Dopisl. Crna pri Prevaljah. Naša kmetijska podru-rn ca je priredila desettedenski kuhinjski tečaj za naša dokleta. Tečaj vodi jako spretnG in v zadovoljstvo g. Olga Sittig: njena pomočnica gdč. M. Rožnik pa pou^uje v ročnih delih. Tako je dekletom omogočeno , da si brez velikih stroškov pridobijo potrebnih spretncbti v gospodinjskih zadevah. — Nekateri rdečkarji so posmehujejo iz tega tečaja ia mu dajajo po svoji maniri razne priimke. Mi jih pa vprašamo: Kaj je buijše, da se mladina nauči 6esa koristnega in praktičnega za življenje, kakor je to mogoče v gospodarskih tečajih, ali pa je morda boljše in za življenje koristnejše, da socijaldemokraško društvo ,,Svoboda" pri Krulcu poučuje nezrelo mladino v plesu? Kdor je pa.meten, bo to sam razsodil. Vnrberg. Pri nas smo clobro volili. Imeli smo šievilno obiskan shod. Poleg tega smo pa priredili zf domačo župnijo štiri in za sosednjo dva zaupna sestanka. Zato so bili ljudje dobro poučeni in so vedeli, za kaj gre. Le to ni bilo prav, da smo morali iti v>iit na Ptuj v socijaldemokratično občino Krčevine. Ve6 ljudi se volitve ni moglo udeležiti in sicer starčki, a ludi laki, ki imajo slabo obuvalo. Poleg tega 1e bila pot tisti dan precej ledena. Same neprilike! In tudi pri nas so samostojneži nasilno agitirali za svojo novo pomalano stranko, v scT imeli malo uspeha. No vsi skupaj so izvolili neka.> poslancev in zdaj se bo — kakor pravijo samostojneži — takoj na boljše obrnilo. Draginje bo kmalu konec, reveži bodo dobili od države obleko zastonj, davki se bodo znižali, porn3adi dobimo modro galico po 5 K kilogram itd. Bo li to res? Zelo dvomirao. In 5e ne bo res, bomo poštcno potipali naže Jožo in Urbane. Vurberg. Kakor oblega sovražnik trdnjavo, tako so se navalili v pretekli volilni borbi naši nasprolniki na našo vrlo župnijo, ki je razen par malih i^^em stala vedno in še stoji v taborn Kmetske zve ze. MHarmonikafabrikant" V. Simonič od Sv. Urbana, kandidat Dobnik iz Zlatoličja, soci^aldemokratski apostoli, vsi so prišli snubit na Vurberg. Kljub temu, da so zelo pritiskali od vseh strani in da so nas prisilili, iti na oddaljeno phrsko volišče, se n!smo ustraSili, temveč smo pokazali, da nas preveva nezlomIjiva volja. Zmagali smo na Vurbergu pristaši KZ kar naj si štejejo poedinci v čast; obžaliremo pa tiste može, ki so se dali od samostojnih lažiprerokov zaslepiti. Zetalc pri Rogatcu. Pri občnem zboru na&e Kmeti.ske podružnice so bili izvoljeni trjje naši prista&i za delegate. Cel»e. Pri obCnero zboru naše kmetijske podružnice so bili izvoljeni za delegate pristaši KmPtske zveze: Jurij Strenfian, Ivan Glinšek in Jožef Kobov. Dobrna. Dne 13. t. m. smo pokopali Francetovo Micko, ugledno Marijino družabnico, ki je bila posebno vneta za lopoto župne cerkve. Tzvanredno marl.ii\o je skrbela za snago v cerkvi. Pogreb je bil veličasten. Blag ji spomin! Dohrna. Na šmiklavžko nedeljo, dne 12. t. m., nas je gos^od župnik nagovoril, da bi braniteliu cerkve sv. Miklavža, g. župniku Francu Perkanu blagega spomina postavili spominek v cerkvi sv. Miklavia. Le-ta neustrašeni žui>nik se je za 8asa cesarja Jožefa, ko je prišlo povele, vse nenotrebne podružmce podreti, temu povel.iu zonerstavil in je v zvezi s korajžnirai farani celo voaški oddelek, ki bi moral siloma v cerkev vdreti, ukrotil, tako da so morali oditi, ne da bi svorega namena dosegli. Med tem, ko so v novocerkovški dekaniji kakih sedem podružnic podrli na povel:e svobodomiselnega cesarja, je naša lifir.a cerkev sv. Miklavža ostala. Cerkev je zdai jako lcpo po ravlena, natnesto stare slike sv. Miklavža sioji v oltaru lep kip tega pril.ubli nega svetnika. V cerkvi so sedaj tudi klopi iz topliške kapelice, ki so jih morali leta 1912 odstraniti. Ker so stopnice do c&rkve že jako slabe, so farani na nasvet g. župnika skienili, da jih bodo lepo ropravili in sicer do veli konofinftga ponedeVka. Tedaj bomo slovesno spominsto plošfco na čnst ne;'Ozabnemn župniku Perkanu in dragim vrlim branitcVem v cerkyi vzidali in stopni M blagoslorilL Ko saao ;&lep g. žopoiba nardušeno prejeli, smo si pač mislili: Ne bi bili tedaj, ko so od aas zvonove zahtevali, naš župnik tudi s tako a*f; nim nastopom, kod g. Perkan, ta rop zabra«ili? Po toči seveda je prepozno zvoniti. Reelca ob Savinji. Na najbolj sloveseu in ve-> ličasten nafiin je sprejela refička {ara svojega BOvega župnika, 6. g. Alfonza Požar. Veselo so se ogla ¦ sili topiCi, ko se je prikazala krasno okinčana ko&jfc z novim dušnim pastirjem na meji lare, na Prihov' . Na sredi vasi je bil 5ez cesto postavljen velik slavolok, kjer so bili zbrani vašSani in sosedi iz Nazo.rja. Belo oblečena deklica je v nežnih besedah pozdravila g. župnika in mu podelila šopek iz cvetk. Ottstvo veselja je prešinjalo srco faranov, da so do»»l'i tako biagega, gorečega, učenega m mladega župnl.a in v vseh pozdravih so izražali željo, da bi ga Bog ohranil med nami dolgo let. Jednaki prizor se je ponar ljal pri slavolokih pri mostu, v Spodnji Ržftroi in i.