241 Izvirni znanstveni Ëlanek NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO NORMATIVE REGULATION, ORGANISATION AND EFFECTIVENESS OF THE RESEARCH ACTIVITY AT THE MINISTRY OF DEFENCE P O V Z E T E K V prispevku sta predstavljeni analiza normativne ureditve in organiziranja ter ocena uspešnosti raziskovalne dejavnosti na Ministrstvu za obrambo (MO). V pr vem delu so predstavljeni rezultati analize normativne ureditve raziskovalne dejavnosti ter analize njene vsebine v nekaterih planskih in usmerjevalnih dokumentih. V nadaljevanju predstavljam analizo organiziranosti raziskovalne dejavnosti MO, vkljuËno s podroËjem temeljnih vojaških ved. AnalitiËni del nadaljujem s prikazom uspešnosti Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2004‡2010 in Tehnološkega programa Znanje za varnost in mir 2006‡2012 v letih 2006 in 2007. Dopolnitev normativnih dokumentov, ki urejajo raziskovalno podroËje na MO, bi bilo smiselno uveljaviti predvsem pri celovitem urejanju podroËja raziskovalne dejavnosti, kamor spadata tudi urejanje varstva pravic intelektualne lastnine in lastna raziskovalna Peter Papler 242 dejavnost. Dopolnitev srednjeroËnih in dolgoroËnih planskih dokumentov na podroËju raziskovalne dejavnosti bo mogoËa z natanËnejšim doloËanjem programskih in podprogramskih ciljev ter raziskovalnih podroËij v srednjeroËnih in dolgoroËnih planskih dokumentih. Organiziranost raziskovalne dejavnosti je mogoËe nadgraditi zlasti z ustanovitvijo svoje raziskovalne organizacije na podroËju temeljnih vojaških ved, in sicer v okviru organizacijske enote, pristojne za preoblikovanje, ter z veËjo vlogo gospodarstva in raziskovalnih organizacij, predvsem v obliki partnerstva in manj v obliki javnih razpisov. Raziskovalna organizacija bi morala biti bolj loËena od vojaškega izobraževalnega sistema, organizirana pa skladno z zakonodajo, ki ureja raziskovalno dejavnost v Sloveniji. Uspešnost raziskovalne dejavnosti bi bilo mogoËe izboljšati z usklajevalnimi mehanizmi za uveljavljanje rezultatov raziskovalnih projektov v redno delo MO, enot in štabov Slovenske vojske. VeËja vkljuËenost gospodarskih organizacij z inovativno poslovno strategijo ter visokotehnoloških podjetij v raziskovalno dejavnost ministrstva pa bi izboljšala uspešnost raziskovalne dejavnosti tako v ministrstvu kot v državi. K L J U » N E B E S E D E Raziskovalna de javnost , vojaška znanost , Ci l jni raziskovalni program Znanje za varnost in mir 2004‡2010, Tehnološki program Znanje za varnost in mir 2006‡2012. A B S T R A C T The article presents an analysis of normative regulation as well as the organisation and assessment of the effectiveness of the research activity at the Ministr y of Defence (MOD). The first part presents the normative regulation of research activity analysis results and the analyses of its content on certain planning and guiding documents. It is followed by an analysis of the MOD research activity organisation together with fundamental militar y science field. The analytical part continues with a demonstration of the efficiency of the goals of the research program Knowledge for Peace NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 243 and Security 2004‡2010 and the technological program Knowledge for Peace and Security 2006‡2010 in the years 2006 and 2007. It would be practical to supplement the normative documents, which regulate the research field at the MOD, particularly in the comprehensive management of the research activity field within which also falls the management of intellectual property rights protection and proper research activity. The adaptation of medium and long-term planning documents in the field of research activity will be ensured with a more specific purpose of program and subprogram goals and research fields. The organisation