokazujejo številke, ki povedo, da smo že pred sprejemom za-kona na novo zaposlili okoli 3 tisoč mladih fantov in deklet, ki so končali srednje, višje in visoke šole. Za njih preje ni bilo prostih delovnih mest.« Rada Mikliča smo potem prosili, da od-govori na nekaj vprašanj, ki so nam jih v zvezi s pripravništvom zastavile de-lovne organizacije. »Vaša anketa je pokazala vrsto vpra-šanj: zelo zanimiva se mi, deniino, zde prfr čakovanja tistih, ki so upali, da bo zakon na konkretna vprašanja konkretno odgo voril! Tega pa republiški zakon ni storil. Ustrezne konkretne odgovore na konkretna vprašanja morajo delovne organizacije po-iskati same, drugače njihov pravilnik ne bo zaživel! Na primer: v neki delovni organizaciji, ki ste jo obiskali, se sprašujejo, ali naj pripravniki krožijo ali ne. Odgovora na to vprašanje republiški zakon ne daje. Pra-vi pa, da se naj pripravniki usposabljajo v delovni organizaciji in zunaj nje. Kako in kje — na to vprašanje pa naj delovne organizacije odgovore same s svojim sa-moupravnim aktom.« »Nekje so nam rekli, da njihovi pri-pravniki ne bodo pisali dnevnika, če tega ne bo zahteval republiški zakon. Kaj me-nite o tej izjavi?« »Ne zdi se mi logična. Pripravnike ima-jo, rapubliški zakon pa ne bo posebej sankcioniral pisanja dnevnika, ker to pač ni potrebno. Sarno po sebi se mi zdi ra-zumljivo, da brez pisanja dnevnika ne mo re biti učinkovitega pripravništva. Eno z drugim je vendar povezano!« »Koliko časa bi naj po vašem mnenju trajal pripravniški staž in kako to uteme-ljujete?« »Ko smo se odločili, da predlagamo, da bi naj pripravniški staž trajal eno do dve leti, smo se ravnali po priporočilih slo-venskih delovnih organizacij. Sprejeil smo izkustveno pot, točen čas trajanja pa naj predpiše program stažiranja in ne pravil-nik, ker tega ni storil tudi osnutek re-publiškega zakona.« »Predlog zakona ne predpisuje, da bi bilo potrebno mentorje za njihovo delo nagrajevati. Kaj menite o tem?« »Delo mentorjev je družbeno koristno ln potrebno. Mislim, da ni nobenega raa-loga, da bi moral zakon še posebej za-pisati, da je njihovo delo tudi družbeno priznano. Kot takšno ga je seveda po trebno nagrajevati. Kako, je že drugo vprašanje, ki terja poseben odgovor.« »Ali imate kakšno pripombo k odgo> vorom, ki so nam jih dajali po delovnita organizacijah?« »Da, imam. V ,Vegi' so na primer rekJa, da zakona ne potrebujemo. To pa ni res. Zakon je tisti instrument, ki daje širšo osnovo za načrtno sprejemanje pripravni-. kov in za urejanje pripravništva sploh. Zakon je v soglasju s kadrovskim pla-niranjem, ki pa je zelo pomembno. Pri-pravnikov ne bomo sprejemali admini-strativno, jih strpali v neko sobo, kjer bodo kartali. Tudi za takšen primer vem, okoli pa se hvalijo, češ da imajo v tovarni pripravnike. Zato osnutek republiškega za-kona tudi ne omenja števila pripravnikov, ki so jih delovne organizacije dolžne za-posliti. Organizirano pripravništvo bodo pozdra-vili tudi pripravniki sami, neorganizirano pa nikomur ne koristi in je celo škodljivo.' študentje se namreč zavedajo, da pri-pravništvo ne pomeni nezaupnice njiho-vemu šolskemu znanju, temveč ga razu-mejo kot institucijo, ki s praktičnim de-lom oplaja njihovo teoretično znanje,« je končal Rado Miklič. BORIS STROHSACK: OPRAVNIZAŠČI-TIPRAVNIROV Zadnji v tej akciji je na naša vprašanja odgovarjal Boris Strohsack, tajnik Vrhov-nega sodišča SRS. Boris Strohsack je sod-nik in se vrsto let tudi publicistično uk-varja s pravnimi vprašanji o delovnlh razmerjih.- Z našim novinarjem sta se po-govarjala o pravni zaščiti pripravnikov. »Prvim pripravnikom bo kmalu potekel enoletni pripravniški staž. Delovne orga-nizacije jih verjetno ne bodo obdržale vseh, ponekod se bodo pripravnikov poskušali tudi znebiti. Zanima nas, kako je s pravno varnostjo pripravnikov?« Boris Strohsack je odgovoril takole: »Predvsem se moramo zavedati, da so pripravniki enakopravni člani delovne skupnosti. Imajo povsem iste pravice kot drugi delavci: po enajstih mesecih dela jim na primer pripada letni oddih. Mar-sikje na to radi pozabljajo. Pripravniki imajo seveda tudi vse tiste dolžnosti, ki jih imajo drugi: za svoje delo so discip-linsko odgovorni. Z drugimi besedami: pri-pravniki imajo vse tiste pravice in dolž-nosti, ki delavcem pripadajo po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih z dopolnit-vijo, ki jo navaja temeljni zakon o pri-pravnikih. Ta pravi, da »delo pripravniku lahko preneha, če po končani pripravniški dobi ne pokaže zadovoljivega uspeha.« »Tu pa temeljni zakon o pripravnikih že postavlja pogoj: delovna organizacija mora pripravnika razporediti na drugo delovno mesto, za katero pripravnik iz-poljnjuje delovne pogoje. Zakun to zahte-va, ali ne?« »Da, in to je v bistvu zelo močna za-ščita pripravnikov. Poglejva primer. Prav-nik pripravnik je v podjetju delal v ko-merciali in po končani pripravniški dobi ni pokazal zadovoljivega uspeha. Delovna organizacija mu mora ponuditi drugo de-lovno mesto. To pa ni vsako: pravniku ne morejo ponuditi delovnega mesta admini-strativca. Lahko pa ga razporedijo na de-lovno mesto npr. referenta za delovna razmerja. Temeljni zakon o delovnih raz-tnerjih namreč pravi: » ... na tisto de-lovno mesto, za katero izpolnjuje pred-pisane pogoje.« Ce pripravnik ponujeno delo odMoni ali če delavma organizacija nima takšnega delovnega mesta, pride do prekinitve delovnega razmerja. Ob napo-vedanem prenehanju dela pa ima priprav-nik vse pravice delavca, ki jih že zago-tavlja TiZDB. Ima pravico do odpoved-nega roka in pravico, da odhaja z dela saradi iskanja druge zaposlitve.« »Pripravnik, ki ni uspešno opravil pri-pravniškega staža, lahko tudi podvomi o točnosti ocene in sproži pravni spor. Kakšne možnosti ima, da bi takšen spor dobil?« »Pripravnik mora v delovnem sporu dokazati tiste pomanjklivosti, ki so bi-stveno vplivale na njegovo oceno. Denimo; pripravnik lahko ugotavlja, da je bil pri-pravniški sistem slab, da se ga v delovni organizaciji niso držali, da ni imel men-torja, lahko pa ugovarja tudi oceni, češ da izpit ni todna slika njegovih sposob-nosti. Ce pripravnik to dokaže, je delovni spor dobil.« »Če pripravnik spor dobi, v kakšnem Statusu in s kakšnimi pravicami se vrne v delovno organizacijo?« »Odgovor je zelo delikaten, ker sodne prakse še ni. Moje mnenje je takole: da bi se pripravnik vrnil v delovno organiza-eijo v istem statrisu, tega ne verjamem. Ce sodišče ugodi pripravniku, pomeni, da Je razveljavilo oceno in pripravnik izgubi ta začasni naziv.« »Na kakšen način lahko pripravniki dokazujejo svoje trditve?« »Najboljši pripomoček je dnevnik. Zato svetujem vsem pripravnikom, da ga pišejo, tudi če tega v delovni organizaciji ne zahtevajo. Ce je pripravništvo slabo pripravljeno, naj svoje ugotovitve sproti vpisujejo v dnevnik, pravno bodo bolj varni.« »Ali menite, da so pripravniki z zakoni sadosti zaščiteni?« »Menim, da so. Sicer pa bo nastala sodna praksa. Konkretna vprašanja zme-rom zahtevajo konkretne odgovore. Na-čelno pa: prlpravnilki so po mojem mne-nju zadosti zaščiteni,« je sklenil Boris Strohsack. Matjaž Vijzak PREJELI SMO PISMO DIREKTORJU SGP STAVBENIK KOPER" Tov. dinketar! Neikega dne v septemibru 1968 ste vlo-žili ovadlbo proti imž. Toškaniu, večletme-miu uisdiužbeitiou podijefija, ki je malo pred tem zapustl podjefeje ter se zapotsHil na Ihveist biroju v Koipru. Ovadlba ga je obtoževala nezalkanitosti zaradi samovoflj-ne zamemjave nekega straja podijetija z drniigaim strajem privatmega obrtoika, ne da bi bila sfalemjena pogodba. Vsebovala je očitek, da je dal pri-vatneiniu obirtniku v iejvajanjje dela dražje, kot je bila po-nudba družibenega sektorja in pa na več mestiih zaporedoma jasine očditke in sumni-darnje o njegovem dozdevnem osebnem akotriščanju. Ko smo v podjetju na razne načine iavedeli za ta vaš korak, se je mied nami sprožil za vas zelo boleč proces, v okvi-ru katorega je bilo izrečemiih cela vrsta najostrejših obsodb čez vas in to v med-sebojnih individualnih stikih in tudi na javnih mestdh. Sam sem vaš postopek dbsodil najprej v svoji pisanni, ko ste mi na mojo zahtevo prvič pokazali ovadfoo. kot človeku, proti njegovi osefani pošte-nosti in to brez vsakršnih resnih utemelji-tev. Najihoje je pri tem to, da noihče od nas, kar mas je bilo zbranih na zboru, ni-ti avtarji ovadbe, ni imel ene same odi-tajoče besede čez osebno pošteaiost inž. Toškana vsa leta njegovega dela pri Stav-bemdikiu. Naspratino, bdil nam je vzor po-žrtvovalnaga, nesebičnega in poštenega de-lavca. Zaradi teh lastnosti je užival med VBemi nami, predvsem med delavci svo-je enote nesporen ugled. Ne glede na vse to so bila ta nepoštena paditikanja proti nijemu wžena na papir in potrjena z ži-gom podjetja. CeQo taiko zelo se je avtoar-ju ovadbe muidilo, da je vanjo vmesel tu-dd take podatike, ki ndso bili resničini in za katere si ni vzel niti toliko ča'sa, da bi jih preveril (mislim pn tem očitke v zve-zi z dtražjim oddajanjem del priivatmeimiu obrtniku). Takih korakov si človek, in sicer odra-sel človek, na mestu direktorja ne more ne-kaznovano privoščitl. Odpuščamo si lahiko spodirsljaje in sdabosti pari delu, ne more-mo si pa odpuščati nepošteinosti. Mislim, Svojo ofbsodlbo sem naknadtno obnovil na seji strokovnega kolegija in na zboru de-lavcev delovne emote Koper, iki ga je sikLi-caH svet enote, ko je zvedel za ovadbo.. Inž. Toškan je bil namreč več let vodja te enote. Poavai sem vas, da pred javno-Btjo prevzamete odgovamost za ta korak ter sem zalitefvail vaš odJatop. PovBemam v kjrataoem svoja staJišča. Na vašem zagovoru na zpboru delavcev ste, potem ko ste na njiiihoivo zahtevo pre-braM ovadbo, na kratko povedali sledeče: proti inž. Tošikaniu je bila dana ovadba zaradi vz.postavitve stanja zatonitositi; bil je mamreč večkrat ustno in turia pismeno opozorjen, da vme sitivari v stanje zako-nitosti, a tega še ni storil; v zvezi z očit-kom o dajanju d©l v izvajanje porivatineimiu obrtinilku ste se mu opraivičili, češ da je bilo nakmadmo ugotovijeno, da ta očitek ne dTži; očitkoim o osefomean ckoriščanou ste se iiBOigmili ter jdh z ničemeir nisste pod-psrli. Imeli smo priliko tiudi sflišati, da ste morali tako ravnati, ker bi sicer bilo podjetje kajznovano z ne vem kakšmiim anesikoini, vi pa memda s 50.000 Sdim. Va-šo obrazložitev sem ocenil za klavrno. Vi-del sem v njej posikus stvar pcrikazati v njeni nepravi luči. Poskušal sem to svoje staiišče tudi urtenjeljiti ter se v pdsnmi povračam k svojim misliin. Inž. Toškanu laihlko o&ittamo stvoo-i, ki si jiii zasluži, kot oselbna nered pri zallclJTačevainju prevzetiih del, pomanijikanje ob&uibka za mero prd na-logah, ki &i jiii nailaga, neizpoilinjeivanje sikiepov in še kalko neeaikanitost, če hoče-mo diakocepiti, nikakor ne in nikoli ne osebnega okoriščanja. V štiriih, ali petdh letih, toi jilh je imž. Toškan dal Stavbeni-kiu, inam ni dai nobenega povoda, da bd mu to očitali. In prav tp, očitek o oseb-nein okoriščanau, je osoovni tom, kd se vdetfie akozi ovadlbo. To je ono, kar je pri visej sfevari najibolij uimazanio. Ovadba je napeirjesna predMsem ptroti inž. Toškanu da ste s tem dejanjem prestopili vse do-voloene meje ter sami sebd odvzeli moral-no izkaanico, da bi lahko še naprej stali ira čelu kolektiva kot njegov starešina. Vaš cxsebni ugled je pri ljudeh, ki so po-učeni o bistvu tega dogodka in ki so oh-randli v sebi mravno zdrav 6ut za dovolje-no, zdrsed na dno. Iastopa budd dejstvo, da nisite zbrali v sebi niti toliko poguima, da bi se iož. To&kanu javno opravičili za madež, ki ste ga vrgli na njegovo dobro ime. Vaše opravičdio je veljalo neresndč-nim podatkom o oddajanju ded privatni-ku pod ngodnejsimi pogoji, ker ste se zibali naših ugotovitev in zgražaiiij, ko smo odlkirili, da ti poda*kii ne dirždjo. Ponovno vas javno pozivam, da se s tega položaja umaknete in date moanost kolektivv, da si poišče novega človeka, ki bo s svojo avtoriteto in ugledom zacelil rane, ki so jiiih notranjim odnosom zadali vaši neurav-novešeni postopki, ter pognal kolektiv v nov polet. Z vaini wed bi moral odstopi-ti tudi vršilec dalžnosti pravnika podjet-ja, ki ga ni biio sram ieyaviti, da je de-lal po naročilu drugih. Pravice do vodstve-nega paložaja kjerkoli v družbi si jdh srmete ponovno izboriti samo na ta način, da pred široko javnostjo zavestno prevza-mete odgovomost za to svoje dejanje teir kot človek ponovno začnete na dnu ter si s trdim, dolgotrajnim in poštenim de-lom apet pribcwite izgubljeno zaupanje pošteniih lijudi olkrog sebe. Omenjeni dogodki okrog inž. Toška-na so bili le končni povod za ta moj globlji javHl nastop proti vam. Vziroki so bili in segajo nazaj v prve dni vašega pri-hoda v podjetje. Po vašem prihodu na podjetje so notranji odinosi močno zdrk-nili navzdol. Pokazali ste nam, da člove-škega fakitorja ne obviladate. Odllooate se površno, hitro in dostikrat nenačelno. Svo-je odlooitve forsirate naprej ter ustvarja-te konflifctne sitnacije, ko se vam posainez- nikd upirajo. Težko požiraie neizbežne poraze ter se ne morete premagati, da ne bi v seba kuiiali maščevainoisti. To ste pokazald v primeru inž. Toškana, to sem sam večkrat obouitil, tx> je občutil Lnž. Bergoč in še kdo. O teh spopadih, njih vizrokdli in naravi je veliko napisanega, še več pa živili prič. To, da sem v dneh, ko smo odkrili vaš korak proti inž. Toš-kanu, slučajno odhajal iz podjetja, stvari ne spreminja, ker som od prvih dni po vašem prihodu k Stavbeniku več vaših stališč in odiločitev odločno javino obsodil in odkicmil. Za svoja stališča še naprej podno odgovarjam ter jdih misiiim brani-ti, kjenkoli bom poklican, da to narediin. Obnavljam svoj resen dvom, da bo pod-jetje pod takim vodstvom lahko kampri-šlo. Mislim, da je stagnacija neizbežna. To, da so se predivsem družbemopolitično organizacije na tak ali drugačen način iz-ogmile obravnavaniju biStva tega krioečega primera, kilijub temu, da sein dme 20.12-. 