-a Reneku. Najlepši pa je bil sprejem pri slavoloka v trgu. Tu so pozdravili novodošlega g. župa^V.i dcscdanji provizor 6. g. Jazbinšek, potem tukai5«iii -ojaii 5. g. Stiglic, kaplan iz Vojnika, ufiiteljsivo ^n Solska mladina, cerkveni ključarji od larne cerk^e in podružnic, Marijina družba, župana občba Rečlca in. Kokarje in požarna bramba v uniformi. Med -''inranjem zastav, med veselim pritrkavanjem zvoqT/-, mod mogočnim pokanjem topiCev nad trgom in v St. Janžu je spremljala nepregledna množica iaranov go«pt»da v bogato ozaljšano eerkev, kjer se je podjiil blagoslov z Najsvetejšim. .Tako lepega sprejema ^e ci Videla Rečica. — Nič majij slovesen ni bil 1. doopmbcr. G. dekan Dekorti je inštaliral prvega svoi^g«. župmka ob asistenci 20 gg. duhovnikov in ga v srca segajočib besedah predstavil novim laranom. Pristni F.ecičani so pridni in pobožni, spoštujejo iq Ijtibijo bvoje dušne pastirje in spoštovati in ljubiti iih Jiočojo (ucii zanaprej. Sv. Andraž pri Velenju. Volilni vinar je ponehal, na tihem štejemo lastne in nasprotne glasove . KZ je dobila od 139 oddanih 83, torej večino glasov. Nasprotniki so delali s polno paro. Cudno je edino, dd se je udinjal ugledni naš bivši župan Samostojni, katero je predstavljal pri volilni škrinjici. Upamo, da bo mož izprevidel zagrešeno pot, po kateri blodi, in' da bo prišel nazaj pod zmagovito zastavo naSe Slov. kmetske zveze. Pri nas je dobila Samostojna komaj bcrih šest glasekov. To Vam da, pomisliti, g. nekdanji župan! Komunisti so jo rodrezali" z — dvema giasoma. Sv. JurlJ ob južni železnici. Pri nas, kjer se j& vršil hud volilni boj, smo izšli častno. Saj ni 6udno, ko smo pa imeli tri kandidate v domači fari — Kudi Dobovišek za NSS, generala Pepi Droffinikaza SKS in še živinozdravnika Uršiča. Za name&ek pa jo služil Urlepov Blažek, ki ni nikdar zamudil prilikc, lagati čez SLS in dr. Korošca. Kaj, Blažek, za denarce se vse naredi?; — Nič ni pomagalo, čeprav je Dro'enikov Pepi hvalil pri škrinjici samostojno kraVo; Kmetska zveza je bila zmagovita. Laži, sbodi iffi v&e prizadevanje saraostojnežev je bilo zastonj. Tudi laži, ki so jih trosili na sejmib, da je kriva Kmetska zveza pomanikanja živinskih kupcev, niso več vlekle Vsa čast našim vrlim možem in fantom, ki se niso pustili premotiti ter so delali tudi po vasek za našo KZ Bog živi! Sjv. Jurlj ob južni železnioi. Pri nas se gibljemo, da je veselje. Imamo Orla, Orlico, tamburaški zbcr. Izobraževalno društvo je kupilo tudi harmonij (er se pridno poučujG petje. Ustanovili smo tudi dramatski odsek, ki bo kmalu pokazal uspehe tihega dela. V delu za izobrazbo ljudstva teraelji naša moč, ne.v demagoškem zabavljanju in v zatelebanosti, ki jc monopol surovih saraosto;nežev. Bog živi! Smarje pri JelšaH. Kot strela iz jasnega neba nas je presenetila vest, 3a je naš korajžni ,,samostojni" general, mesar, krčmar, mešetar in rekvizitor g. Kabian odstopil od tožbe proti »Straži" in ,,Slov. Gospodar.iu." Mož, ki se je preobjedel kruha, katerega so mu dajali krščansko misleči kmetje in rorharji svI.oka, je celo leto kričal in vpil, da bo on sam, prav on, gospod Habjan, uničil vse črne klerikalce. Ob, koiiko litrčkov so darovali o6e Habjan vedno žejnirai grlom šmarskih samostojnežev na ra5un zmage nad tem prekrcanim Zebolom! Kolikokrat si je g. Habjaff vihal brke in pil na kora.jžo. Dva meseca, mesec dai pied začetkom porotnih obravnav, se je ata Hab.ian: prav po krarrsko pridnševal, a kadar bi se moraia vrJiti obravnava, je vsakokrat pobegnil, kakor plahi zdček z zelnika. Prvokrat je zavlekel obravnavo s prpdlogom novih pri6, drugokrat s prediogom za «1elegacijo drugepa sodišfta in sedaj tretjokrat jo je |-a korajžno odkuril urnih krač z bo:iš5a in je um-iknil tožbo. O mein lieber Augustin, alles is hin . . .! Pla