of research activity can be upgraded particularly through the establishment of the research organisation in the field of militar y science ‡ that is as part of organisational units, competent for transformation and through the increased role of financial and research organisations, especially in the form of partnerships and less in the form of public procurement. There should be greater division between the research organisation and militar y education system, yet the organisation should be structured in compliance with the legislation, regulating research activity in Slovenia. The effectiveness of research activity could be improved with coordinating mechanisms for the inclusion of research results in the regular work of the MOD, units and staffs of the Slovenian Armed Forces. A greater involvement of financial organisations with innovative business strategies and high-technology companies into the ministr y’s research activity would improve the effectiveness of the research activity in the ministr y as well as in the state. K E Y W O R D S Research ac t ivi ty, mi l i tar y s c i ence , Knowledge for Peace and Securi ty 2006‡2010 Research Program, Knowledge for Peace and Securi ty 2006‡2012 Technological Program. UVOD Namen prispevka je analizirati stanje na nekaterih podroËjih raziskovalne dejavnosti MO in oblikovati priporoËila, ki bi raziskovalno dejavnost ministrstva po uspešnosti Ëim bolj približala obrambnim ministrstvom in Peter Papler 244 vojskam razvitih zahodnih držav. Na sedanji stopnji razvoja vojaških ved (Žabkar 2004: 60) se v sodobnih oboroženih silah namenja vse veË pozornosti razvoju znanstveno Ëim bolj utemeljenih metod, ki se uporabljajo pri praktiËnem delu v enotah in štabih. Vodstva sodobnih oboroženih sil se namreË veliko bolj kot prej zavedajo, da morajo biti temelji vojaške profesije in z njo povezane profesionalizacije oboroženih sil na znanstveno utemeljeni podlagi. Zato so v sodobnih oboroženih silah oblikovali posebne vojaške raziskovalne centre in za znanstveno delo izobrazili Ëastnike, ki so s civilnimi povezani v vojaške izobraževalne sisteme, obenem pa tudi v nacionalne znanstvene institucije1. Za hitrejše prilagajanje Nata in Ëlanic zavezništva tehnološkim in družbenim spremembam je bilo leta 2003 tudi v zavezništvu ustanovljeno poveljstvo za transformacijo (Allied Command Transformation ‡ ACT), ki ima v svoji sestavi Natov center za podvodne raziskave (Nato Underwater Research Centre ‡ NURC) iz La Spezie v Italiji, ter veË centrov odliËnosti v nekaterih drugih državah Ëlanicah, in sicer za temeljne in aplikativne raziskave s posameznih podroËij vojaških ved. Poveljstvo tesno sodeluje s specializiranimi zavezniškimi agencijami, kot je Natova agencija za poveljevanje, komunikacije in svetovanje (Nato Consultation, Command and Control Agency ‡ NC3A). Poslanstvo ACT je hitrejše, usklajeno in uspešnejše prilagajanje zavezništva spremembam v strateškem okolju, spremenjenim oblikam oboroženega boja in vojne, in sicer z uporabo znanstvenih metod in rezultatov raziskovalne dejavnosti. Podobno so se hitrejšega prilagajanja spremembam v okolju lotile države Ëlanice, ko so ugotovile, da brez organizacijskih in kadrovskih sprememb, ki bi omogoËile uveljavljanje rezultatov eksperimentalnega, raziskovalnega in razvojnega dela, ne bo mogoËe spremljati hitrega razvoja znanosti, tehnologije ter družbenih sprememb. Leta 2002 je bil tudi v SV, in sicer pri Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), ustanovljen Center za doktrino in razvoj (CDR), namenjen raziskovalni dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved. Pri CDR je bil kot posvetovalni organ naËelnika Generalštaba Slovenske 1 Realizatorji ali izvajalci raziskovalnih projektov (Žabkar 2004: 229) so lahko posamezniki (Ëastniki, ki pripravljajo magistrsko ali doktorsko delo), vojaške izobraževalne institucije, vojaški raziskovalni inštituti ali (in) civilne ustanove, ki imajo za to usposobljene kadre. Dejstvo je, da se raziskovalne organizacije in šolske organizacije ne izkljuËujejo. »e imamo izobraževalno ustanovo, se ta lahko ukvarja tudi z raziskovanjem, Ëe izpolnjuje pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti. To pomeni, da je vojaški raziskovalni inštitut lahko organiziran kot raziskovalna organizacija ali kot raziskovalno-izobraževalna ustanova. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 245 vojske ustanovljen tudi Svet za znanost in tehnologijo, administrativne in svetovalne naloge zanj pa opravlja projektna pisarna v CDR. Leta 2004 je MO skupaj z ministrstvom, pristojnim za znanost, pripravilo prvi razpis Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2004‡2010 (CRP MIR), ki ga je izvedla Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS). Leta 2006 in 2007 sta bila pripravljena še naslednja dva razpisa. Nekaj projektov, in sicer manjši del, je že konËanih. Ministrstvo je v veËjem delu financiralo tako temeljne kot aplikativne raziskovalne projekte. Leta 2006 je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravilo prvi javni razpis v okviru Tehnološkega programa Znanje za varnost in mir 2006‡2012 (TP MIR), ki ga je izvedla Tehnološka agencija Slovenije (TIA). Prvi projekti bodo konËani leta 2009. V okviru tehnoloških projektov je ministrstvo v obliki državnih pomoËi sofinanciralo nekatere raziskovalne projekte v gospodarskih družbah. Obdobje od 2004 do 2008 je torej tisto, ki omogoËa prvo analizo normativne ureditve raziskovalne dejavnosti, njeno organiziranost ter analizo in oceno uspešnosti2 projektov v okviru raziskovalnih programov MO. METODE Za analizo raziskovalne dejavnosti je bila uporabljena deskriptivna metoda, za analizo uspešnosti vanjo investiranih sredstev pa statistiËna metoda. Analiza veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov s podroËja raziskovalne dejavnosti je odgovorila na vprašanje o normativni urejenosti raziskovalnega podroËja na MO, skladnosti dejavnosti z veljavno zakonodajo ter o njenem vplivu na uspešnost raziskovalne dejavnosti. V analizi organiziranosti sem poskušal potrditi hipotezo, da je institucionalizacija raziskovalne dejavnosti s podroËja vojaške znanosti temelj njene boljše organiziranosti, kar zagotavlja njeno veËjo uspešnost. Za teoretiËno podlago sem si izbral Shumpetrov3 razvojni model, tako imenovani trio: invencija, inovacija in difuzija, pri Ëemer je invencija novo znanje, inovacija uporaba tega znanja v (pro)izvajalnih4 procesih, difuzija pa 2 Uspešnost je razmerje med naËrtovanimi cilji in doseženimi rezultati programa oz. raziskovalnih projektov. 3 Joseph Shumpeter je bil avstrijski ekonomist, ki je živel in delal tudi v ZDA. V letih pred drugo svetovno vojno je postavil prvi teoretiËni dinamiËni ekonomski model tržne konkurence. Ker so ekonomisti v preteklem stoletju predvsem prouËevali statiËne modele ekonomske konkurence (npr. model popolne konkurence), se niso dovolj ukvarjali s prouËevanjem dinamiËnih modelov. Tako je Shumpetrov model danes ponovno predmet poglobljenega prouËevanja in temelj prouËevanja vpliva znanstveno-tehnološkega razvoja na ekonomijo, temeljeËo na znanju. 