1968 pismeno sporočdl svoja stališča par-tijski organizaciji ter terjal obravnavo dogodika, mi govori, da vam je uspelo stvar potlačiti. Obenem mi je to znak za konsolidacijo nezdravih odnosov v podjet-ju. četudi so pretekli že meiseci, odkar se je to agodilo, stvar ne miore zastarati. Pričakujem od vas, da boste razumeli, da je nev2diržno, da vzitTajate na položajiu. Ljubljana, 16.2.1969 Milan Gregorič Breg 8, Ljubljana STUDENTS' QUATERLY Nov koocept oblikovanja in vodenja mednarodne aktivnosti ljubljaniskih štu-dentov nuijmo zahteva popularizacijo seda-njih noviii stališč. V sodobnem svetu opravljaijo to zahtevno in odgovorno fiiimikcijo predvsem sredstva množičnega abveščanja, vendar ima tdsk posebno me-sto. &irofco zasnovana aktivnost Mednaro dnega odibora pa bi naj ne ostala le med Ijuiblijainsikimii š*uden.ti, dosiedna samoup-ravnost in doprtost njegove deia je mor-da lahiko spodtouda, da podlobna stališča sprejmejo še kije drugje — tudi izven jugosioivanskih meja. Pa še nekaj je po-noemibno V mednarodnem študentskean gi-bamjiu je zelo rediko outitj ideje jugo-slovansikih študentov, če pa je, potesm so to unadna stališča vodstev. Vemo, da ju-goslovanski šttudentije kaj različmo pojrnu-jejo dogodike po svetu in seveda tuds v mednarodmem študeinUcsein gibanju. Za mneinja, različna od tistih, ki so jih iz-javljald »na vrbu«, je biio kaj malo mož-nostri za prodor v širšo javnost. Enaizmed nalog nove publikacije Students' Qiiatrely je tudi objavijanje takih mnenj. Poleg te-ga pa bo časopis objavljal tudi informad^ je o študetitekem gibanju pri nas iin na tujem, komentarje, polemike razprave, (Sbrofcovtne prispevike itd. Studente' Quaterly bo izhajal Stiiriikrat letsno in bo imel — kot že rečeno — in-formatiivnopublijcistično vsebino. Komcept je zaemkrat še dakaj gtrobo iadelaia in ga določa Uismeritev, da boroa v Students' Quaterlyiju podpiirali napredina &bude(ntska gibamija doma in v svetu. UTRDITEV STUDENTS' QUATEJEILYJA — uvodnik (obravnava najatotualnejše vprašanje iz študentskega žMjenja v Ev-ropi ali novem svetu — študeintj v ©vropskih državah (o&red-nja rubrika z vestmi, komesltarjii, pole-mi'kami...) — študenti — plakat v svetu (pred-vsem kratke vesti) — parlamenti o štiudentiih (vesti, kako uradno priznane družibene inistitucije ob-ravnavajo študente) — šibudenta v Jugoislaiviji — reklamna rubriika (štixi strani) Uiredniški odbor Studemts' Quatenlyja sl mora prizadevatl pridobiti čaim večji krog sodedavcev — če je le mogoče, tudi neikaj dopiisnilkov ia drugih držav. Poleg tega bl bilo prav, da sodelujjejo tudd tisti našd študenitd, ki so poitx>vali po ino-zemstvu in so si pridobili kialcršnekola iz-taušinoe o položaju šfcudentow v posamez-ni!h diržavah Pri tem ne pričakimjeiino zmeraj kdo ve kako senzaciionaMh vesti, vedeti pa moramo, da so včiasiih. na videz drobne vesti še kako pomembine. časopds nameravamo taskati v 300 iz-vodih, pošiljali pa ga bomo tistiim štu-dentskiim organizacijam, ki jdh poznamo in z njimi sodelujemo. Razumlijivo je, da ga bomo pomiudili praiv vsem, ki so zanj zaintearesiraini. Konec marca bomo predviidoirna časoipis nadali iin prepričaini smo, da bo dostojno zastopal Ijuibljanske študente. Sicer pa bo mio z wseljenn sprejeli še faico kritično priipouiiibo. Ludvik Skoberue Oblike zlorablja- nja družbene lastnnine Tipifine ofblfike zlorafbljanja družbene lastnine so: 1. nagirajovanje ttetilh funfkctaniarjieiv t podjetju (direktorjev, komericiaListov, tr-govsfcih potndfeov iitd.), ikd iknišdao pravtae predpise ala maralne nonme; da upnavrai odboni, delavislkl svetd aili dtrugi samuoiuipra{v>-nd organd itd. ustvarjaijo efkomramslke Jcari-sti za podijetje npr. s podikiuipavainijem rass-pisne teomisije, ki podjettfu daje oaročila, s podkupovanjem državnih organov (davč-niih, inšpekcijskih itd.) ali »vplivanjem« na te organe s politično all osebno »avtoribe-to«, s podkupovanjem uslužbencev komfcu-rečnega podjetja (npr. poslovodije podjetja — kupca) in potem kuipujejo nefouranitno ali splošno slabo blago; 2. skilepianije fiiktivindlh sM samuilinamiiih pcravniiih poslov, z namemom, da bi M-erali poverjenrilke (prodajalec je naprimer posrednik in zato toupno certo spldh. ni treba vplačati na njegov žiro račun. 3. sklepanje filktfflvindih aM simullirainiiih poslov zato, da bi izigiralii obveznasiti do druižbe (ma primeir izplačevaiije osebnih dohodkov v obliki dnevnic, terenskih do datfcov iitd., da bi se foagtndjli davikom na asebrae dahodke; zapaslovonije navldeianiiih usluižbancev, žetne, zeta, tašče in podob-no, si samo formalno figurirajo, prejema-jo pa »hanorar«, ki prijpada »šeflu«; lažnie bilance, da bi plačali manjše davike aflii prisjpevike; prdikazoivanije dela, kd ga je opnaivtiil povatailk ali sku/pina državilijiaiiav (afli druigo podjetje), kot deflo diružibeinega pod(jetja iin potdabno; 4. angažiranje vpHirmih ljudd(poQiiitriiko, da bodo podjetya uipoštevaila štipendijo za perspebtivno gosjpodarsfco naložbo. (5d tod je izšla ideja o kreditu kot bodjšd os-novni cbldki flnanciranoa študija. V tistih letiih so preVladovali študen/bje »tefhničnih« fakultet. Tudd v študesntskem javnem življenju so imeli ravno ti šbuident-je glavno besedo. Ve&ji ded redakciije TRIBUNE, glavni d»l ttniverzitetnega od-bora, inciatorji in gilavni govomiki štu-derutsfcih zjbofrov — vsi so bild štiudeinitije »tefhmičnega porelkla«. Tehnične stroke so še vedno veljale za »ipionirsko« področij«, tisito, na katerem sta inoiativa in znanje najiboij zagotovo obvefltjaila. Na perspektivi posameemifa in-dustrijskilh panog nd biilo še nofoeme semce, čeprav sta nas samo dve letl loSiii od v»-liikiih raaprav o »IsJcri« in o druigih mreili-kiih zatnisliih«. Student(je tehniilke so se popolnoma zavedali svtoje »odtodilne« vioge, previzemali 90 ja/rae odgovoimastt tai bdfli so nestrpnd zagovomilkd smobmo sti v vseih pogileddh. To je bilo izihodišče njdlhioive politične oirienltaciije (danes bi ji refcSd racionalizacija) iai njihave družbene feiutike(dan€is bi $. refldi funjkcionalistifina kiriitika). V zadmjih letlh pa se dogajajo značdlne spremembe v strulktunl Sbuideinitav. Neto-Uko 7 sooiakti stmiktuil (ki amo ji edini vajeol posvečati pozormost in zato pozab-^jaano na čsmge vidike). število študentov »fcelhinike«, razen na nekateiiih usmeritvaih, stagmira. Istočano sfcralhovito raste vpis dnigod. Na fcreih >>h(Uimanističin,iih« fa-kultetaih je vpisanih toliko študeaatov kot na ostalMih šesfcih sfcugpaj. Petdesetdm pro-oemtom se pdbHšuje delež defclet privpd-su. BolJ koit pTeij prevfladiuijejo med vptea-niami abitunienitii giimnaziij. O katešni vzročni povesanosttji med iss-biro strofke in med prevladujočo goapo-darsiko detjavnositjo na podrodjiu, s kate-rega štitdeint prlhaja, skorajj nd mogoče govoritt. V nefci priložnoistni anikeiti se je veH-fco število ^dalo, da jih Je na umiverao privedao banatoo dejsitvo, da so pač koniča-H gianinazi(jo, ne pa kakšen vdSji interes po ustvanjailnosti, »piominsikl« vlogi itd... »Tehniikl« so se danes iz študentsikeiga javmega življeeija pratotično pqpolnoma uinatonili. Ooitmo generacdji, M jo opdsuijeimo da« nes, ne moremo pripisati tistiih atTifbutoiv, o katerih smo govorili nekaj let nazai. Sipremeimibe so res skoiraj premagle, da bi sami setoi verjeiM, da iimamo o tem prav. Zdi pa se, da so v damašniji genena-cft$ presegila polavloo vpisanih tiisM, kt bolj ali masaj zflahika zinag!uje(jo stirožlke študija, za katere je araemo študiramje še najmanjše »trpljenje«, iki se jdm pni tam »opraviluj« nič posebno ne rauidji, ki jim pri telh leftdh še ni treba miialitii na zapo-sditev in kl jim je v glavi vse kaj druge-ga kot radikailno nezadovoljstjvo s svojdan lastmiim položajem. Svojega prigpevajo k tej atimoafeiri tudi deadeta, ki počasi postajaao prevladuuoč spoa med štadentt. AmlbSciozno dmžiino, ki dela v sredmjdih šoHah iz delklet odlH6-ngafcinje, na univeirzi zatnenja družinisika amlbicžja, zaradl kateire veliko število de-klet po dveh, treh letafa preneiia redno šbudirati. Na odločitev glede Mbdire stroke vpMiva novo stanjje v zaposlovanijiu. Daploananit ^ podaja na trg deHoiviie sdle in od nijego vega strolkovinega profiila je odvisno, kaiko bo svojo diplomo vnavčii. Metaltmg se bo 2nažel v težavni situadji; ne zato, ker la-hiko žefle&ame propadejo, pač pa zato, ker dragje kot v žeilezarnalh ne more delati. Usojemo mu je, da bo celo živlijentje deM težave z želeaarstvom. Dnugače je biti ekonomist ali vsaj pravnik. Te povsod potrebujjejo in tu čHovdk. laWko celo življje-nje iszbira in špeikuiiTa, se podaja iz trgo-vine v proizivodnijo, iz proiavodmije v ujpra-vo itd... Ce ugotavljamo, da Je skSo ma-lo miadih Ijuidi na umivenzi zavestno occi-entiraniih v kakšno stroko, ki se ji žeMjo a vsemd svogimd sposotoinosttni postv&titA, potem nam je večinska orieotaoija na ne-katere sbrolke razumlJjivejša. Prevladujje pa, bolj kot kdajikolli prej, prepričainije o študentu kot imvesticiji, o studeautu kot smotrmio orientiranem delav-ou, o šfeudenffcu kot že stoodstotino dotoče-nem vodatelju, strdkovnjaikai, znanstivenilkiu, iintelektuaicai, kl ga družba zaradi tega vts« bodij oemi in mu daje vse večje ugodnostiL Na ugodnosti take vrste parfciaiipirajo vsi, čeprav ravno za vse taka aanaika ne držL Pai tem polkaže sociailna stnulktiUTa svoje pravx> lioe neipravičnosti. Stiudentski aktivisitl prilhajajo v zadre-go z običajno argumeintacijo zahtev po študeMtekih banitetaih. Nekaj ni v redu. Manjika jim objektivni kriterijj nobranje diferenciaciiie, ker vprašanja družbenega položaja š.tuideintov preprosto niso več sa-mo socialna vprašanoa, niti ne morejo ni-komur jamčiti, da vsi, ki se vpišejo, na-meravajo resnično tuidi ištudirati. Grobi logiiki, da je treba vsakogar, ki pride k hiši, tudi nahiraniti, se upiira zaikteva po ostri določitivi statusa Sbudenta in strogi vezavi vseih pravic na ta stabus. Družbena pričakovanja in Sifcuideiitova usmerjenast se laMco na ta načta vendar-le uijemajo. Aili je tarej to ugoniolbtteiv &voibodno šfcudemtsfce inciative in potopltev v mono-tano delo? Gllavnl del udedeiženoey Jitnilj-^kih nerairov in večdna štadentekato akti-vtetav se tega ne bi abala. fc to Je glavmia. I!.Kveo MILJANA PRESTOR ZALEZOVANJE DUHA kot da dobd še eno nato zavlada volja bldžnja priložnost ena sama ali sedem skupaj ponudi ognjišču ogenj globoka podoba kazno je bilo oči vse vidijo razlivajo se do začetka neizmernostd zapustiti zadnji boj z očmi poseči v spravo s sumoin gospodarjevo hlšo za prebivališče očes priporočanje virov vidnosti da ne bo zavoljo hudobije oko patrto ona svetost ki ji je greh najvedji osveti podobo z vejami razmerja s podobo popotnice v gTObu ležeče kot rezanje samorogovih rogov lesu križa zalezovanje duha zeleno kot kikdopovo oko nedosegljivo kot garjevčevi roki minljivost je večna brezsmiselno je govariti o obliki borej ni vredno gavoriti o možnostih razen če plačajo s pestjo goldinarjev eno je to da ni več kot toldko kolikor obstaja če spim me preganjajo ker je ema sama možnost ki jih zbor sodnikov v zdravih vratih potiska v zdravo korenino kot zmajevo perje sega do zmaja brez utrditve njegove volje in postave gospodarjeve skušnjave da bi jih odvrgel zvestobe pričujočega enkrat ena prosta v zazidanem prostoru tetaničen napor mišic roka drži svinčnik med zobmi štejem nekje vidim številke spomnim se da tudi številke lahko štejem nesmiselno rada bi hodila po zraku ali pa sploh niikjer počasnost štetja sebe slišim toda to je samo ime pokopale so me številke steber v puščavi barve loči razkol nevarno je premišljevanje o črni vodi morda je ponarejena brez oznanjenja se ne bo učlovečila nitd vstala preden bo spregovorila večne mrtvosti je rešena prej ko je mislila nanjo na obvezovanje stebrov in postavljanje barve v puščavo epitaf sojena gmajna obsojena na grnajno spreminjanje spremembe obsojenčeva sodba je ob&odba sebe na obsojenost trava je sebe obsodUa črni trn je sojen imeini je usojeno da se sodim da sodim svinčnik da voham smrad mesa spremembe v spreminjanju usodncKt ni zdrava usoda je slabičeva vera s pijuskom zemlje se bo zasuilo slabištvo vednost pretepeni pes klatež počečkan s črno dlako stopa ali leži ali išče praska po niču vse je ničevo v ničli hodil je pa se mu je odtngaia peta nekdo mu je pomagal brcnil noge je lahko dal &pet na tlla nasmeh v ustih je škrbdna škrbina ni zob odškrknjem zob oni ki je mesen se pojavi v pasji zenioi pes ga nariše na nabiralnik vadigne peto gre naprej s sabo on ni več on videl je svoj obraz v očeh manjka imavrica popleskano obličje učinkuje popleskano neikdo ga mora spet bTcniti v ognjefnem krstu bo lahko pil ¦vodo skrivnost nekrvave daritve vsem vemim pomnoži vero v solze sablje ganjenost ob krivični sodbi povoženost opešanih dodeli jim stanu mišljenja odpustiti ali zapustiti kar je tudi namen jutra ki se mu drugo daruje v vse tiste smrti ker je to spodobno vredno vse časti in hvale kot nemilost kesanja po zadoščenju prisotoosti samo za zavetje ušes voda zemlja oboje z nogami izrinjeno meso za življenje eno samo bi&tvo upanje za vse trud k zavrženosti vnemanje prestopanje čez desnico podoba je hrana duši zato si aasluži vrednost izdiha kdor spTejme nogo mu ni potreboo iM cLrugega povzdigovanje kolen in niti orke več gotovost imam v mislih posledica je v kiklopovem očesu ločitev krvi od telesa slava onim na višavah oredi križanih pokop v občutku ker so hodili po izvoljenih stopinjah od začetka pohojenih v zemljo poslanih brez trkanja po križanih dušah kajti zaloteni so bili pri razdelitvi od takrat ko so naložili ob prihodu roke in noge na telo in beseda je meso postala umrla ni bila v grob položena odšla pred pekel rodit žive in mrtve od ondot sebe popolnoma vso posveti molitvi k blagoslovu ociscevanje ne zapuščam mrtvih njihov je čas jaz sem pred časom oni so pred mano stopinje segajo samo do neskončnosti slečena pozaba stopi v kri kraljestvo mrtvih kraljev pribežališče živih voljnih hlapcev zbor teles izvoljenih darovanih plačujem dolgove prilaščanja resnice udeležitve njene zapovedi spokojnost in blaženost da ne bom potolažena v globini ali levjem žrelu sama na sebi je resnica fcorej ne more goljufati niti goljufana biti enako je hotel tudi odpustek ki so ga odtrgani hoteli zadržati nepopolnost je v rani spoved jo zopet očisti žeja po pravem kruhu spoznanje vode nebeška hrana ji je žetev čeprav se duša ne klanja zaman je priprošnja k pravičnosti in V2xiigovanje kolen s tal utopljenih v tla sestoj pomanjkljivosti nekaj mi manjka računi se ne ujemajo čeprav sem podčrtala široko potezo rekla prošnjo iz ust pomislila na priprošnjo k bogu segla s koleni v svetišče toda na kri je prišlo konjsko kopito korak nič ne zaleže izpodkopana so zadnja vrata začasno je umrla ura večera nataiiko dve tretjini po prvi tretjini trebje ure sprejeti mora prosto mesto dneva ne da bi iztoonica samorogovega mozga doživela zemsko prerojenje vn papirnato čarovoiško slepllo sklonilo mojo glavo od sovednika ne terjam zadoščenja krpanje glavar večnosti napolnjenost je potreba spoipolnjevati se morajo nasičeina dnevi zvestoba vseh dnevov konec nekega začetka je v začetku konca vsakega začetka je konec fcoda konci pridejo pozneje mene ne bo konec jaz požiram konce dala jih bom sfingi naj ima ona konce jaz hočem začetek začetek tega začetka naj bo slavnosten kot otvoritev nove okrepčevalnice nekoč sem požrla nek konec stotriindvajset dni me je imelo da bi končala potem sem se spotaknila ob začetek sedaj ležim na koncu v večeru suše pomagajo demon trikratni zamah narisan krog z bodalom v zraku nočno nebo kjer je širjava približnosti s pernatimi lunami zarotitelji želijo priklicati dobro vreme nad glavo to so čutne zblodnjave zakaj nimfe strašijo zaratitveni bobni bobnijo ustnice izgovarjajo uroke besede hočejo z ročajem biča domnevno spraviti demone suše v strah potrebna je obzimost do zalege strahov zato mora desnica preobrazbe trikrat poseči v življenje prebresti življenje še pred smrtjo izganjevalci pod sedmerimi ozvezdji dajejo nasvete v pozni uri izdatno škropijo besede mimo zaželenih ušes gnusni okostnjak naj bi bil nevidno strašilo na vzvišenem prostoru vsestransko hliBjenje OTiemu ki nai bi dal odbro letino v kremplje zalezovalcev FERDINAND DE SAUSSURE SPLOŠNA NAČELA DRUGO POGLAVJE (NADAUEVANJE IN KONEC) NESPREMENUIVOST IN SPREMENLJIVOST JEZiKOVNEGA ZNAMENJA 3. SPREMENLJIVOST cas, ki zagotavlja kontinuiteto jezika, ima še drug učinek, ki je na videz v protislovju s prvim: bolj ali manj hitro spreminjanje jezikovnih zna-menj in v nekem smislu lahko govorimo hkrati o nespremenljivosti in spremenljivosti zna.menja. V končni analizi sta obe dejstvi vzajemni: zna-menje se spreminja, ker traja dalje. Kar obvla-duje vse spreminjanje, je vztrajanje stare materije; nezvestoba do preteklosti je samo relativna. Zato princip sprerninjanja temelji na principu kontinui-tete. Spreminjanje v oasu privzema različne oblike, od katerifh bi vsaka dala snov za pomembno poglav-je lingvistike. Ne da bi se hoteli špušoati v podrob-nosti, poglejmio, ifcaj je treba pokazati. Predvsem se ne smemo motiti o pomenu, ki ga ima tukaj beseda spreminjanje (alteration). Lahko bi pomislili, da gre izključno za fonetične spremem-be, ki jim je bilo podvrženo zaznamujoče ali pa za spremembe pamena, ki se tičejo zaznamovanega pojma. To prepričanje bi bilo nezadostno. Naj bodo faktorji spreminjanja katerikoli, naj delujejo osam-Ijeno ali kombinirano, vedno pripeljejo do premika odnosa med zaznamovanim in zaznamujočim. Tu je nekaj primerov. Latinsko nectire, ki po-meni »tuer« (ubiti), je postalo v francoščini noyer (utopiti) s pomenom, ki ga poznamo. Akustična po-doba in pojem sta se spremenila; toda brez koristi je raziločevati oba dela pojava: zadostuje, da in globo ugotovimo, da se je vez med idejo in zname-njem zrahljala in da je prišlo do premikav njunem Ddnosu. če namesto da bi primerjali necdre vl kla-sične latinščine z našo francosko besedo noyer, po-stavimo v opozicijo z necdre iz vulgarne latinščine [V. ali V. stoletja, ki pameni »noper«, je primer ne-koliko drugačen; toda tu je še, čeprav ni občutnej-še spremembe zaznamujočega, premik v odnosu med idejo in znamenjem. Stari nemški dritteil »tretjina« je postal moder-ni nemški drittel. V tem primeru se je, čeprav je pojem ostal isti, odnos spremenil na dva načina: zaznamujoče se ni spremenilo samo v svojem ma-terialnem aspektu, ampak tudi v slovnični obliki; ne implicira več ideje Teil; to je nesestavljena be-seda. Tako ali drugače, zmeraj gre za premik od-nosa. V anglosaksanščini je predknjižna oblika fdt »no-ga« ostala fdt (angl. nač. foot), medtem ko je njena tnnožinsika oblika *fdti »noge« postala fet (angl. nač. feet). Naj ta zadnja oblika predpostavlja kate-refcoli spremembe, nekaj je gotovo: prišlo je do pre-miika odnosa; povzročil je nastanek drugih zvez (cor-respondances) med glasovno materijo in idejo. Jezik nima prav nobene možnosti obrambe pred faktorji, ki v vsakem trenutku povzročajo premik odnosov med zaznamovaniin in zaznamujočim. To je eden od nasledkov poljubnosti znamenja. Vse druge človeške institucije — običaji, zakoni itd. — so vse na različnih stapnjah osnovane, na na-ravnlh odnosih med stvarmi; v njih je nujno so-glasje med uporabljenimi sredstvi in cilji, h katerim težijo. Celo moda, ki določa naše oblačenje, ni či-sto poljubna: ni mogoče uiti neikaterim pogojem, ki jih narekuje človeško telo. Jezik pa nasprotno — ni v ničemer omejen pri izbiri svojih sredstev, saj ne vidimo, kaj bi lahko preprečevalo, da ne bi asočiira-li katerekoli ideje s katerimkoli zaporedjem gla-sov. Da bi nazomo prikazal, da je jezik čista (pure) institucija, je Whitney zelo pravilno vztrajal pri po ljubnem značaju znamenj; in s tem je postavil ling-vistiko na njeno resniono osnovo. Vendar ni šeldo konca in ni videl, da ta poljubnostni značaj radikal-no loči jezik od vseh ostalih institucije. To dobro vidimo pri načinu, kalko se jezik razvija; nič ni bolj kompleiksnega: ker se nahaja hferati v socialni množici in v času, nihče ne more v njem ničesar spremenitd, po drugi strani pa prinaša poljudnost njegovih znamenj s seboj teoretično svobodo vzpo-stavljanja poljubnih odnosov med glasovno materi-jo in idejami. Iz tega sledi, da ta dva elementa, ki sta združena v znamenju, ohranjata vsak svoje last-no življenje v takšnem razmerju, kot ga nikjer dru-gje ne poznajo, in da se jezik spreminja ali bolje razvija pod vplivom vseh delujočih sil, ki lahko vpli-vajo bodisi na glasove, bodisi na pomene. Ta raz-voj je usoden; ni jezika, ki bi se temu zoperstavljal. Po določenem času lahko vedno ugotovimo občutne premike. To je do takšne stopinje resnično, da se mora preveriti cela pri umetnih jezikih. Tisti, ki ga us-tvari, ga drž6 v rokal taiko dolgo, dokler ne začne krožiti; toda od trenutka, ko iepolni svojo nalogo in postame stvar vseh, se kontrola izmakne. Espe-ranto je poskus te vrste, ali bo uspel, če se bo uve-ljavil? Ko bo minilo ptvo obdobje, bo jezik zelo verjetno stopil v semiološko življenje; prenašal se bo po zakonih, ki nimajo nič skupnega z zakoni premišljenega ustvarjanja, in ne bo več vrnitve na-zaj. človek, ki bi hotel ustvariti nespremenljiv je-zik, ki naj bi ga potomstvo prav takega sprejelo, bi bil podoben kdkoši, ki je izlegla račje jajce: jezik, ki bi ga on ustvaril, bi brez milosti odnesel tok, ki odnaša s seboj vse druge jezike. Kontinuiteta znamenja v času povezana s spre-minjanjera v času je načelo splošne semiologije; njegovo potrditev bi našli v sistemih pisave, v govo-idci gluhonemih itd. Toda, na čem temelji nujnost spreminjanja? Mor-da natn bodo očitali, da tega nismo razložili tako jasno kot načelo nespremenljivosti; se pravi, da ni-smo razločevali različnih faktorjev spreminjanja; treba bi jih bilo opazovati v njihovi raznavrstnosti, da bi vedeli, do katere točke so nujni (potrebni). Vzroki kontinuitete so a priori v dosegu opazo-valca; drugače pa je z vzrofci spreminjanja v času. Bolje je, da se začasno odrečemo, da bi jih natanč-no obravnavali, in se omejimo na to, da govorimo na splošno o premiku odnosov; čas spreminja vse stvari; ni razloga, da bi jezik ušel temu univerzal-nemu načelu. letij — morda ne bi ugotovili nobene spremembe^ čas nanj ne bi deloval. Narobe pa, če bi preučevali govorečo množico zunaj časa, ne bi videli učinka socialnih sil, ki delujejo na jeeik. Da bi ostali v so-glasju s stvarnostjo, je torej treba dodati naši prvi shemi znamenje, ki kaže tok časa: ' Ponovimo na kratko etape našega dokazovanja s tein, da se povrnemo k načelom, postavljenim v uvodu. 1) S tem, da smo se izogibali jalovim definicijam besed, smo najprej v okviru totalnega pojava, ki ga predstavlja govorica, razločili dva faktorja: jezik in govor. Jezik je za nas govorica minus govor. Je celota jezikovnih navad, ki omogočajo subjektu, da razuane druge in da ti raznmejo njega. 2) Toda ta definicija pušča jezik še zunaj njego-ve socialne stvamosti; iz njega dela nekaj nerealne-ga, saj vsebuje le en aspekt stvarnosti, individualni aspekt; da bi neki jezik lahko obstajal, je potrebna govoreča množica. Jezik v nasprotju z videzom v no-benem trenutku ne obstaja zunaj socialnega dej-stva, ker je semiološki pojav. Njegova socialna na rava je ena od njegovih notranjih lastnosti; njegova kompletna defnicija nas postavlja pred dve neloč-ljivi stvari, kot kaže ta shema: ) J e e k Govdreca m n o z i c a Toda v teh pogojih je jezik življenja možan, ne pa živ; mi smo upoštevali samo sociaino stvarnost, ne pa zgodovinsko dejstvo. 3) Ker je jezikovno znamenje poljubno, se zdi, da je jezik, ki je tako definiran, svoboden sistem, ki se lahko svobodno oblikuje in je odvisen zgolj od racionalnega načela. Njegov socialni značaj, če ga preučujemo samega na sebi, ne nasprotuje do-ločno temu zornemu kotu. Kolektivna psihologija nedvomno ne operira s čisto logično snovjo; treba bi bilo upoštevati vse, kar slabi razumskost v med-sebojnem abčevanju posameznikov. In vendar nara to ne preprečuje, da bi gledali na jezik kot na pre-prost dogovor, ki se ga da spreminjati po volji za-interesiranih; to preprečuje delovanje časa, poveza-no z delovanjem socialne moči; zunaj trajanja je-zikovna realiteta ni kompletna iin ni možen noben zaključek. * če bi vzeli jezik v času brez govoreče množice — domnevajmo osamljenega posaimeBnika, ki živi več sto- I J e z 1 k ] Govor. eoa m n o z i o a Sedaj jeziik ni več svoboden, kex bo čas omogoča socialnim silam, ki delujejo nanj, da bodo razvile avoje učlnike, in pridemo do načela kontinuitete, ki razveljavlja svobodo. Toda kontinniteta nujno im-plicira spreoninjaoije, bolj ali manj občuten preanik odnosov. Prevedel: Božidar Premri Novosti iz Centralne TEHNISKE KNJIŽNICE Earths partioles and fieOds. New YoTk 1968. ¦— 25298 Fachkunde fiir Maschinasten am Fahrbefcrieb umd an Tagebaugeraten. Leipzi 8 1968. — 25288 Frank-Kameneckij D. A.: Vorlesungeai iiber Piar smaphysdk. — 25297 Gabrierl H.: Schuh — Taschnenvaren. Ledpeig 1967. — 25293 Gaynes N. I.: Formulation of organic coatings. Pirinceiton 1967. — 25290 Goldner H.: Leitfaden der tecbjnischen Mechaink, Leipzig 1967. — 25292 Hahn H. G.: Chemische TechnoiLogie der Rauch-warenzurichtung und veredlung. Leipzlg 1967. — 25289 Handbuck of the physicocb.e(mdcai praperties of the elements. (Fiziko-himičeskie svojstva). New York 1968. — 25299 Heyn G.: Der Bau von Hochspannuingslrediear tungen. Leipzig 1968. — 25285 Hyman C. J.: German-Englisch, English-GeTinan Asbronautics dictdo(nary. New Ycxrk 1968. — 25283 Kittner H.: Wasserveirsorgung. Beirlin 1967. — 25300 Lampert H-: Faserplatten, Rohstoffe, Herstellun-gsverfahren, Eigenschaften. Leipzig 1967. — 25296 Lehrbuch der Automatisierungstechjndik. Berlin 1967. — 25281 Lin T. H.: Theory of inelastac struotures. New York 1968. — 25286 Lindner H.: Strome, Feilder, Elektronen. Leipzig 1967. — 25301 Madaus C: Handbuok fiir Ofonbauer. Berlin 1967. —25282 Muller E.- HydrauOic forging preses. (Hydrauii-sohe ^ressen und Druckflussingkeitsanlagen. Berlin 1968. — 25308 Osborne B. W.: Color televdsion reception and decoding technique. London 1968. —. 25284 Strožev M. V.: Grundlagen der Umformetchnik, (Teorija obrabobki metallov davleniem.) Berlin 1%8. — 25310 Szwarc M.: Carbanioin living polymers and eleo-tron transfer processes. New Yotfk 1968. — 25287 Textile Faserstoffe. Ledpzdg 1967. — 25295 Afans'ev V. A.: Optičeske iamerenija. Moskva 1968. — 25057 Golikov V. I.: Tehnologija izgotx>vlenija točnyh cilindiričeslkih zubčatyh koles. Mo^cva 1968. — 25058 Isakova R. A.: Davlenie para i dissoclaciaa suH-fidov metallov. Akna-Ata 1968. — 25059 Jones D. V.: Transistor audio amplifiers. New Yonk 1968. — 25050 JukeFson I. L: Tehnologija osnovnogo organače-sfeogo sinteza. Moskva 1968- — 25061 liurzzeichnen von technischen Gresniesi, Virt-schaftsvereingungen und Normeninstitutionein. 2. AttEL Frankfurt/Main 1968. — 25067 Lejtman B. V. A. P. Leoškin: Naučnaja organiza-caja bruda na himičeskom zavoda. Moskva 1968. — 25017 Letnye ispytanija samdletav. 2-e isod. Mbskva 1968. — 25084 Lisica M. P. & I. I. Berežinski & M. JA.Vlah; Volokonnaja optika. Kiev 1968. — 25088 Merničenko N. T.: Montaž i svarka konstrukcii iz neržavejščej stali i aljuminija. Leningrad 1968. — 25060 Modelirovanie strodtel'nyh konstrukcij na sej-smičeskie vozdejstvija. Erevan 1968. — 25054 Photometrische Analyse anorganischer Roh — un Werkstoffe. Leipzig 1968. — 25078 Pils E. P.: W6rterbuch Baustedjne der Elektro-niik. Stuttgart 1968. — 25013 Rock mechanisc iin esngineerdng praotice. Lon-don 1968. — 25075 Rozenfeld L. M. & A. G. Nejman: Avtoklavnyj bescementnyj gazošlakobeton. Mostkva 1968. — 25091 Samohvalov J. A.: Spravočnik tebjndka-konstruk-tora. Kiesv 1968. — 25065 Smirnov A. D.: Elektronika v byty, Moskva 1968. — 25093 Spektral'naja teorija. Leningrad 1968. :Problemy matematičeskoj fiizaM. 3.) — 25064 — 3 KJUSEKME POD NASIOVOM TRAKTAT 0 GOSTO-UUBNO- STI Fngijskemu vladarju iz Sipila po Imenu Tantalu ni zadoščalo, da je živel in bil znan po tem, da je bil sam Zevs njegov ode, pač pa si je s svojo modrostjo in vedoželjnostjo nako-pal plačilo, po katerem je živ prispel v Had kjer naj bi še danes trpel trojno mukoc žejo! lakoto in smrtni strah. Kajti tako plačujejo bo-govi tem, ki krčijo njihovo bogastvo ter izkljud-no samo njihovo vsevednost. Spomnimo se sa-mo Prometeja v skitskih pečinah, izgona Ada-ma ln Eve iz Edena in za njimi vseh drugih manj mitskih oseb, katerih število je nešteto iii p?aSl?nSlUŽili ^ Si Še PrislužuJeJ° Prav takšno Namreč temu možu niso zadoščale stvari taksne, kakršne so se mu kazale. Pod njih vide-zom je slutil njih pojave in njih lastnosti, ki bo utegnile biti v hudem nasprotju z videzom na ta način sploh ne bi bil bog, pač pa nekaj drugega, bog v večji meri na nek drug način dasi ne tudi v nasprotju s samimi stvarmi. Bog na nešteto drugih načinov. Začutil je v sebi za-poved in ukaz, naj je sam bog do najvišje mož-ne mere, ukaz po absolutni resniei, po razkrit-ju tega, kar se sicer kaže z neizmerno sklad-nostjo in lepoto, z močjo in nesmrtnostjo, a je slutil, da je to manj od videza samega sebe, na tisti način manj, ki dejansko pomeni neizmerno več. Tako mu je narekovala zvestoba do bogov kd jih je Ijubil in iz katerih je izhajal. Torej, povabiti k sebi svoje »velike brate« in tako naprej, božanske strice in tete, bratrance insestrične, vse njemu prijazne sorodnike 2 Ohmpa, s katerimi kaže spričo njih oblasti nad vsem vzdrževati nad vse prijazne in prisrčne odnose, ter jim postreči z jedjo svoje lastne krvi, ponuditi jim svojega in njih potomca Pe-jopa, pa naj se izkaže, so ali niso, je vse samo komedija, če ni, prevzame nase vse posledice. In te nosi. Obtožen je bil kot preziravec bogov in brez-verec, ta, ki je spoznaval njih minljivost in na ta način odkrival čas, ki jih je presegal, ta, ki je nosil v sebi večjo vero od te, ki so mu jo opo-rekali, kajti vse je bilo zunaj njih, čas jih je od-rinil v znanost in umetnost, večji del v pozabo. Tantal še čaka na rehabilitacijo, po kateri bo tudi on zapustil strašno bivanje v večni neza-doščenosti, ali pa ga vsaj spremenil. Ali bo? Ali bo padlo to, čemur se je reklo večnost? Bo pad-lo to, kar že ves čas pada? Ali pa bomo še na-prej prejemali udarce v obraz, hude kaznd, srd bogov. Ugotovili smo, kako kaže dvom o nezmot-ljivosti bogov na višjo in zahtevnejšo zvrst bi-vanja na svetu. Mnenja smo, da je to celo višja oblika veroyanja, oblika, ki Je več od same sebe in tudi ni nikoli samo to, kar naj pomeni. Tako je strah pred resnico najkrutejši: v nobenem primeru ni Had tako krut kot v Tantalovem. Cetudi bogovom uspe dokazati svojo vseved-nost, pa spričo svoje ogroženosti ne morejo zatajiti in tudi ne tajijo svojega strahu. Dvom onjih jih vedno nekje načenja, nekje jih pobira. Kruta kazen za dvom je vselej znak velike stis-ke, znak njihovega propada, kljub vsem na-Ukom, ki bi učili drugače. Primer, ki nas tukaj posebej zanima, je sod-ba Andreju Sinjavskemu in Juiiju Danielu. Dalje Bodba tistim, ki so bili na strani tema dvema ruskima pisateljema. To so Aleksander Ginz-burg, Jurij Galanksov, Vladimir Bukovski, Alek-sander Jesenin—Volpin in drugi. Anatolij Marčenko. V mislih smo pri številnih koncla-gerjih po Sovjetski zvezi kot o velikih made-žlh socialističnega sveta, za katere ne vemo, kdaj bojo razpuščeni. Smo pri sodbi in obsod-bi udeležencev v demonstraciji 25. avgusta na tfcdečem trgu v Moskvi proti okupaciji češko-slovaške. Naj bojo njih imena zapisana : La-fisa Bogoraz — Daniel, Pavel Litvinov, Kon-Stantin Babicki, Vladimir Dremljuga in Vadim Delone. Naj omenimo tudi Natalijo Gorbenev- sko in Viktorja Feinberga iz iste skupdne, ki jl-ma niso sodili, pač pa zaprli v umobolnico. Dremljugove zadnje besede po sodbi: »Vera, da je bil moj glas disonanca ob splošnem mol-ku, ki se imenuje .vseljudska podpora politike partije in oblasti'. Srečen sem, ker je bilo vec takšnih, ki so kakor jaz izrazili svoj protest. In, če ne bi bilo njih, bi bil sam na Rdečem trgu.