4 Proizvajalni ali izvajalni proces pomeni rezultat dejavnosti storitvene ali proizvodne organizacije. Za oborožene sile so to priprave na vojno, in sicer kot gradnja zmogljivosti in izvajanje operacij. Peter Papler 246 prenos že uporabljenega znanja na drug prostor ali drugo gospodarsko panogo. Vojaška raziskovalna organizacija je tako organizacija za prenos novega znanja (inovacije) v enotovno in štabno delo5 ter prenos (difuzija) novega znanja na druga (vojaška) podroËja ali drugo vojsko. REZULTATI Raziskovalna dejavnost MO v normativnih dokumentih Organi izvršne oblasti, torej tudi ministrstva in organi v sestavi, opravljajo naloge skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti. To pomeni, da delajo tisto, kar je doloËeno s predpisi, drugih nalog ali drugaËe, kot je predpisano, ne smejo opravljati. »e se to zgodi, organ državne uprave posluje nezakonito. In kateri predpisi urejajo raziskovalno dejavnost na MO? Zakon, ki ureja obrambno podroËje, ne ureja raziskovalne dejavnosti6, zato se uporablja Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD ‡ UPB1, Uradni list RS, št. 2006/22 ter ZRRD ‡ B, Uradni list RS, št. 2007/112) neposredno. ZRRD predstavlja zakonsko podlago, ki jo moramo kot državna uprava upoštevati pri opravljanju raziskovalne in razvojne dejavnosti. ZRRD doloËa naËela in cilje ter naËin izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financirata iz državnega proraËuna ter drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva), usmerjeni pa sta k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ta zakon doloËa tudi organizacijo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter pogoje za njuno opravljanje, kar podpira prehod v družbo, ki temelji na znanju in ki postavlja ti dejavnosti kot razvojno prednostno nalogo. Produkcija in prenos novega znanja in novosti z razliËnih strokovnih podroËij v delovanje poveljstev, enot in zavodov SV7 je skladno z ZRRD podroËje raziskovalnega in razvojnega dela, na podroËju raziskovalne dejavnosti torej naloga CDR, na podroËju razvoja pa Generalštaba SV (GŠSV). 5 Enote SV kot so Ëete, bataljoni ter poveljstva in štabi, kot sta Poveljstvo sil in Generalštab, potrebujejo za reševanje zapletenih problemov pomoË v obliki novega znanja. Prenos rezultatov raziskovalnih projektov v prakso pomeni inovacijo na vojaškem podroËju. 6 Razen drugega odstavka 31. Ëlena zakona, ki ureja obrambno podroËje in doloËa pogoje za pridobivanje soglasij za opravljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na obrambnem podroËju, ki jo opravljajo tuje pravne in fiziËne osebe. 7 Petnajstletno razvojno obdobje je po merilih preteklosti gotovo kratko, po sedanjih globalizacijskih merilih pa obdobje, ko mora organizacija dozoreti. Razvojno hitrost je treba primerjati z razvojno hitrostjo primerljivih organizacij. Le to je lahko merilo uspešnosti razvoja. Stare norme, ki so veljale za preteklost, danes niso veË uporabne. Ker se je Shumpetrov trio (invencija, inovacija, difuzija oz. uveljavljena sprememba) s šestih do osmih let še dvajset let nazaj v povpreËju zmanjšal na današnjega 1,5 leta, to pomeni, da 60 do 80 let razvoja v preteklem stoletju danes pomeni 15-letno razvojno obdobje. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 247 Poslanstvo raziskovalnega programa, opisano v SrednjeroËnem obrambnem programu razvoja in opremljanja (MO 2005: 6) od 2007 do 2012, je z uporabo najnovejših raziskovalnih dosežkov zagotoviti najboljše mogoËe raziskovalne projekte za podporo razvoju vojaških in drugih zmogljivosti na MO. Raziskovalna dejavnost bo težišËno zagotavljala aplikativne projekte za razvoj zmogljivosti SV. SOPR 2007‡2012 predvideva za raziskovalni program podprograme: ‡ Slovenska vojska 21. stoletja, ‡ razvoj komunikacijsko-informacijskega sistema (KIS) za nacionalno varnost, ‡ obramba proti terorizmu, zašËita ljudi in okolja, ‡ razvoj in upravljanje nacionalnovarnostnega sistema. Poslanstvo programa tehnološkega razvoja na MO je zagotoviti najboljše mogoËe tehnološko-razvojne projekte za podporo razvoju vojaških in drugih zmogljivosti na MO z uporabo najnovejše tehnologije. Tehnološki program MIR vkljuËuje podprograme: ‡ zmogljivosti za bojevanje, ‡ zmogljivosti za bojno podporo ter zašËito in reševanje, ‡ zmogljivosti za