« In dalje: »Mnenja sem, da je naštete po-jave povzročilo pomanjkanje pravice do svo-bodne kritike oblasti. šel sem na Rdeči trg za-to, da bi to postalo z zakonom dovoljeno in šel bi kamor koli. Tudi v prihodnje bom izražal svoj protest na kakršen koli način.« Predvsem pa poročilo, ki ga je 20. februarja iz Literaturne Gazete posredovalo ljubljansko Delo. To poročilo je tudi vzpodbudilo našo mi-sel o gostoljubnosti kot o eni najvišjih in naj-svetejših človeških vrlin, katere začetek po na-šem mnenju ni pri Tantalu, tudi se ne končuje pri njegovih daljnjih potomcih na Tavridi, pač pa se razpleta še dandanes, v naši neposredni vsakdanjosti. Tako piše pod naslovom Sodelovanje s sov-jetskimi pisatelji dokaj na kratko in dokaj sko-po, kajti tako bodi, da se vse resnično pomemb-no ne kiti z gostobesednostjo: »Markov (Geor-gij Markov, sekretar uprave zvez sovjetskih pisateljev — op. F. Z.) je v imenu svoje dele-gacije podpisal sporazum o sodelovanju med zvezama pisateljev obeh držav. V svoji izjavi zlasti poudarja (podčrtal F. Z.) gostoljubnost Jugoslovanov, rekoč, da se y tem gostoljubju iz-ražajo .tradicionalni ustvarjalni stiki književno-sti naših socialističnih držav'. Poudarja tudi, da bojo srečanja z literarnimi ustvarjavci soci-alistične Jugoslavije ostali članom sovjetske delegacije v lepem spominu.« Kaj vse to, za enkrat ga bom imenoval sla-bovunljenje, pomeni? Kakšno sodelovanje med našimi pisatelji in upravo zveze sovjetskih pisa-teljev je mogoče, če vemo, s kom imamo opra-viti, če vemo, da ta zveza ne migne niti s prstom v obrambo in zaščito obtoženih in pre-ganjanih sovjetskih pisateljev. Kakšno sodelo-vanje je sploh mogoče, kakšna sorodnost (ali naj se pri tem somnimo na tragikomočno Gaj-škovo afero?), kakšni skupni interesi? Namreč, to smo si dolžni na nek zadostujoči način ob-razložiti spričo »skupnosti« časopisnega poro-čila. Kaj je počela delegacija sovjetskih pisate-ljev na svojem obisku v Jugoslaviji? Ali je oku-šala zgolj naše gostoljubje? Samo pojedine in nasmelki, široki, sončni, zdravi neprekinjeni. nasmehi? Kaj so prestavniki pisateljev naše, najbolj socialistične države ponudili Sovjetom v dokaz ,gostoljubnosti JugoslDvanov', kakšno jed iz svoje krvi, za katero resnico? Kako so manifestirali svoje nestrinjanje z ravnavnji zve-ze sovjetskih pisateljev ob sodnih procesih pri njih proti obtoženim in obsojenim sovjetskim pisateljem? Kako so izrabili priložnost in pr(> testirali proti tej okupaciji? Smo samo jedli radi preganjanja in obsojanja na skupno se-deiivnajst let in deset mesecev ljudi, ki so pro-testirali proti tej okupaciji? Smo samo jedli in pili in se zabavali? So bili edini resni pogovo-ri, pogovori o problemih pisateljskega ustvarja-nja? Je šlo samo za daj-dam, za izmenjavo in reklamo ,reprezentančnih' del naših književ-nosti, pri čemer se je nad vse izkazalo »gosto-ljubje Jugoslovanov«, v katerem se izražajo »tra-dicionalni ustvarjalni stiki književnosti naših socialističnih držav«? Seveda, nobenega odgovora na ta vprašanja ne omenja Literaturna Gazeta. Sama se o tem ne vprašuje. Tudi naše Delo se o tem ne vpra-šuje, pač pa zgolj povzema kratko in jedrna-to, kakor je to za takšno poročilo primerno. K temu ni potreben noben komentar. Predstavni-ki zveze sovjetskih pistaljev se prihajajo k na-šim pisateljem pogovarjat o medsebojnem so-delovanju, o stvareh, ki se nam zdijo kot manj bistvene, z edinim namenom: odvračati našo pozornost od resnice v Sovjetski zvezi. In mi jim za to ne dajemo od svoje krvi, pač pa jim ponudimo otrobe in žagovino. Na isti strani Dela, v istem stolpcu smo lahko prebrali prav tako skopo poročilo o ob-sodbi Irine Belgorodske v Moskvi. Ne vemo, za-kaj je obsojena, kaj je ozdroma, kaj ni zakri-vila. Pomembno naj bi bilo to, kako so pripo-vedovali očividci, da je »Belgorodsko ob izhodu iz rajonskega sodišča počakala skupina prijate-ljev, ki ji je vrgla več šopkov cvetja. Stažarji pa so jim jih zalučali n&zaj.« To pa je veliko. Vse to je v resnici močno zgovorno. Vendar si želimo, zahtevamo in pri-čakujemo, da so naše informacije popolnejše. JFranci Zagoričnik MOLK Distribuoijsiko podjetje Vesna film najav-Ija v svojem koledarju za leto 1969 Bergmanov film Molk, v katerem igrajo Ingrid Thulin, Gummel Lindbdom, Birger Malmsten iin Jor-gen Lindstrom, kot »slavnega švedskega reži-serja doslej nedvomno največji uspeh tako pri občinstvu kot pri kritiki«. Pri tem previdno zamolči dejstvo, da je to zadnji film iz Berg-manove trilogije, da bi s tem ne zmanjšalo po-mena svoji velikodušnosti, kateri se tmamo za-hvaliti, da amo pohlevni in z maliim zadovolj-ni gledalci iineli priložnost videti vsaj Molk. Res, čemu zapravljati denar in kupovafei vse tri filme, kupimo zadnjega, nedvomno je iz njega razvidna poanta celotne trilogije, nihče nam ne bo mogel očitatd, da ne kupujemo tudi dobrih filmov, kritiki pa le naj nergajo, saj jih poanarno... Naj mi bo odpuščeno, da z ositalimi kritiki in poročevalci ponavljam to znamenito in utrujajočo zgodbo o naših distri-buterjih (ki jih očitno takšni in podobni očitki že zdavnaj več ne vznemirjajo, če so jih sploh kdaj), toda vesel bi bil, če bi jim delal krivico. Vendar se bojim, da mi to veselje še dolgo ne bo dano. Tako smo prisiljeni razpravljati samo o filmu Molk, kot v sebi zaključeni, samozadost-ni celoti, izven konteksa trilogije, v kateri je nastal in v okviru katere bi mogli o njem kom-pletneje raapravljati Tako se nam nenehno vsiljuje misel, da filmu nehote delarno silo in potvarjamo njegovo avtentičnost. Vsebiosko in tematsko je film tapičen otrok našega časa. To, kar nam Bergman sporoča, ni posebno novo odkritje. Problem nekomunika-tivnosti, krize vrednot, neizživetosti, zaprtosti, nagonov, moreče praznine, ki preveva mikrokoz-mos milijonov in milijonov modernih ljudi, je problem, ki je prisoten v evropski, po drugi sve-tovni vojni pa tiodi v ameriški književnosti, predvsem v dramatiki. Ne da bi hoteli odreka-tii Bergmanovemu filmu nedvomne vrednosti, moraimio veodarle ug^otoviti, da je njegovo de-lo samo eden od moogih prispevkov v grozlji- vem ©videntiTanjii ndkega določenega stanja današnjega sveta, ki sili modernega človeka v beg v samega sebe, v svoj lastni mikrokozmos, v svet svoje najožje okolice, v kateri izživlja svojo osamljenost y brezupnem ponavlijanju erotičnih dražljajev in slepega sovraštva do vse-ga, kar ni on sam. Svet v Molku je akvarij. Osebam v njem je voda zalila usta, njihova koža je splozaka iin prepotena. Voda je umazana in jim ne daje di-hati. To jih vznemirja. Nemočoo in obupano se premetavajo za svojimi steklenimi stenami, raadražene se zaletavajo druga v drugo, toda njihova usoda je neogibna, vsako upanje jim je odvzeto. Voda v akvariju ostaja kalna, zrak zatohel, poln straihu in sovraštva. Bergrnaino vim junakom je odvzeta najeleineinitarnajša la-stno&t človeka kot socialnega bitja. Vzet jim je dar gavona. Na vseh nivojdh, v vseh situa-cijah, v vsaki čioveški aktivnosti vlada molk. Toda to ni molk neciviliziranega divjaka, ne-sposobnega reftekitirati svet in življenje, to je molk oiviliziranega človeka 20. stoletja, ki kljuib svoji stopnji civiliiziranoisti sočloveku nima po-vedati ničesar razen, da ga sovraži. Kot učin-kovito ilustracijo takšnega stanja je Bergman izbral emo najpomembinejšijh in najiboitj zapde-tenih področij človekovega žMjenja — spol-nost. Erotika kot substanca in ganilni vzvod mišljenja, čustvovanja in akcije Bergmanoviih junakov je dejansko zreducirana na zgolj me-hanično zadovoljevanje fizioloških pofcreb, če-pra,v se nenehno poraja in pničenja z bolestao težnjo po vzpostavitvi avtentične človeškeko-munikacije. Razočaranja ob neinehinib. neuspe-lih poizkusih vodijo k dokononi degradaci-ji člov©ka na raven živali, ki se oblači, je z rw> žem in vilicami in pije alkohol. Bergman svo-je teze ne izpelje do®ledno do konca, ampak zapusti svoje junake v stanju, v kaiterem jih je našel. Erotika in alkohol ali oboje skupaj osta-jata še naprej edini sredstvi, ki naj bi vsaj za hip pregnali iz človeške zave&ti zatohlo brez-upno&t molka in naj bi pomagali vz-postaviti med ljuclmi komunikacdjo. Vendar je brezizhod-nost satiuacije ratzrvidna in je dokončna zaduši-tev v oglušujočem tuljenju molka samo.vpra-šanje časa. Film je grajen preprosto in učinkovito. Berg-man se dosledno izogiba artizmu in nas na najpreprostejši nacin neusmiljeno pahne y mo-reče vzdušje tragičine obsojenasti njegovih ju-nakov. Dosleden in čist filmski iz*raz ostaja še naprej odliika Bergmainovih filmov, pogum in vnema, s katero se je lotil zastavljene teme, pa izpričujeta njegov humanistični angažma. Ce-prav ne povsem originalen, se izkaže kot is-kren in prizadet izpovedovalec resnice o sve-tu, kajti kljub aktualnosti je tema Berg-manovega filma vendarle v nekem smislu že — klasična. Sašo Šrot Ob predvajairnju fi:lma »Molk« smo z dveh strani (S. Godnič v Delu in M. Grčar v našdh razglediih) zvedeli, da je zvezna cenzurna ko-misija film skrajšala nza, nekaj spornih me-trov« oziroma »za dva metroka«, če cdtiram va-rianti obeh poročevalk. Ob tem se zastavlja (najbrž ne prvič) nekaj vprašanj, ki se mi jih zdi vredno nasloviti na omenjeno komisijo ozi-roma na njene ustanovitelje in moTebitne za-govarnike. Ce pristajamo na stališče, da so (vsaj neka-teri) filmi umetniška dela, in da to počnemo, bi bilo smešno zanikati, je dejanje zvezne ali katerekoli cenzurne komisije, ko izreže nekaj metrčkov ali, kot na primer pri Ben Huru, le-pe desetine metrov, enakovreidno fcrganju stra-ni iz knjige, ki naj pride v prodajo, rezanju platna, mrtviim razam na gramofooski pdošči, odbijanju delov kipa itd. Ker se navedesna op-ravila (vsaj načeloma) ne dogajajo, je očitno, da je legabio institucionalizirana cenzuma ko-misija, je očitno, da je legaloo institucionalizi-rana oenzuma komisija in z njo filmska uinet-nost v prav izjemnem položaju glede na dru-ge tunetnosti. Kakšni so vznoiki za to, se pravi, y 6em je utemeljena potreba pp tej komisiji in ali je v perspektivi predvideife njena ukini-tev, je prvo in glavno vpirašanje, na katero bi rad prebral odgovor. Zanima me tudi, zdaj že v situaciji, v ka-teri se mi kaže obstoj te komisije kot dejst-vo, na katerega je treba pristati, nasledmje: kdio komisiijo sestavlja in todo Ijudi, ki jo se-stavljajo, imenuje? Vedel bi namreč rad, kdo so Ijudje, ki si lastijo (ali pa jim je naložena) pravica, da so razsodnejši, vzdržljivejši, nepo-kvarljivejši od drugih, da lahko s škarjami v rokah presojajo, kaj bomo smeli videti in če-sa me. So to režiserji, politM, funkcionarji, mo-ralisti-samouki, gospodirtje, pisatelji ali pisci pi-sem bralcev, semeniščndiki ali kajkršnikoli že po-anavalci? To vprašanje pa je že tesno poveza-no z naslednjim, ki se glasi: Kakšni so kriteriji, po katerih člani te za filmske gledalce tako usodne komisije sukajo oziroma vihtijo svoje bridke cenzorske sablje? So pravila kje zapisana? Jih znajo vsi na pa-met? Kdo je napravdl pravila? Kakšna so? Jiih priredijo vsakemu filihu posebej? Kako poteka procedura? Kaj se pripeti, 6e hoče neki član komisije iztriči dva metroka, drugi pa kar dvajset? Kdo je za kaj pooblaščen? In tako da-Ije, sama na videz nepomembna, a, 6e jih prennislkno, sdlno zanimiva pa tudi zagatna vipraišanja. Ce se za to delovanje tolikaoj zanimam, če celo, morda preveč naivno, pričakujeim kakšen odgovor, je to zato, ker bi rad zvedel, zakaj, kdo in po kakšnem ktjuču reže rnetre ali me-trčke iz filmov in s tem ne samo implicite raz-glaša, da je za pravilno umevanje filmov pristo-jen in izbran samo on in je nam drugim fllm pristopen šele po njegpvi temeljiti obdelavi, am-pak tudi zato, ker mi prav cerKiuma komisija jeinlje možnost, da sprejemam filmsko delo takšno, kot je bilo ustvai^jeno. Aleš Berger VUKO PAVIČEVIČ OSTANKINEKE FORME ELITIZMA Elitizem na harmonične odnose v družbi ne vpiiva ugodno, je pa hvaležna teima za znanst-veno proučevanje, saj je malo obdelan, je pa nemalo razširjen. Pri nas in v svetu, tako včeraj kot danes. Gre za pojav, ki je, razumljivo pogo-jen racialno-psihološko, toda kot vse, kar ljud-je počno, ni toliko nujen, neizogiben, da bi nas obvezoval, da se v odnosu do njega ravnamo po pravilu »vse razumeti pomeni tudi vse od-pustiti«, in mu nič ne ugovarjamo. Osnovni pomen tega pojava je izražen že v samem terminu (elitizem — »izbranstvo«). Se-stoji v občutku neke skupine ali posamezni-ka, da so »izbrani«, da najbolje vedo, da celo oni edini vedo, kaj je »zares res.« Zato se pogo-sto z občutkom »izbranosti«, »odbranosti«, po-javlja tudi občutek »misije«, »poslanstva«. Ra-zumljivo je, da prilaščanje »pravovernosti« »mi-sije«, nujno pogojuje prepričanje, da so drugi na »napačni poti«. Stalna pripadnost elitistič-ni skupini, stalno življenje v atmosferi »izbra-nosti«, ki jo skupina stihijsko ustvarja, včasih pa tudi zavestno vzdržuje, lahko pripeljeta do takšne nesamokritičnosti, na drugi strani pa do tako kritičnega stališča do »drugih«, da se s tem »drugim« pripisuje ne le nevednost, temveč celo, da so jih zapeljale nekakšne sumljive vred-note in nevrednote (osebni interesi, poltronstvo itd., ali celo zli duh ali črni vrag, če je govora o religioznih skupinah). Perfekcionistično gle-danje na sebe se »logično« povezuje s predstavo o razvrednotenostd drugega; pomanjkanje nag-njenotsi, da se relativira lastna vrednost, se zdru-žuje s težnjo po razvrednotenju drugega. Toda prav takšna stališča kažejo na področja, na katerih se elitistična psihologija najboje obne-se. Za elitizem, negativno vzeto, znanost ni ugod-na, zakaj pri znanosti gre za spoznanje objek-tivne stvarnosti, za katero obstoje tudi določepa objektivna merila tako, da to posamezniku ali skupini otežuje neadekvatno samoapercepcijo. Tudi področje materialne proizvodnje je za elitizem neugod.no, ker so tudi tukaj objektivna merila vrednotenja. Zato elitizem cveti na tistih področjih aktivnosti, katerih osnovni predme-ti in pojmi so bolj ali manj abstraktni liki, celo transcendentni, tako da niso enoznačno in ob-jektivno rešljivi. Tako je s filozofijo in religijo. Vnetost, s katero se pogosto prepirajo tisti, ki o tem raz-pravljajo, kaže, da v igro ne stopa samo teoretič-ni interes, temveč tudi hotenje, težnja, da ponu-dijo neko metodo ali zamisel smisla življenja, način, kako bi življenje reformirali, morda celo »radikalno« spremenili. Filozifija in religija se tukaj srečata s politiko, v kateri eiltizem še prav posebej ni redek. Dosti je torej področij, na katerih se pojav-lja fenomen elitizma in kjer bi ga bilo treba spremljati in proučevati. Tukaj se bomo ome-jili z nekaj besedami na področje, kateremu javno mnenje pri nas že dolgo ne posveča večje pozornosti, ki pa je dejansko javno nav-zoče in aktivno, in sicer na način, ki kaže na potrebo po razmišljanju pa tudi adekvatnem re-agiranju. Beseda je o religiji oziroma o neka-terih pojavih religioznega elitizma. Religiozni elitizem že tisto, kar smo rekli o religiji, kaže, da je elitizem na tem področju skoraj »kakor do-ma«. Religija namreč pretendira na spoznanje nečesa »onostranskega«, želi priti v stik z »na-dnaravnim«. O nadnaravnem ni mogoče imeti pravega vedenja, temveč le verovanje. Toda ti-sti, ki jih njihova čustva vodijo v verovanje, bi hoteli tudi »upravičeno«, »utemeljeno«, vero-vati, »vedeti«. Ker je to nadnaravno tudi nadizkustveno, morajo o njem obstajati različna »vedenja« oziroma različne slutnje, do katerih religozne ljudi vodijo njihova čustva. Ta različnost ustvarja potrebo po izenačevanju, ki se glede na nedoločenost predmeta verovanja nujno v obliki predpisov, kako verovati, v ob-liki dogem, katerih »resničnost« je »zasnovana« na avtoriteti instance, ki dogmo fiksira. Tako ugotovljena »resnica« izključuje vsa druga ve-rovanja kot »kriva«, kot »heretična«. Odnos do drugovercev To deduktivno izvajanje nestrpnosti iz nara-ve religioznega »spoznanja« potrjuje zgodovina različnih, a še posebej profetističnih, preroških in »odkritih« religij. že v času prvotnega kr-ščanstva so se pojavljale različne verske skupi-ne, od katerih je vsaka pretendirala, da je njen nauk »pravi«. Tq vodi k ustanavljanju enotne verske organizacije ali cerkve, ki teologizira verski nauk, se pravi, ga fiksira v dogme in ga razlaga. Tistim, ki dogem ne sprejemajo, preti kazen na onem svetu — oni ne bodo odrešeni, ker »extra ecclesiam saliis nulla — izven cerkve ni odrešitve« (sv. Avguštin). Toda tudd na tem svetu j&i ni dakalo nič dobo-ega: vemo, kako in s kolikšno vnemo je cerkev preganjala heretike in ateiste. Veliko načelo ijubezni, ki ga je pro-klamiralo krščanstvo, je v prakši veljalo le za zaveznika, ne pa tudi za pripadnike drugih ver in nevernike. še več, temu načelu so postavlje-ne meje tudi v Svetem pismu: Kristus, ta apo-stol ljubezni, vseeno prekolne tiste, ki nočejo sprejeti njegovega nauka. Zato si mnogi znani zgodovinarji reldgije ne pomišljajo trditi, da je »za krščanstvo vseh Časov ostalo karakteristič-no, da se v njem z rniroljubno in blago naklo-njenostjo ter delavno ljubeznijo do bližnjega povezuje fantastično bojevito razpoloženje do pripadnikov drugih ver, katerim so obljubljene večne kazni v peklu samo zato, ker nočejo spre-jetd Knistusovega nauka.« (Glasenap) A kljub vsemu so se tudi stališča cerkve evo-ludonirala k strpnosti do pripadnikov drugih ver in celo ateistov. Tukaj ni pomembno, koliko je bila ta evolucija avtohtona, koliko pa pod vplivom zunanje kavzalitete. Pomembno je, da se je uveljavila, da je napredovala in da danes obstaja celo nagnjenje k takoimenovanemu ekumenizmu, k približevanju in združevanju cerkev. »Plačani so, da zanikajo boga« Toliko bolj nas presenečajo pojavi, ki po našem mnenju nasprotujejo zbliževanju. Pred seboj imamo, denimo, popularno, toda zelo si-stematično napisano knjigo (dr. J. Renic, Razum i objava o bogu), ki je izšla tako rekoč včeraj — 1967. Ieta! V tej knjigi je sicer izrecno spre-jeto načelo tolerance do tistih, ki niso pod »kri-lom« katoliške cerkve, ker je rečeno: Da smo se rodili in da smo vzgojeni v katoliški cerkvi, ni naša zasluga, temveč je dar božji, katerega nismo z ničemer zaslužili. Zato nikoli ne pre-zirajmo ali celo sovražimo drugoverce. Nasprot-no, srečujemo jih s prijateljstvom in liubeznijo.« (str. 240.) Toda če primerjamo druga, ne ravno malo-številna mesta v knjigi s pravkar navedenim, se nam nehote vsiljuje izrek »kar z eno roko daje, z drugo jemlje«. Tolerantnost in medsebojno ljubezeoi, če drugega ne, predvsem posredno postavljajo pod vprašaj s tem, ko jo terjajo na osnovi splošnih elitističnih stališč, s katerimi je omenjene kontakte etične vrednosti težko uskla-diti. Sem spada predvsem princip, »da je prava, izvirna Kristusova cerkev samo ena in to je ka-toliška cerkev,« ki je potem »kot takšna«, tudi »edina odrešeniška« (str. 238). Res, če čitamo naprej, se bomo srečali z nečim, kar je podobno mojstrstvu stare ekse- geze,kise trudi spojiti tisto, kar je težko spojiti, postaviti most čez prepad, tako da je na primer, (med drugim) rečeno, da bodo rešeni tudi ti-sti, ki ne vedo za katoliško cerkev -7- če delajo »tisto, kar vest nalaga kot dobro«, ker takšni »imajo vročo željo, da delajo za odrešitev vse tisto, kar bog zahteva«, »in bi se gotovo tudi krstili in stopili v katoliško cerkev, če bi za krst in cerkev vedeli« (str. 239). Ne moremo se znebiti občutka, da se takšen most maje in da je precej jasno, kam se nagiba. Toda ne manjka tudi direktnega, neposred-nega spodkopavanja mostu tolerance in dia-loga. Nekaj takega — težjega in manj sistema-fcičnega — se zdi »povsem razumljivo« v odnosu do tistih, katerih »greh« je večji, se pravi v odnosu do ateistov. Poglejmo, kaj naš teolog pravi o ateistih, potem, ko se je vprašal, »zakaj so iztirjeni ljudje zmedeni v vsem pa tudi v veri. Medtem, ko zdravi in normalni ljudje verujejo v boga, abnormalni in iztirjeni boga zanikujejo. Celo takšni ljudej so, ki so plačani za to, da zanikujejo boga. še posebej je mnogo takšnih danes. Za denar se zaradi slabosti človeške na-rave dobi vse, tudi ljudi, ki bodo trpeli najvišje vrednote, kot je resnica: bog je. Mnogi so za-peljani, toda prisiljeni so govoriti, da Boga ni. Pretežni del med ateisti so tistih, katerih življe-nje ni v redu. Vest jih grize zaradi hudobnih del... Nemoralno in razvratno življenje je naj-pogostejšd in največji razlog, da ljudje odpadajo od vere in postajajo brezbožneži.« (10—20) Daljši komentar je odveč. Naš teolog ni samo netoleranten do atedstov, temveč jih žali in jim odreka osnovne moralne kvalitete. To počne v državi, v kateri so prav ateisti sami omogočild svobodno delovanje religije in cerkve, da more-jo potem nekateri njeni posamezniki svobodo tako izkoriščati! Na žalost takšno izkoriščanje svobode meji že na njeno zlorabljanje. Kljub temu bomo končali z »na srečo«. Na srečo je veliko tudi teologov, ki se z mislimi in čustvi ne vračajo dvesto let nazaj, temveč žive v sedanjosti in z odprtdm pogledom za bodoč-nost. prev. S. S. PRENAZRTI HULIGANI Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj'fijami, ležami! (Citat Slovesa od mladosti, ki ga je 13. mar-ca* uporabil predsednik SAZU in častni doktor Ijubljanske univerze Josip Vidmar v debati, ki je skušala razjasnjevati pojme okrog nemira mladih.) dokler, da ste brez dna polnili sode, 'zuče vas v starjih letnih časov sile. (Ponaredba iz Slovesa od mladosti, ki jo podpisani prvič in zadnjič navaja v tem zapisu, ker misli, da takšno navajanje ni manjši greh od gornjega.) Za to, da se odrekam poročanju o uvodnih referatih o nemiru mladih in se obračam k be-sedam, ki so bile izrečene v razgovoru, je več razlogov. Gotovo najvažnejši je ta, da se pri-pombe in opombe tistih, ki so razpravljali, niso navezovale (v največji meri) na poročila treh govornikov. Vzrokov za to je verjetno več in o njih ne želhn pisati. Na sam rob svojega zani-manja sem moral potisniti misel in izjave večine diskutantov, in jih uporabljam le kot pomagala (naj mi ne zamerijo), da bom z njimi opozoril na prispevek predsednika Josipa Vidmarja in na ozračje, ki je v zvezi z njim nastalo na omenjenem večeru. Besede, ki so govorile o konfliktih med gene-racijami, o osveščanju, ki se obrača proti kon-servativnim strukturam, besede, ki so pripove-dovale o nedefinirani potrebi po novem huma-nizmu, so za predsednika odveč in prenapih-njene. Vse to že poznamo, tako so čutili Pre-šeren, župančič in Cankar, pa si vendar niso izbrali tako neokusnih, nezrelih, prostaških in huliganskih načinov odgovarjanja na nespre-jemljivosti v družbi. Vse je že v klasikih naše besede in misli in predsednik res ne ve čemu hterarni mladi rod piše (zakaj se sploh tiska) to neestetsko in neetično nesnago in navlako Velikani slovenske kulture so s svojo samokri-ticnostjo dokazali, da je ta pri mladem človeku mogoca in sedanja mlada generacija dokazuje da o samokritičnosti ni več mogoče govoriti' Ta generacija je po predsednikovih besedah pnvilegirana m zato nima pravice protestirafci ne sme pisati opusov nič, posluša naj predsed-nika, ki se je z veliko muko dokopal do spo-znanja. (Pot je bila trda, zato pa so uspehi ve-licastnejši.) Predsednika sem do 13. marca videl govoriti le na televiziji, poznal sem njegovo pisanje. Ko sem v DSK sedel le eno vrsto od niega poslusal njegovo omalovažujoče in žaljivo iro-vorjenje, gledal posmihanje, prenašai nj«guvo onemogocanje sogovornikov, se mi je zdelo da pada z njegovega obraza maska duhovnega anstokrata, uživalca belega kruha literature in zadnjega humanista, zazdel se mi je, čudovit pnmer arogance in neetike, ki jo s takim vese-ljem očita huliganom (kot se je v eni od misli ?i Jih,je j3- marca med 21. in 22. uro tudi izra-zil, zal v drugacru zvezi). Ne gre za to, da bi hoteli že jutri stanje popolne srece ne gre za to, da bi nam bila jutn dana tocka, s pomočjo katere bi obvlado-vah svet. Nocem deliti sveta na stare in mlade gre za to, da se gremo ta svet skupaj. Skupaj od rucelne točke, brez laži in hinaČščine, b?S napihnjenega akademizma in eldtizma, kot bi to nekateri želeli. Stvari so tukaj. Tu so študentje s politič-ninu m moralno etičnimi zahtevami, tu je mla- 25^w? a^ ML v imenu razvoja ne smemo odrekati moznosti uresničevanja in tu je mno-zica mladih, ki je lahko sredstvo manipS nja. Mishm, da to ni malo hrupa za nič da to niso smesne stvari, ki jih poznamo iz zgodovi-ne in so zaradi tega obvladljive. Preteklost Itu-di, ki se danes obnašajo, da je njihova pot, da so njihova dejanja, da so njihove besede sama luč bozja tudi te preteklosti so ena od stopnic k »lzgubljem generaciji« umetnikov in mladih mtelektualcev, ki se v prostorih elitnega huma-mzma ne morejo počutiti doma. Možnosti pa da ukmemo nevarnost zgubljene generaciie' nevarnost topoglave množice brez kakršnega-koh profila, pa so danes večje, kot so bile n >>Alx ^J^^te Prešerna, ali še berete' Žu-pancica?« Taka so bila mučna vprašanja s ka-tenmi je predsednik odgovarjal. S katekizmom Presernove in Cankarjeve misli na pot na S^fT ^l'./^ se sink0 zmot, življenja zmot. če bi bilo to res, če bi bilo to vse, potem se 13. marca predsedniku ne bi bilo treba ude-Ifo1^- Tč?g°70T\ P nemiru mladih, ker nemira .51 .llo> ker bl Prešernova in Cankarjeva luč pnsla iz njegovih v naše roke prižgana če pa ta luc ne gori in širi le čuden dim okrog sebe, eo iftPrJn'^ ^**' P°tem Je tfeba ^ ™L go hterarruh dejanj, potem je treba biti še S?5»SS^5.Sklicevanje na nekaj'česar * Kdor česa ne razume, naj pride in diskutira. Vsem je lahko pojasniti vse. M. Slodnjak * Slovenskn centsr P. E. N. Iduba in Klub skwenskiih )nd-Uirmh deLavcev 3ta priredaila debatiii večegr v četrtek, dne 13. marca t. 1. oto 20. uiri v dvorani Društiva sflovensfcih p4-sateljev. Tama ddBkusdje je bila »Nemir natedih«. Uvodno besedo so imeAi dr. Miioca Bergant, Vlado Vodopdve« in Itt-tan Fintar. t i KOMISIJI I NATHALIE SARRAUTE OD DOSTOJEVSKEGA DO RAFRE .Roman, slišimo običajno ponavljati, se deli na dve zelo različni vrsti: psihološki roman in roman si-tuacije. Na eni strani romani Dostojevskega, na drugi romani Kafke. Ce verjamemo Rogerju Grenieru, so celo prvorazredne novice, pojasnjujoč slavni para-doks Oscarja Wilda, razdeljene na ti dve vrsti. Toda tako v življenju kot v literaturi, kakor se zdi, roma-ni tipa Dostojevskega redko nastajajo. Genij naše do-be, ugotavlja g. Grenier, prišepetava v prid Kafki... Celo y ZSSR se ne vidi več, da bi se pred porotnim sodiščem pojavljale dostojevskijanske osebe. Danes imamo opraviti s »homo absurdus«, pravi, prebival-cem, ki še ne žlvi eno stoletje, čigar prerok je Kafka. Kriza tega, kar imenujejo z določeno ironijo »psi-hološko«, postavljajoč ga med narekovaje kakor med pincete, porojena, kakor kaže, iz položaja moder-nega človeka, strtega do zmehanizirane civilizacije, zreduciranega, po besedah gospe Cl. Edm. Magny, na trojni determinizem lakote, spolnosti, socialnega raz-reda »Freud, Marx in Pavlov«, je, tako se zdi, vendarle naznačila za pisatelje in bralce dobo varnosti in upa-nja. Dolgo je že, kar je minil eas, ko si je Proust upal misliti, da bo »s potiskanjem svoje dojemljivosti ta-ko daleč, kot mu bo dovolila njegova sposobnost pronicanja (lahko) poskušal iti od skrajnega dna, kjer biva resnica, resnično veselje, naš avtentični do jem«. Vsi so sedaj dobro vedeli, poučeni od razoča-ranj, ki so sledila, da zadnjega dna ni. »Naš avtentični vtis« se je razkril kot bivajoče z mnogoterimi dni, ki so se stopnjema nadaljevala v neskončnost. To, kar je razkrilo Proustovo analizo, je bilo že zgolj zunanjost. Zunanjost, ta drugi temelj svojega časa, ki ga je notranji monolog, na katerem so lahko osnovali tako upravičene upe, uspel privesti na dan. In neznanski skok, ki ga je naredila psihoanaliza, je pokazal neučinkovitost klasične introspekcije in po-raja dvom o absolutni vrednosti vseh znanstvenih po-stopkov. Homo absurdus je bil torej golob iz grobnice, zna-nilec prerojenja. Končno so lahko opustili brez očit-kov vesti številne poskuse, izčrpljivo brodenje po bla-tu in utrdljivo dlakocepstvo; moderni človek, telo brez duše, ki ga premetavajo sovražne sile, ni bil konec koncev nič drugega kot to, kar je izgledal od zunaj. Brezizrazna otrplost, negibnost, ki jo je površno oko lahko opazovalo na njegovem obrazu, ko se je pre-puščf?1 sam sebi, ni skrivala notranjih vzgibov. Ta »hrup, enak tišini«, o katerem so ljubitelji psihološke-ga verjeli, da so ga opazili y njegovi duši, ni bil po vsem tem nič drugega kot tišina. Njegova zavest je bila le iz rahlega klopčiča »do-govorjenih mnenj, sprejetih od skupine, ki ji pripa-da«, in ti klišeji so prikrivali »globok nič«, skoraj popolno »odsotnost samega sebe«. »Vest«, »neizreklji-va intimnost do sebe«, so bile le limanice. »Psiho-loško«, izvor tolikerih razočaranj in muk, ni ob-stajalo. Ta pomirljiva ugotovitev je prinašala s seboj ti-sto čudovito čustvo obnovljene moči in optimizma, ki ga navadno prinašajo obračuni in odrekanja. Zopet so lahko zbrali svoje sile, pozabili na mi-mula razočaranja in odpotovala »na navih osnovah«. Kazalo je, da so se bolj gostoljubne poti odpirale z vseh strani. Film, umetnost polna obetov, bo s svo-jimi popolnoma novimi tehnikami koristila romanu, ki mu je toliko jalovih naporov pomagalo spet najti mladostno in ganljivo skromnost. Zdrava preprostost mladega ameriškega romana, njegova malce groba si-la bi povrnila z učinkom blagodejnega okuženja malo vitalnosti in soka našemu romanu, oslabljenemu za-radi zlorabe analize in ogroženemu od senilne izsuše nosti. Literarni predmet bi lahko spet dobil polne ob-rise, popolni, gladki in trdi videz lepih klasičnih del. »Poetični« in čisto deskriptivni element, kjer je roma-nopisec prepogostokrat videl zgolj prazen okras, ki ga je izpustil le kot stiskač po natanenem filtriranju, bi izgubil svojo ponižujočo vlogo pomagala, podvržene-ga izključno zahtevam psihološkega in bi se razcvetel po malem povsod, brez prisiljenja. Hkrati bi stil v ve-liko zadovoljstvo »ljudi z okusom«,kisoProustunay-dihnili toliko plašnih slutenj, spet dobil čiste obri-se, tisto elegantno treznost so tako težko združ-ljive z zvijanjem, cepetanjem, dlakocepskimi subtikio-stmi ali z v blato zavoženo težo spihološkega. In prav zraven nas je Kafka, čigar sporočilo se je spajalo na tako srečen način z ameriškim, kazal, katera še neraziakana področja bi se lahko odprla pisatelju, ki bi se končno znebil te žalostne kratko-vidnosti,, ki ga je silila, da je preiskoval vsak pred-med ocl blizu in mu je preprečevala, da bi vid&l delj od konca sovjega nosu. Končno so bili tisti, ki so obdržali kljub vsem tem zagotovilom in obljubam nekatere pomisleke in ki so še naprej napenjali nemirno uho, da bi se dobro pre-pričali, da za gostoto tišine ni ob&tajal kak odmev starega hrupa, lahko popolnoma pomirjeni. Ta del vesolja, ki si ga je novi rornan previdno omejil, da bi ga opisal, je za razliko od brezoblične analize tvoril kompaktno in trdo, popolnoma neraz-stavljeno celoto. Sama njegova trdota in neprosojnost sta varovali njegovo notranjo kompleksnost in gostoto in sta mu dajali moč pronicljivosti, ki mu je omo-gočala, da je dosegel ne zunanja in iasušena področ-ja bralčevega intelekta, ampak neskončno plodovita področja »občutljive duše, raztresene in brez obram-be.« Ona je izzivala skrivnosten in zdravilrai šok, neko vrsto čustvenega pretresa, ki je omogočal zgrabiti na mah in kakor v preblisku celoten predmet z vsemi njegovimi niansami, možnimi kompleksnostmi in celo — če so slučajno bila — njegovimi brezni. Torej se ni moglo ničesar zgubiti in izgledalo je, da se da vse dobiti. Ko je izšel Tujec Alberta Camusa, so lahko z vso pravico verjeli, da bo izpolnil vse upe: kakor vsako delo prave vrednosti je prišel na pravo mesto; odgo-voril je našemu pričakovanju, izkristaliziral je želje, ki so visele v zraku. Od tedaj nam ni bilo treba ni-komur ničesar zavidati. Tudi mi smo imeli svoj homo absurdus. In imel je glede na Dos Passosove ali celo Steinbeckove junake fco neizpodbitno prednost, da ni naslikan kot oni z distanco in od zunaj, ampak od znotraj po klasičnem postopku introspekcije, priljub-ljenem pri ljubiteljih psihološkega: od čisto blizu in, da tako rečem, nastanjeni y prvih ložah smo lahko ugotavljal njegov notranji nič. »Ta tujec ima,« kot je pisal M. Blanchot, dejansko tak odnos do sebe, kakor če bi ga kdo drug gledal in govoril o njem... Je po-polnoma izven sebe. Zato je toliko bolj on sam, ko likor se zdi, da manj misli, manj čuti, da je toliko manj intimen do sebe. Je podoba človeške resničnosti, ko ji slečemo vse psihološke konvencije, ko trdimo, da jo zgrabimo z deskripcijo, storjeno samo od zunaj, brez posebnega plašnega razburjanja. Tako je tudi Cl. Edm. Magny: »Camus nam hoče prikazati notra-nji nič sovjega junaka in preko njega naš lastni nič ... Mersault je človek, ki je brez vseh konfekcijskih oblek, s katerimi je družba oblekla normalno praznino nje-govega bitja, njegovo zavest... čustva, psiholoških reakcij, ki si jih prizadeva doseči v njem (žalost ob smrti nejgove matere, ljubezen do Marije, obžalovanje umora Arabca) tam ne najde: najde samo privid, ki je popolnoma podoben tistemu, ki ga lahko imajo drugi o njegovem vedenju.« In dejansko, če se mu v poteku prizora materi-nega pogreba zgodi.da v sebi najde katera od teh čustev, ki jih je uspela odkriti klasična analiza, ne brez posebnega plašnega razburjanja. Tako je tudi užitek, ki mu ga da lepo dopoldne da deželi, obžalo-vanje sprehoda, ki mu ga je preprečil ta pogreb, ali spomin na to,, kar je občajno počel ob tej jutranji uri. Nasprotno tem pa se vse, kar se nanaša na njego-vo mater, in ne samo banalna žalost, ampak vsako čustvo ali katerakoli misel. V tej tako dobro očiščeni in pripravljeni zavesti ni niti najmanjše drobtinice spomiiia, ki bi bil vezan na vtise iz otroštva, niti naj-rahlejše sence teh konfekcijsikih čustev, ki jih čutijo polzeti y sebi celo tisti, ki mislijo, da so najbolje za-varovani pred konvecionalnimi čustvi ali literarnimi reminiscencami. Pomislil bi skoraj (tako globoko se zdi to stanje anestezije) na Janetove bolnike, ki trpijo zaradi tega, kar je cxn imenoval »občutki praznine«, in stalno po-navljajo: »Vsi moji občutki so izginili.. . Moja glava je prazna ... Moje srce je prazno ... Osebe in stvari, vse mi je enako ... Lahko izvršujem vsa dejanja, toda ko jih izvršujem, nisem več ne vesel ne žalosten... Nič me ne privlači, nič se rni ne gnusi... živ kip sem, naj se mi zgodi karkoli, mi je nemogoče, da bi imel do česa kak občutek ali čustvo ...« Vendar ni nič skupnega med junakom Alberta Camusa in Janetovimi bolniki. Ta Mersault, ki se na nekaterih točkah kaže tako brezčuten, obrabljen in kar malo bedast, odkriva dmgod prefinjenost okusa, izjemno rahločustnost. Celo stil ga dela bolj kakor vnetenega tekmeca Steinbeckovega rjovečega junaka, dediča Kneginje Klevske in Adolfa. Qn je, kakor bi dejal abe Bremond, ves posajen z zimskimi vrtnicami. »Ta Tujec ima silno ostrino potez, bogastvo palete ve-likega slikarja: »Ona je nagnila, ne da bi se nasmeh-nila, svoj koščeni in podolgovati obraz...«, »Bil sem malce izgubljen med plavim in belim nebom in mono-tonijo teh barv, lepljivo črnino stopljenega katrana, medlo črnino oblek, lakasto črnino vozila...« Z než-nostjo pesnika beleži lahne igre svetlobe in sence in spreminjajoče se odtenke neba. Spominjam se »raz-paljenega sonca, od katerega je trepetala pokrajina« in »nekakšnega vonja noči in rož«. »Sliši« tožbo ..., ki se je počasi vzdigovala kakor roža, rojena iz tišine. »Okus brez slabosti vodi izbiro njegovih epitetov. Go vori nam o »zaspanem rtu«, o »mračnem duhu«. Toda tu je še več nejasnosti. če ga presojamo po detajlih, ki pritegujejo njegovo pozornost — tako epizoda o blazni ženski ali prav gotovo tista o starem Salamanu, ki sovraži in trpinči svojega psa in ga isto-časno ljubi z globoko in ganljivo nežnostjo — se mu ne gnusi hoditi, seveda previdno in z zadržanostjo, tudi ob robu brezen. Kljub »naivnosti«, »nezavedno-sti«, s- katero odkriva, kakor pravi Maurice Blanchot, da »je pravi, stalni način človeka eden: ne mislim, nimam na kaj misliti«, je neskončno bolj poučen, ka-kor si mislimo. Taka apazka, ki mu uide, kakor je: »Vsa zdrava bitja so več ali manj želela smrt tistih, ki so jih ljubila«, dobro kaže, da se mu je pripetilo in nedvomno pogosteje kakor komurkoli, da je po-magal proti nevarnim in prepovedanim področjem neikaj precej naprednih osti. Iz teh tako vidnih protislovij najbrž izhaja ob-čutek neugodja, ki se ga ne moremo znebiti. Samo na koncu, ko junak Alberta Camusa, nezmožen, da bi se še dalje zadrževal, čuti,« da se je nekaj razpočilo v (njem)« in »se razliva po vsem dnu (nejgovega) srca«, se čutimo osvobojeni: »Zdelo se mi je, da sem imel roke prazne. Toda zavedal sem se samega sebe, vsega... svoiega življenja in smrti, ki bo kmalu pri-šla. Imel sem prav, še sem imel prav, vedno sem imel prav... Kaj mi je bila smrt drugih, ljubezen matere, kaj so mi pomenila... življenja, ki si jih izbirajo, uso-de, ki si jih volijo, kajti ena sama usoda je morala izbrati mene samega in z menoj milijarde privile-girancev ... Vsi so bili privilegiranci... Bili so sami privilegiranci... Tudi ostale bodo obsodili nekega dne.« Končno! Tu smo torej. To, o čemer smo sra-mežljivo dvomili, najdemo naenkrat potrjeno. Ta mladi uslužbenec, tako preprosk-in tako težaven (h kateremu so nas vabili, da bi spoznali novega človeka, ki smo ga pričakovali), se je zaradi tega resnično znašel v nasprotjih. Njegovo obnašanje, ki bi na tre-nutke lahko spominjalo na trmasto odklanjanje kuja-vega otroka, je bil sklep, odločen in ohol, obupana in lucidna zavrnitev, zgled in morda pouk. Trmoglava besnost, la&tnost resničnih intelektualcev, s katero goji čiste občutke, njegov zelo zavestni egoizem, sad tragične izkušnje, iz katere je prinesel po zaslugi svoje izjemne občutljivosti ostri in stalni občutek niča (ali nam ni pustil slušati, da je nekoč, »ko (je bil) študent, (bil) zelo ambiciozen.. .<«, a da je, »ko (je) moral opustiti študij, zelo hitro razumel, da je bilo vse to brez pravega pomena«), zbližujejo Tujca z Gidovim Imoralistom. Tako se z močjo analize psiholoških razlag (ki se jih je Camus do zadnjega trenutka tako skrbno iz-ogibal— protislovja, čustvenost, in neverjetnost nje-gove knjige razjasnjujejo, ki se ji prepuščamo končno brez pridržkov, postane neopravičena. IJUI3JJ j^pizog :i3p3A9jj (Nadaljevanje prihodnjič) PROLOG KMALU IZIDE TRETJA ŠTEVILKA CASOPISA ZA GLEDALIŠČE IN DRUGA KtTLTUBNA VPRAŠANJA »PROLOG«. »PROLOG« ŠTEVILiiA 3 VSEBUJE: PREDGOVOR UREDDNIŠTVA NA PRIČETKU NOVEGA LETNIKA. Vsebina: Slobodan šnajder: »što poslije anti- drame?« Jean-Paul Sartre: »Mit i realnost kazališta« Darko Gašparovič: »Razaranje kaza- lišta ili stvaranje novih struktura?« Željko Falout: »Struktura arhaične komedije i modemd politički život« LIČNOSTI I DJEOIA Miro Medimorec: »Miletic kao pjes- nik i dramatik« Tomislav Kurelec: »Značaj Miletice- va kritičarskog rada i njegove in- tendanture« OSVRTI I REAGIRANJA Darko Gašparovič: »Antipropagand- na kazališta« s Tomislav Kurelec: »Predstava otvo- m renih problema« g Drago Kekanovič: »Suvremen tekst 1 u starinskom izdanju« | Ljudevit Bauer: »Steakovi i mucka- jj Mce a la Dušan & Matija« 1 Srečko Lipovčan: »Nesuglasja oko g .Agonije'« g Borislav T. Andelic: »Traganje za jj smislom — kritičke beleške na mar- § ginama beogradske pozorišne sezo- § ne« g DRAMA | Slobodan šembera: »Trovanje šta- 1 kora ljeta 1968-oga u Zagrebu« jj Aleksandar Popovič: »Druga vrata g levo« | V 1969 IZIDE SKUPNO 5 ŠTEVILK | »PROIXX>A«. PREDPLACILO «JE 20 g DINARJEV, KI SE NAKAŽE NA | TEKOČI'RAČ.: »PROLOG« 301-8-1035. i ŠTIIDENTI! IZZIV ZA RAZGOVOR Tribuna objavlja prispevek Ivana Krefta, podi-plomskega študenta BTF. ČUmek »Interdisciplinarne dimenzije znanosti« je v obliJci dveh pisanih prispev. kov in enega govornega. Govorni prispevek bo po-dan v obliki razgovora dne 24. III. ob 19. uri, v pro-storih Tribune, Trg revolucije l/II. Vabimo zainteresirane študente in predavatelje, filozofe, tehnike, biotehnike, politologe, sociologe, tnedicince, da sodelujejo v razgovoru! Interdisciplinarne dimenzije znanosti ^P 1. Znanstveni delavec je delavec. Delavec prodaja svojo delovno silo. Delodajalec razpolaga z delovno silo delavca. Delodajalec razpolaga z delovno silo znan-stvenika. Posebnosti znanstvenega dela omogočajo znanstveniku, da delodajalcu odtegne kontrolo nad delom svojega dela. Razmere, ki so podobne v kapi-talizmu in doslej znanih variantah socializma, pogoju-jejo dvojni značaj znanstveno raziskovalnega dela: družbeno priznano znanstveno delo in družbeno ne-priznano. Norme (paradigmi) raziskovalni skupnosti ustvarjajo znotraj te dvojnosti novo dvojnost: nor-malna znanost in ne(priznano) normalna znanost. 2. Interdisciplinarne raziskave so raziskave, katerih pripadnost v eno od strok je sporna. Obstoj možno-sti raziskav na področjih med posameznimi znanstve-nimi disciplinami je rezultat in odraz disciplinarnosti, razdeljenosti znanosti v posamezne discipline. Interdi-sciplinirnost je nasprotje disciplinarnosti, hkratipaso interdisciplinarne discipline konformacija z discipli-narnostjo. Na področju interdisciplinarnih raziskav pridejo močno do izraza trditve prve teze. 3. Sociologija, psihologija in politologija razisko-valnega dela odkrivajo skrite strukture. Razkrivanje skritih struktur ni v interesu institucij. Interdiscipli-narnost ogroža cehovstvo disciplinarne razdelitve zna-nosti. Pri nas spada raziskovanje raziskovalnega de-la v nepriznano znanstveno delo ter pogosto celo v ne(priznano) norrnalno znanost. I. Kreft LESZEK KALAKOVSKI KAJ DANES POMENI LEVICA? Zgodovina je proizvod človeštva. čeprav posa-meznik ne more biti odgovoren za rezultate zgodo-vinskih tokov, je vendar odgovoren za udeležbo pri teh tokovih. Zato je prav tako odgovoren sle-herni, ki sodeluje pri oblikovanju duhovnih sred-stev za spreminjanje resničnosti. Uresničitev utopije je oblika zanikanja resničtnosti, želja po spreminja-nju resničnosti. Negacija ni nasprotje ustvarjanja, temveč je samo nasprotje afimiacije sedanjili po-gojev. Zato je nesmiselno koga obtožiti, da je na-mesto konstruiktivne naredil kako destruktivino stvar. Sleherna manifestacija ustvarjanja pomerd zanika-nje (negacijo) obstoječega reda stvari. Na podlagi tega je torej logično dopjslikarja samouka, ki živi in dela v Ljubljani« — Barda Iucundusa. Vsi, ki smo si razstavo ogledali, se za-hvaljujemo tovarišu Stojanu Batiču, da je mlademu umet-aiku pomagal organizirati razstavo! 442 MO IO ŠS omogoča v času poletniih počitnic tritedensko delo v mednarodnih kampih v CSSR pri gradnji novih objektov. Udeleženoi dobijo hra-do, stanovanje in 50 kron žepnine ter po akciji 6 do 9 dni bivanja v Pragi. Prijave sprejemamo do 15. aprila 1969, vsak dan od 12. do 14. ure na MO, Trg revolucije 1, soba 84. MO IO ŠS omogoča študentom ljubijanske unl-verze dedo v mednarodndh študentskih campih v Holandiji. Osebne prijave od 17. marca do 1. aprila vsak torek, sredo im četrtek od 12. do 14. ure na MO, Trg revolucije 1, soba št. 84. MO IO ŠS Študentski lisl Tribuno urejajo: Milenko Matanovič, Andrej Medved (odgovorni ured-nik), Nande Miklavc, Rudi Rizman, Marito Slodnjak, Tone Stajko (urednik fotografije), Sašo šrot, Marko švabič, Pušan Trear (tehnični urednik), Mileitko Va-kanjac, Pranci Zagorionik. TRIBUNA — Izdaja UO 21SJ — Uredništvo in uprava Trg revolucije l-II — Telefon 21-280 — TekOči račun 501-8-78-1 — Lefcna naročnina za študente 15 Ndin, za ostale 20 Ndin, posarneszen izvod 1,5 Ndin — Roko-pdsov in fotografij ne vračamo — Tiska ČGP »^'ckc Ljubljana, TomšftSeva 1, telefon 23-522 — Postnina plačana v gotovini. VLADIMIR AVGUSTINVIC GAIŠEK INVALIDSKI VOZICEK Zaradi venomernega primanjkovanja prostora v pričujoči rubriki se urednik iste optavičuje bravcem ter piscu spodnjega prispevka, ker ga ne moremo priobčiti v celoti; objavljamo samo drugo polovico celotnega teksta. Hkrati pa naj bravci z razumeva-njem vzamejo do znanja, ko ne moremo izpolniti obliube o »uvodni študiji«, katero smo najavili v prejšnji številki. m. š. (posvečeno Petru Philtipsu, Richardu Smithu in Petru Blaku in drugim) Takrat si je baje tudi neka dekdica oblepila truplo z denarjem, da bi zaspala z mišičastim rudarjem na ponarejeni pernici. čas v garaži se je začel razsburjatd zaradi neprestamega brne-nja, krave pa so zadovoljno prenašale kravjo usodo in naiso verjele v Napoleona, Jakobince in v materialistdčni svetovni nazor. Iz nekega telefona so prilezle mravlje in zasedale interna-cionalo. žarnice so žarele kot žarnice in so se upirale rečnemu toku. Dogodki so se zvrstili po vrstnem redu, ampak na neki listini so se boriite rjaive in rumene mravlje. Nekaj mese- cev pozneje je nastopdla državtjanska vojna. Hladna votjna sredi poletja___In tudi božja vi- alina se je strla v Adamovi roki, medtein ko je adamavio jabolko poskakovalo po deekovem grlu in s skorajšnjo dozorelostjo hotelo potis-niti utoogega bogca v izvirn.i greh. Celo invaiid-ski voziček ni stekel naprej kot po navadi. Ne, najraje bi kar obstal na ženskem oprsju in sti-snil veenomehko meso s tardo osjo. Pa mu ni uspelo. Britvice so namreč preslikale dečkovo domišiljijo in prl tem je ostalo. Oddaljevanje se je navsezadnje splačalo, zakaj šele tako je glad-ko ozračje pokazalo na stopnice in polžje hiši-oe. Deček si je pač izum&l svoje široke poša» sti, izmislil si je spiralasto inspiTacijo in rass-krival je vedno na novo električne pečke. Vča-sih je i0plj"Uinil pečke. Kaj pa če bi se vsi pred-meti tako nadaljevali, upirali, zasedali svoje prostore in na vel&o izrabljali rasno diskrimi-nacijo? Kdo bi jih zbrcal v celo knjigo? Poljub-čki so utonili v razneženi črnski četrti. četrtid je ugasnila luč na četverokotniku- Tega nihče ne more pojesti. če so že zasedali generali, te-daj so tudi ribe razburkale moreče morje. Hu-diča! (ne verjemite vsem tem vs«mirskim mi-rovnim konferencam za okroglo mizo, tera hrustančastoim povednim stavkom, ki nenehno le sprašnijejo po natečaju in notranjem imenu, nakar vam oko naj ne seže predaJleč, kajti oko nd roka, marveč ostane oko, nikar ne tapajte za. natakaricami, ki hitijo proti vrtovom, proti Tri-stanu in Izoldi, riikar, nikar za zanikrniimi tro-lejbusd in spolnimi rjuhamd, nikar, nikar, poslu-šajte rajši pridigo za hudiča, od kraja prisluh-nite prisluškovavcem m znova pozabdte na razcepitev med moškim in žensko, seveda, tu-kaj tiča zatik, prajv tukaji!!), aM vera potoriije z mrliškim prtom suhe kosti in kolke? Na sploš-no nihče ne bi mogel trditi, kdo sedi na inva-lidskem vozičku — ali je moški ali ženska? — in zategadelj so na začetku vsd vzMiknili, da, že ob prvem pogledu so vzkliknili: »To nebog-ljeno, neubogljivo bitje! Naše srčno bitje! Naš presajenec!« Super-bitje nad vozičkom, večer-nl izvir iz Nibelungenlied. Kdo bi lahko dregnil v rano in razočarano otipal krasto na šahov-skem polju? Seveda, Groharjev Sejalec, kdo pa drugi!!! Smeh napolnjuje ženske lase v kino-d.vorani, britev prereže očesno mreno, vid in tip otrpneta kot nekaj narkotičnega kot nekaj slogovnega kot nekaj ovitega v celulodd. Kje so tiste stezice, ki so včasih bile!!! Nič več ni kis-j lih kelihov in črnih talarjev: — vse razprods no, 10 odst. popusta, ali kako. Kakao in rogljii ki na jutranjem stopnišču. Bitje nenehno našt va, kolo prešteva obrate, obrnjeni obrati posp-1 lošujejo pomembnost slovenskega naroda, obra-ti obratujejo, stavci stavkajo, koze kozlajo, ko-ze in črne koze kazijo kazinsko dvorano, dvor-nl norci norijo po dvorišču, oh, večni povedni stavki, ko bi se človek vsaj zdolgočasil ob senč-nih pridevnikih in v kravati za obešenca!!! Dajte člsto malo čustva tem opdcam, da bodo bolj podobne ideličnemu športu. Glasba? Vse škripanje zvenči kot nedokon-čana Schubertova sinfonija. Popularna predsta-va ne valovl z začetkom po ploskanju, ampak s ploskanjem po začetku. V tisti zgradbi torej prežvekujejo begunci Borcharfcove zvezke in palice za biljard. Bert Brecht in Georg Brecht. Bolezen je brizgnila iz rane in nič ni vprašala, kakšni bodo nekoč šivi nad kostjo, kako bodo oguljeni štrclji nekoč še s hvaležnostjo drsali po drsališču in kako bo takrat invalid&ki vozi-6ek osamlijan, pravzaprav prepu&*ftn »amAmn ea- bi kot kak divfi otrok! Nič več duh.ovi.te nadu-he, ki duha po svetem duhu iz svetega pisma in iz svetih svetišč? Nič več igračk za injekcij-sko iglo? samo strah naj bi prevzel decka, sa-mo mrzlica pred konzervami in insulinom? Sa-mo šok za soma? Samo predniki bodo zaokro-žili Veliki ameriški akt Toma Wesselmanna? Celo Picasso bi cinično cijazil za cisterno, če bi maral crkavati v oinkastih cunjicah. C vča-sih preberete kot k, kot kapa na Capriju, na primer. Kadar namreč invalidski voziček zacvi-li, se zdi, da nenehno izgovarja zebrasfci c, da ponavlja svojo carinjenje in crkovino. Kadar to-rej zamomlja bitje — rekli smo že, da je po opisih bolj podoben dečku kot deklici, čeprav ne nosi s seboj nikakršne osebne izkaznice, ker-bi to bil popoln polom: — kakšen zlog proti bančnim uradnicam, ki si zlohotno razvežejo podvezice in jezike, tedaj švigne izpod koles plamen, strojnica prernerl avtoportret vsaj z označenima streld in tisti, ki znajo čitati, bo-do že prebrali Številke na električnem stolu. Za-kaj izgovarja nebo samo dejstva iz nesrečnih žic in transformatorjev? Zakaj? Da, videtd je treba televizijski film in potegniti kulturne di-agonale, če hočete ugotoviti, kako ste skuha-li svoje meseno srce. Vse mora biti na svojera mestu. Nekdo je usbrelil s puSko v družbo in ti-soč glavnikov je paidlo iz ženskih las. Ali kdo dojeraa pomembnost mavčnega odlitka, ki po-nazarja svežo opico na kolodvorski restavraci-ji, in ne da bi se ozrl po počitnicah kljub vsem ošpicam počiva v pritličju?!!! Ne, nacio-nalizem verjetno nikdar ne bo dvignil skode-lice kave in iz nadzvočnega reaktivca zbil lectov križ, knžec časti. Brezčasje sije iz deč-kovih zoglenelih papiirnih koščkov. Spalnica je bolj podobma steklenemu zajeu in velikonoč-nici kakor pa steklenici piva. Deček čisto resno doumeva ping-pong žogice na svoji sraj-oi, ne more jih zbiti, ne more jih zbrisati z no-benim loparjem, z nobenim leopardom. V tem hipu zaplava po četrti dimenziji cigaretni dim po magnetnem polju, dviguie se z drugačnima kriili v angelske višave, tamtja, kjer politični zbori zasedajo že četrto tisočletje in otočuduje-jejo Sveto Ano v pečinah. Jo tudi vi tolčete po tulcu iz tuljav? Kje se premakne konec obra-za v reklamno tablioo? Deček je užival v So-domi in gomori. Pravzaprav surovo. Na krat-ko je pregrnil svoj obraz na štiri dele in tako misldil na prihodnost, na košaro za smeti, na freudovski libido, na husserljansko fenomeno-logijo, na Heideggerjevo bit in čas, na Sartrov gnus in tako dalje. Končano. Otroci se smehlja-jo v hlačkah ki japicah kot opice — ne, ta pri-merjava ni ravno najboljša, to bi morali prdzna-td — in gledajo usmerjene in usmrajene ujede, ki nekaj šepečejo pod dežnikoim. In seveda pod atomsko gobo v puščavi Gobi, se razume. Vsak čas ima nekaj tipk, pomembno pa je tisto, kar se glasi spodaj, čeprav ni več vojnih beračev In je čisto jasno, da bo spet in spet prej ko slej postavljanje osnovna navada v osnovni šoli. O, pravokotni zahod sonca, q, rodilndk z grškimi dramatiki, ki si niso trebili zob z domačimi zo-botrebci ala vžigalicaini, o, oblaono morje! O, obzorje z oglafco polovico na powšdni!!! ... Iz dobro obveščenih virov se je dalo izvedeti, da invalidski voziček nepreklicno iz-javlja: »Naveličan sem umpampaha in nezgod z lordom Haryjem.« Dalje, dejal je, da deluje po dolgočasnih delovnih mettodajh in da druga-če ne bo več što. Dalje, pritožil se je s prdtaje-nim ropotam, da ne bo nadalgeval poti za daj- lo. Pač pa je sicer povsem jasno, da ne bo več laeem, da se bo odrekel rokam in rutacam ob slovesu, da bo zaprl zobe in raje začel premi-šljevata o galaksijah. Da, tako je izjavljal, če-prav so se vsi pretvarjali, kot da ne bi slišali njegovih paniižndih pritožb. A vendar se kljub temu nič ni moglo spremeniti na tistih golih in gumastih mefciih po cesti ali po sobi. Nihče ne obišče vozička, torej je njegovo pritoževa-nje skoro upravičeno, še posebej in naravnost zaradi gobastega telesa. Nifci vrat ne more za-pretd za seboj. Nitd nitkaste krivuilje ne more potegniti na botoiškem grafikonu. Kako se je voail sem in tja z dečkovim nebogljenim tele-som, kako je škripal z osmi in šumel z blazi-nioami!!! Kot po navadi se je zmerom še neko-liko trmoglavo upiral, čeprav ni večerjal ob iz-letniškem potovanju na Havajske otoke. Brez be-sed je strmel v lastno gotovost in požiral raz-dalje, medtem ko so zvenele orglice in so do-bild v cerkvi opij za ljudstvo. Bog je nalepniea. Smrt je lahkobna kot šrainkanje. Srednji vek blesti z rokavicami in rooocojem na Rodino-vih kipcih, na rokah, na reprodukoijah in na brezobličnih oblakih. In vendar se invalid-ski voziček še zdaleč — kaj šele blizu!!! — ni smejal, ampak je povozil fotografijo na na-slovni strani nekega časapi&a. Zelo jasno je za-sijalo v pomteljanih ročicah, da danes ne bo več snega, pa feudi sonca ne. Kako silno in pre-prosto je vsesaval v svoje gumaste zračnice pol-nilo in niti ni vedel za vrv za obešenca. Vaja-ki, revoliuoije in zastave ga niso po pravioi ndti najmanj pritegnile. Zato so ga preoblekli voasdh v usnjeno, pogrebno oblačilo, za vsak primer, 5e bi zmanjkalo oboževalcev. Zato je postail ne-pristopen, čeravno navzoč. Z zadovoljstvom je pustil, da so ga dečkove roke stiskale po roči- cah, da je breznožje dopuščalo dolg pogled, sa-memu sebi pa je celo dovolil, da je cvilil in včasih zasikal cik-cak. Istočasno je izgubil raz-gled nad razglednicarrri, kar pa ga ni motilo, kaj-ti zadaj sta biili pritrjeni dve rdeči lučki in mnogokrat za šalo utripnili v notranjost oziro-ma v prostor. Takrat je sameval. ... Deček je sprevidel razlomljeino enakost v zrcalou. Slutnja in spovednik s poislednjim oljem slečeta žensko. In na rjuhi se razlije do-bra franoo&ka omaka v obliki Charlovega ob-raza. Veliko časa potrebuje kobra, da pdoi sa-rao sebe. Ne razumite napak kitajščine, lah-ko bi vas slišal magnetofon, naslednjič pa bi vam zavezali jezik, če pa bi se še upirali, bi vam nastavili ječarja z lisicami za vrata. Ujeti lisico z lisioami ob nočni uri! Ko bi vsaj kdo začutil trohico strihnina na jeziku!!! ... Nitl zlati mrliči se niso zmenili za zamu-jene zmeoke, češ, kaj nas pa briga brezova vo-da, kaj naan pa morejo tisti z glavnimi vlo-gami za odrom! Skozinskoz je predstavljanje podobno prisrčniin poizdravom ali uradniškiim obrazcem, ki so tako podobiii smrtoim obsod-bam; oltarska ikona ne sprejme dečkove mo-Mtve, zato pa tem raje prisluhne izpovedi inva-lidskega vozička, nekajkrat zbriše vse podobe s plaifcna in epidemično zguba okw. Brez sle-heme misli se spoveduje invalidski voziček ol-tarju, deček pa sklene ročice na ročicah, po-sluša cviljenje orgelskih netopirjev, ki so se mu pravkar zapletli v lase — to so stare pravlji-ce!!! — in mu kljujejo v lotaanjo, da ga boJi. Bob ob steno, netopirji odfrčijo kot rakete v ve-soljsko praznino med gotičnimi stebrii. Ampak kaj se dogaja s potno torbico, s torbico za pr-vo pomoč, z gumbki in pod pisalnim strojem? J^oiiVni riuh diši no^ hlatinftm kariilu, Razsega se po prostorih. Dečej tiplje, da bi poiskal do-končni izvor svoje izmišijotine, kajti Lurd ba-je pamaga, samo verjeti je treba, da ima noge, hop, hop, že bo shodil, čudeži se dogajajo na različne načine in razločke. Obrat na desno spreminja levioo. Utripajoča svetloba spremi-nja oči v invalidski katalog, št. Kruh skriva pod skorjo taoljšo zalego in omarice in nočno posodo in lesene metulje in lampijončke in ig-račke, Sladoledarji ne verjamejo zapiskom na oglu, njihov ceh jim dopušča, da odpuSčajo grehe tega sveta kot jagnjeta, da merijo strje-no vodo in pobarvani sladkor, da pridobiva-jo otroke in da slednjič lahko v postelji začuti-jo aid in sumljivo tiktakanje. Več je koles, temveč bo invalid&kih vozičkov. A sladoledar-ski vozički so zmerom sumljivi, le za spozna-nje dmgače cvllijo in le za nekaj centoimetrov nlžje se sklanjajo k rokam. Dodgo upanje upra-vičeno uhaja med sredstvi in tiskov&nami, a živ-Ijenjepds je na koncu koncev čdsto nekaj dru-gega kot mrliški list. Mrliški listd se namreč obmejo stran, a življenjepisi vsakokrat priki-majo kapeLniku in mestni ulici. ... Obzorje na invalidskem je znižano za dve nogi. Dogodki in dejstva torej zavijajo ci-garetne papirčke in obllžejo spodnjo ustnico. Kje izavenevajo mutasti zvoniki, ki so nekoč bili poslikani s čokolado in z Jankoin in Met-ko? Ob tem predelu se odpre predal. Sezam, odpri se!!! Ni nog, prozorne proteze pa so v bi-stvu najvedji nesmisel, kar site si jih utegni-li izmtiisliti!!! Zaprašene bukve, na primer Dal-matinova biblija in Heine's Samtliche Werke skrušeno čepijo po podstrešjih v vinskih so-dih, da bi nekoč planile — o, ta breznoga bole-čina bele planote!!! — iz svojih usedlin, da bi se režale v brk dečku na invalidskem vozičku. Kadar pa se oboje zlepl — narareč truipeilce z voziokiom — v eno samo vrtljivo zavoro in y širakoumno vzmet, tedaj priteče iz altarske tkone, ali izza čela transfuzija krvi; na Kraljev-skem umetniškem colledgeu se tega pravzaprav ni nihče nauoil, čeprav so vsi mladi sodobniki čivkali o črevesju in označevaLi številčmice pred dirkami na navadnih slikah. Kje? Kje? Dečkova glava bi se gotovo lahko oprijela čela-de, a naj si je še tako prizadeval, neka nitka mu je čelado zmeraj dvignila za palec višje. In kako bi se naj torej torzo dvignil v obla-ke? In tisite vijoliične strele so razsule drobti-nice ščdinkavcem in kvartetom. Tako čtndovi-te plastione barve!!! Nogomefcmo igrišče nič ne tuli, nikjer ni dvonožcev in enonožcev, štiri-nožoi pa so navidezno izuTnrli: — in sedaj Lah-ko invalidski vozički igrajo košarko, badmin-ton, odbcHJko. Deček bi lahko postal boksar-ski prvak, nemara bi lahlko dosegel do ra-men svetovno stovo, nič več kot do ramen, kajtd kdo drugi bi mu lahko oddrobil obrob-ljeno g"lavo, in tako sploh ne bi bil več brez-nogi deček, ampak v prvi vrsti br©znogi in hkratii brezglavo bitje. Bil pa bd vendar viden daije. Malodane ni izgovoril deček besedico, ko so mu že zamašili usta s kozmetičnim, kozmič-nim sredstvom, nihče ne ve, kdo je to napra-val, maShodame ni gladko vistaJ z vozidka in ugo-tovil, da pravzaprav lahko skače, in teče z ne-vidno, prozarno protezo, ko so ga neke roke skrbno potismiiile nazaj na invalidski voziček, tako da je le žalostno zavzdilMiiil in dovolil, da so mu iz ust vzeli termometer, pregledali stop-nje in miu tennometer znova vtaknili pod pa-zduho. Tuji svetovi so se zbližal-i z ženskim na-1 smeškom in s 5ašo za šampanjec. Deček je po- trcMl, da je res nekaj nenavadnega, ker ne rrao-re stapiti, ker se ne more smejati in ker mo-ra neprestano opazovati, kako se mu potiho-ma rogajo z vseh. strani rogate pošasti. Nik-dar nl znal vstati na lastne noge, ne, čeprav je odrasel in je že bil skratka vellk fant, je mo-ral obsedeti, preščipnjen v dve gube, pustitfi, da so ga včasih potiskali z voaičkom naprej in naizaj in dovolili so mu celo, da ga je včasih očitno obšla groza. Ali so ga pojtiskali kaz-njenci, izgnanci in ubijavci, ki so seveda stal-no zraven... aJli pa je nekdo zalical napo-moč vn so se zavezniki razšli z zavezanimi oč-mi? Kdo se je torej igral slepe miši na opera-oijski mizi, kam so torej skrili odrezane no-ge, komu so jih pokazali, kako dolgo so noge vzdržale brez navajene telesne teže, koliko so stale noge, kako dolgo so stale druga ob dru-gi naslonjene ob doktarjevo pričesko, ka.i so še sploh pomenile te odrezane noge, izgublje-ne v prada^vni pozabi??? Vsefcakor niso ime-le nobene izbire. To je bilo čudežno. ... BabačMlababarekla je pozvanjalo po zem-Ijevidu in po strelovodih, da, prav takrat, ko so švigale vijoličaste strele med rumenimi strelami po ozadju. Ob koncu zadnjih nekaj desetletij povsod zijajo zidovi. Zidovi. Zid. Ru-tice so mahale nad političnimi brošurami in estetskimi glavami. Mehko ga je zagrinjalo zagpinjalo v dobe-sednem pomenu. Nalil je barvo pod kolesa in se začel vrteti po platnu, potlej je drvel s ko-lesoma semtertja, gorindol, nalevodesnio, na-prejnazaj, zdložpoširokem, poprekinpočeiz, od-kraiadokraia rn naaaj, na koncu pa je barvo zanetil z vžlgalioo, da je komaj pobegnil bru-hajočim plamenom, zakaj ne bi rad podobno-std s samogibniml budističn&md menihi in so- cialističnim realizmom, ki se sežgeta, ki sežeta ¦eSa^iSo 9f as niasaA 'IJP-^od tiiup^an fuazaAs a labirinta, ko je odkrival plast za plasjo, na pas-jih postajah in včasdh celo srknil kanček pri-stne domače slivovke, že tako navajen na kis-lo vodo in preste. Takšni sijejo pač popačeni dvosmisli po dvomesečnem stradanju, po go-lem gladovanju! Prvi pravi cilj? Prvi pravi zadetek!!! Na copatkih visijo cofi in nič več ne bingljajo, zakaj cofastd copati so že zdav-naj zastareli, medalje sijejo na avtoportretu, medtem ko bi deček rad stisnil roko v žep, a se boji, da bi se ustavil ob visokem plotu in se raztreščil na mesene koščke. Bil bi ribja hrana. Bil bi Elvisovo ogledalo. Iskali so letalo na abstraktnem nebu, otroško papimato letalo v krošnji, hitje-letalo, a iz vsega skupaj se ni nič izčimilo. Samo penicilinske razdalje. Nekoč je pač jecljal v narkozi in pazild so, da se ne bi z.budil iz sence, eter je dišal po arniki in alkoholu, pasel je koze v podzavesti in iskal v rubriki PRODANO svoje noge, po-tem pa se je nenadoma zbudil in brez bolečin opazoval, kaiko so položili odrezke ob sivouma-zano steno, da, opazll je še, kako so noge tre-petale, osvetljene v nebeški in zrcalni luči, tu-di tišina je začela nažirati živce, vse mu je šlo na živce kot nevidna jeklena pest — ni miru za jekleno pest —, tedaj pa je tudi glaivni ki-rurg zagledal, kako se deček zvija od mutaste-ga smeha, in ukazal je, da so ga znova uspa-vali, da, tako je prespal nemara vse svoje živ-Ijenje in se je sedaj zbudil v onostranskem prostom, v lastni nenavzočnosti. Posušil se je bil zadnje mesece, sušil je sušico in. krušno sredico, rad bi zletel v središče pozornosti, pa nič ni mogel. Jackie se je tiho preoblekla v vdovo, da bi si na&la morskega volka in sivo- lakom, dla bo obhajala letno zakusko z vos-lasega ovčarja, zaobljubila se je ovcam in ob-kom v ustih. Nič čudnega, če je iskal v rubri-ki IZGUBLJENO svoje ko&ti in meso in ni ni-česar prebral, kar bi mu lahko pravično od-govorilo na otro&ko vprašanje. Samo izpušče-na resničnost se mu je prikazovala. Samopo-strežnice so ga vabile, naj vstopi in si zamenja oči iz hladilnika. Celo noge bi baje lahko do-bil na obroke, a to le v primeru, če bi prišel tudi ob roke. Deček ni nikamor prišel, zakaj invalidski voziček je bil hudoben in ljubosu-nien na sleherno znamenje, ki bi že z najinanj-šo krefcnjo spomiinjalo na izdajstvo. Na srečo se ni ničesar, pa zares prav ni-česar spominjal, najsi so mu že prigovarjali, naj se že enkrat osvestd in reče:Fjodor Mdhaj-lovič Dostojevski, naj že enkrat zajeclja: Li Tai Po, naj že zakriči: Walter von der Vogei-weide, naj že enkrat zašepeče: Jean Genet, ne, nič ni pomagalo, niiti enega samcatega imena ni mogel izpljuinitd iz sebe, ne, kaikor v kemij-ski čistilinicd je kimal samemu sebi. In ven-dar je dobro videl, kaj se dogaja oikrog njega, vsi so mu hoteli pomagati, a on ravno tega ni hotel, predvideval je prrvid o prvi pnihodno-sti, a prah je pršil na prhljaj, potlej mu je bi-lo vseeno, kar kold bd se že bilo zgodilo z njim, bi se pač moralo zgoditi. Tak je bil de-ček. A inrvalidski voziček se ni stninja! z njim, ni priznaval deokove osebnosti. Molče je pre-našal nasilje nad sabo. S ključkl je začel pozva-njati, kot da bi se hihital z obarvanim lesom, kakor da bi moral potovati s Calaiškimi me-ščaaii pred hišno številko. Dejstvo je, da de-ia/nsikmifit n.i daiaia daiatov celotd, ampak je škni- 14 pala z invaMsfkiiim vozičkoim novim dogod-koim naproti. In kako so zijale zobne ščetke in tiste ščetke za obleko; deček pač ne bi mo-gel obsedeti nag v hudem zirraskem zraku in v zelenoledeni zmrzali!!! Indiana ni potoval v Indiaoo niti v Idaho. Trisitan in Izolda sta se pustdla fotografiirati za pornografsko revi-jo, slečema sta prifcazovala pariško razkošje in newyorško kokoško pod kipom svdbode. Na kipu svobode ni bilo več nobenih napisov. Na površino sq prdiplavajle ddjvrje radke, tam na ol-tarski ifeoni so zagorede nad obrobljenim ob-zorjem, nad cenimi čipkami, preletele so plat-neno umetnino starih mojstrov in se naselili v dečkovih rniniatiuirnih urah in v možganski skorji. Deček je grizel krušno skorjo, potiho-ma je grgral- kakor reaktiivec. Rakovice so mu prilezle iz ušes in leale proti štrcljem, da bi ga žgoče žgečkaile po žvegilioi. Nič zafcljučene-ga. Nič papolnega. Anondmno sta se združila deček ki invalid-ski vozičeik, sprememjeina v svetlobo in zvoke, v tipalke in vonje, v jeaik in okus po robidni-cah. šele tedaj je lahiko deček vstal z vozdč-ka iai stekel nekam prota energiji, da bi se re-šil večne lakote. Stefeli psi, uradnice, vdove, kontroiorji in železndčarji, ki so se vonačali iz samoposbrežnic, so stekli za njiim, reklame in rubrike so poskakovale kakor stonoge po tdso-čeraii nomoaih in deček se je smejal s suhimi, smešniimi, šumečirrii usti, pod noč, ko so ga pravzaprav prdipraviili, da bi ga zamM v zve&to zastavo. Pobegnil je, pobegnil je. Za seboj je za-sadil smeh in porogljivo rogovje, za seboj je pu-stil opuščene puščave in lepljive lepake. Zapu-stil je vse iin se zapustil. NiČ več ni bil zapu-ščen, aimpak si je obul čevlje. Žepna pripovedka Tribune — Založila Tribuna — H Ureja Marko Svabid — Za založbo Tribuna — ¦ Natisnila tiskarna CP Delo Ljubljana 1969 H m Si 442 bard iucundus 442 in ne navsezadnje lmam rad te stvari rad imam tepce bebce idiote po rodu vse zakonite bedake ¦ rad imam strahopezdljivce hinavce korenjake Svekave pijandnre bahače mične drekobrbce gizdalime z zalizci ki jih jim dvigneš opoldne ali fcdaj drugič rad imam neotesance spakljive Ijubim škrbaste in posrane ljubim zaspano domoljubje nerodnih nepridipravov oglate heroje figarje po poklicu in one ki zganjajo zmedo v veselje vsem rad imam balonaste požeruhe in balkonaste cipe vse prostitutke v državi Ijubim vse ki so slavljeni in zaničevanl tiste ki so kaj m niso nič (n tudi obratno rad imam prdce in puMce v družbi r visoTsi in čobodro njihovih src a vendar resnično resnično povem vam čeprav sem osebno pošten še dolgo bom čakal preden kristus postanem vesela pesem nato sem se obrnil na peti vesel svojega življenja in aluknjanih čustev vesel zvestobe 2ive Vesel vesel veselosti svojih prijateljev vesel tega da jih je nekaj srečnah vesel Ijubegsni rožic v živi meji vesel vseh spolnih aktov v živopisnem grmičju vesel za vse kl so f^seli vesel za tiste ki so mrtvi in so si to želeli vesel za tiste ki so ozdraveli s pomočjo svete trojice vesel za tiste ki so veseli kadar so z mano v pijanem veselju vesel za vesel in srečen rojstni dan ki sem ga praznoval srečno In veselo vesel za vse ljube tete in strice in malega Lenarta vesel za pelargonije muškatne oreščke vesel za Romea in Julijo vesefl. za koSček osvobajenega ozemlja vesel za veselje na vesoljnem svetu sem se abnril na peti ia se veselo speadel dobronamerni recept DOBRONAMERiNI RECEPT potem se naveMčaš sebe svojega obraasa svojih misll in svofjlh gibov svojega sedenja in svoje prekanjenosti naveličaš se vseh žalostndh amrtl Ekrbi butastih upanj tega da bo nekoč bolje vseh prdčakovanj vseih parjenj naveličaš se postopanjja tn umišljene riavv reeh W In vseh slonov vee stare preudamostd fcadar se vsega naveličaš tn je zunaj dež in vse bedasto sivo pojdl in si daj fcošček sladkorja tta jezak 442 denis poniž 442 hvalnica theos doros ne tega ne bom mogel razrešiti pa čeprav se bom mučal preko opoldneva globoko v popoldne utonil zvečer v razmaSljaiiju in potem čakal sodni dan čakal brez zanimanja kot množica drugih pa mi vseeno ne bo jasno ne bom mogel misliti b pomočjo logaritemskih tatolic pa tudi pomoč bajalice bo neuspesna popisal bom veliko rdečega rumenega hard papirja z astrološkimi znaki utapljal se bom v mistiki in kabali bral bom herderja in vse izdaje priročnika hiitte tudi tisto iz dvadntridesetega nič bolj razumen ne bom mislil bom na theos doros poglobdl se bom v svojo duso in izpraševal stare ovčarje Izpopolnil bom sonono uro 5 sekundnim kazalcem toda vse to bo še vedno nejasno in tudi interpolacija problema v njegovem bistvu ne bo pomagala theos doros strojil bom mačjo kožo postal bom budist in goreče bom prosil z molilnim mlinčkom za spoznanje preblaženosti veliko pozneje ko se bom dobro utopil in namočil theos doros ko bom sltizast tn bom odpustil dvornega frizerja ko bom črnikast Ln napihnjen po svoji podobi bom znova poiskal theos doros daroval se bom kot sem se že tolikokrat daroval za preblaženost človekovega plemena in svojo osebno srečo takrat bom kralj cesar in predsednik nadzemeljskega kraljestva hotentotskih inkov general padlih angelov nagi darovalec taožanstva theos doros kronist bitke pri hastingsu postal bom pravi stric vilhemu tellu in neskočno veliko zoprnikov bom varil v kotličku za klej svet bo po moji podobi Ln v deželi bodo ovetele zelene spominoice theos doros tebi v večno slavo menl v trenutke odkrivanja eemlje pod severnim tečajem thecJs doros theos doros resitev problema začetek problema konec neskončnosti In veliko dirkališče za ruske trojke takrat ne bo več zbiral cnagi6ndh znamenj da bi z njimi plemenitiil pijačo za proslavo čudežev Čisto navaden človek bom besede bom sproti pozabljal in neskončno zvesta sužnja me bo žnova učila zapletenosti v&likega trgov&kega templja nadel si bom suknjo e raztrganimi rokavi tn ves pondžen bom odkorakal pred velikega maga čarne besede fciklopa resnice svečenika v hramu posvečemaih misijonarja v deželi kentavrov da mu zapojem hvalnico theos doros theos doros pomagaj bogdana herman zelena bolnišnica Za dva dinarja črev prebrskajo v pritličju desno, naravnost po zelenem ultrapasu prideš do kostnega retmonta (okoli hiše je park) V prvem nadstopju jemljejo kri iz uhlja, prsta in žile pa otorinolariingolog pa prostor, kjer z žličico Izgrebajo majcene človeške zarojenčke. (včasih brez narkoze, da si zapomniš) Klet premore fMoterapijo pa bdfe za ladne zdravnike pa skladišča rjuh in brisač in metel. Vae je grozno v zelenem. Po zelemd puščavi pleza vsak dan čreda pisaindh kobilic razndh starosta in obrazov ba odprra in zapira veliko rumenkastih vrat in zapušča prostore 6e bolj zbegana kot včeraj ko se še ni vedelo da je tako resno. Da je bolezen že takorekoč r zadnji fazi. 442 ivo svetina 442 gola maya ima tudi sestrico iz naine postelje prišla si k meni ostala si leto dni v moji posteljl naselila si se v moji pižami vsako jutro sem vedel ta pomlad bo dolga leto dni 6 ostala boš pri mojem telesu že petindvajsetič sva potnovila stojo ljubezni In ponovno sem moral na delo da sem že koščen kot smrt iz balade tako sem se navadil tvojega telesa da sem tujec v lasfcni podobl 12 da si postala moj gugalnik in večerna pravljica videl sem te v noči ko te je popadla udomačena blaznost videl sem te nago na lestvi moje moškosti že po nekaj mesecih sem ti odgriznil uho da sva se ljubila kot gluhonema porabila si vse svoje prste hrbet in prsi le trebuh še diha in poje 20 o letečem letu najinega leta odvrgla sva zakone težmosti in segrevani-i, zavila sva se v preprogo In bila kot indijanski šotor na vhodu sem razširil dlani da si pristala vsa težka in bela zavrgla sva navade dvajsetega stoletja delila sva si perilo in lase srce sem ti posodil da sd vzdržala preko poletja popoldne se je zgodilo dan je štel enako uro kot pred letom prvič sem tistikrat zajel sapo Ln si nadel peščene plavuti Ln se z vrvjo okrog pasu zakadil vate globoko v mleku trebuha sem začutil kamen tnlina na veter ki je gnal 37 leteči let najinega leta včasiii ne veva kaj bi tedaj se spomniva vsega mogočnega jaz kako bi te jezil in ti kako bi me ljubila včasih nama poidejo moči in se nama šibijo kolena 7 še več hočem od tebe mamdca pristopi k najtol posteljl in nama zapoje uspavanko o njeni mald punčki ki ji bom ugrabil nedolžnost 12 pritegmem je duet ko bo zadišal čas darltve bom vzel najlepši kos tebe in iz njega izrezal svojega pametnega sžna prav nič ne bo tvoj 18 samo moj s prevelikim nosom prepoanal sem te čeprav si se slekla sanje sem oblekel v tvoje periio vedno bolj hočem peti o teM vedno manj je na tebi česar se ne bi dotaknil ko si bdla stara šestnajst sem ti kupil golega moškega 9 previdno si me vzela v roke srečala sva se sredl postelje po turško sa preazkušala mojo razsodnost privadila sd se mojegs, telesa ln jaz tvojega sedaj igrava kraljevl gambdt e močndml tekači skačeva v Črno poije 18 ko veva da ni nikogar doma potapljava ladjice rešujeva krožank« s teboj ponavljam zemljepls z zgodovino vprašam te v katero vrsto spadajo mladoletoice proti jutru ko se mama prctouja ˇ sosednjl soM ^^M ponoviva vajo ^^B 77 za nastop na telovadiščtt 1 oženil sem se z vodo nag se spuščam v umivalnik odpreni pipo ln nevesta mi zaldje posteljo napolnim si usta In jesik se odtrga od žeje prihajam k izviru materinsfcva zobje se oMenejo kovtine 9 ki spremlnjajo starost vode mokro je najino ležišče blazina se premika kot noseča želva zoriš in vedno bolj tekoča sl fcobak raste po poti Iztekanja poslednjič obiščem leve 16 vržem jim tvoje perHLo Ijubimkava se kot dve nerodnl gorl barva tvoje dlake je banra las najlnega siinka sva kot povodna konja 28 ptice se hranijo na najinih hrbtih ho odhajam od tebe se ohlaja najina koža postelja Je brez naju 4 kot postrv brez jajc ko odhajam od tebe sem za korak bllže očetovstvu kot mesarja ava prekladala o ljubeče kose mesa obesil sem te 11 v prepih medenice ko odhajam od tebe izmerim povišano temperaturo tvojih rožnatih bezgavk zapenjam. si hlače Iščem ogledala kjer bom srečal ponovno svojo utrujeno podobo kjer boš za hip zunaj 20 in bom kot cesar ko odhajam od tebe sem ravnokar pritekel skozi maratonski cilj upehan si natikam škornje tvoja spalna srajca 26 se osamljena guga na gugalniku ko odhajam od tebe s trdimi robd skorjastim telesom 30 tn z zlepljenim polžkom j