zagotovitev bojnega delovanja ter delovanja zašËite in reševanja, ‡ vodenje, poveljevanje in kontrola. Konec leta 2007 je bil na MO sprejet tudi Pravilnik o raziskovalno- razvojni dejavnosti, ki ureja ožje podroËje te dejavnosti. Pravilnik ureja administrativne postopke in le ožje podroËje raziskovalne dejavnosti, in sicer raziskovalne programe, ki jih MO izvaja v sodelovanju z ARRS in TIA. Pravilnik o raziskovalno-razvojni dejavnosti doloËa obveznosti in pristojnosti posameznih organov v sestavi in notranjih organizacijskih enot MO na podroËju administriranja raziskovalne dejavnosti. Ne ureja pa postopkov za vzpostavitev lastnih raziskovalnih zmogljivosti, vkljuËno z raziskovalnimi kadri, naËina prenosa rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih za MO izvajajo zunanje raziskovalne organizacije v enotovno ali štabno prakso, postopkov z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi (npr. patenti), ki so morebiti rezultat raziskovalnega projekta, vsebin in naËinov sodelovanja z Natovo Raziskovalno tehnološko organizacijo (Research and technology Organization ‡ RTO) ter raziskovanja v okviru EU oziroma Evropske obrambne agencije (European Defense Agency ‡ EDA). Peter Papler 248 Organizacijo in naËin delovanja raziskovalne dejavnosti v SV opredeljuje ukaz naËelnika GŠSV, ki doloËa, da se pri CDR oblikuje Svet za znanost in tehnologijo. Administrativni postopki delovanja Sveta za znanost in tehnologijo so urejeni s poslovnikom. Ukaz ne ureja organizacije in naËina delovanja raziskovalne dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved, vloge Sveta pri uveljavljanju rezultatov raziskovalnih projektov v enotovno in štabno prakso in tudi ne upoštevanja zakonodaje, ki opredeljuje pravice in obveznosti delavcev, ki izhajajo iz izumov, nastalih v delovnem razmerju. ARRS je na podlagi zakona, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost, sprejela Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006). Pravilnik doloËa kot pomembna merila znanstvene uspešnosti citiranost objavljenih del, ki jo ocenjujemo s skupnim številom citatov, povpreËnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana. Za ocenjevanje družbene in/ali ekonomske pomembnosti pa bi MO lahko opredelilo tudi druga kvantitativna merila uspešnosti raziskovalcev. Treba je povedati, da je tudi za razvojno dejavnost, enako kot za raziskovalno, pogoj ustrezna registracija raziskovalca in organizacije pri ARRS. Registracija je nekakšno dokazilo o izpolnjevanju minimalnih standardov za opravljanje znanstvene in strokovne dejavnosti. Podobno je tudi pri vrednotenju objav v periodiËnih publikacijah. Podobno je ARRS sprejela tudi Pravilnik o vsebini in naËinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/2005), ki doloËa naËin vodenja evidence o raziskovalni dejavnosti v Slovenji, in sicer v podatkovni zbirki SICRIS. V tej zbirki se vodijo rezultati raziskovalne dejavnosti v RS, ki se opravlja skladno z veljavnimi predpisi, kar seveda ne velja za raziskovalno in razvojno dejavnost MO. Temeljne vojaške vede, skladno s formacijo CDR, predstavljajo podroËje raziskovalnega in razvojnega dela CDR. V Sloveniji je to edini (vojaški) zavod8, ki ima s formacijo doloËeno poslanstvo, to je opravljanje raziskovalne dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved. CDR ne izpolnjuje minimalnih 8 Velikokrat se na prouËevanje vojske kot organizacije v okviru obramboslovnih, organizacijskih, socioloških, psiholoških in drugih ved gleda kot na raziskovalno dejavnost na podroËju temeljnih vojaških ved. Navedene vede prouËujejo vojsko kot organizacijo ali vojno kot družben pojav. Predmet prouËevanja vojaških ved pa so vojaški vidiki vojn, oboroženi boj, operacije, bitke in boji. Treba je povedati, da na Fakulteti za družbene vede v okviru študija obramboslovja predmetnik vkljuËuje predmete temeljnih vojaških ved, kot so taktika, operatika in strategija. Fakulteta se torej zaveda pomembnosti pouËevanja znanja temeljnih vojaških ved. Za raziskovalno dejavnost na tem podroËju pa se sreËuje z enakimi težavami kot CDR, s pomanjkanjem ustrezne raziskovalne infrastrukture ter usposobljenih raziskovalcev s podroËja temeljnih vojaških ved. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 249 standardov za opravljanje raziskovalne dejavnosti po veljavnih merilih ARRS, sprejetih na podlagi ZRRD, in torej raziskovalne dejavnosti ne more opravljati na naËin, kot to predvideva sedanja zakonodaja. ORGANIZIRANOST RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NA MO Za administracijo raziskovalne dejavnosti je na MO pristojen Direktorat za logistiko oziroma njegovi enoti Urad za opremljanje ter Sektor za vojaško tehnologijo, raziskave in razvoj. Ministrstvo tesno sodeluje z ARRS, v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je bil s sklepom ustanovljen strokovni svet CRP MIR. V svetu sta tudi dva pripadnika iz SV (GŠSV in CDR). Tehnološki razvoj poteka v tesnem sodelovanju s TIA. V letnih razpisih v okviru programa TP MIR je poudarek na državni pomoËi gospodarskim organizacijam, ki raziskujejo tehnologijo s potencialno možnostjo uporabe v vojaške namene. V programskem svetu sta navadno dva predstavnika SV (GŠSV in CDR). Vse investicije MO v raziskovalno dejavnost znotraj CRP MIR in TP MIR od leta 2006 do 2007 so prikazane v tabeli 1. Skupna vrednost investicij v novo znanje je nekaj manj kot 40 milijonov evrov. Tabela 1: Investicije MO v raziskave in tehnologijo Leto CRP MIR TP MIR Skupaj 2006 15.300.000 € 7.958.069 € 23.258.069 € 2007 7.057.000 € 9.641.851 € 16.698.851 € Skupaj 22.357.000 € 17.599.920 € 39.956.920 € Vir: Franc PojbiË: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, Quark, Summer 2008: 63‡66. Tabela 2: Število raziskovalnih projektov po programih. Leto CRP MIR TP MIR NaroËilo Skupaj 2006 92 21 13 126 2007 42 19 10 71 Skupaj 134 40 23 197 Vir: Franc PojbiË: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, Quark, Summer 2008: 63‡66. Peter Papler 250 V tabeli 2 je prikazano skupno število vseh raziskovalnih projektov, ki jih za MO izvajajo slovenske raziskovalne organizacije. Skupno torej na MO poteka oziroma se je konËalo nekaj manj kot 200 raziskovalnih projektov. Presenetljiva ugotovitev analize je, da na MO ni organizacijske enote ali usklajevalnega telesa, ki bi povezovalo raziskovalce in konËne uporabnike ter bdelo nad uveljavitvijo rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih izvajajo civilne raziskovalne organizacije. Te naloge seveda za MO ne opravljata niti ARRS niti TIA, ki sta nekakšen administrativni organ. Ministrstvo je za nadzor nad skladnostjo med naËrtovanimi projekti in raziskanimi vsebinami oblikovalo institucijo vsebinskega spremljevalca projekta. Njegovo ime je vpisano tudi v tristransko pogodbo o projektu, sklenjeno med raziskovalno organizacijo, ARRS in MO. Posebej predstavljam rezultate analize porazdeljenosti vsebinskih spremljevalcev po vrednosti projektov, ki jih spremljajo. Cilj analize je bil ugotoviti število vsebinskih spremljevalcev, ki spremljajo najveËje projekte po višini vloženih finanËnih sredstev. VeË denarja praviloma pomeni tehnološko in organizacijsko zahtevnejši projekt, ki zahteva veË strokovnega in usklajevalnega dela vsebinskega spremljevalca za uspeh projekta. Iz analize je razvidno, da štirje vsebinski spremljevalci spremljajo projekte v skupni vrednosti veË kot 5 odstotkov sredstev CRP MIR. Vsebinski spremljevalci v projektu predstavljajo naroËnika, torej ministrstvo, njihova naloga pa je tudi uveljavljanje rezultatov projektov v enotovni ali štabni praksi. Porazdelitev vsebinskih spremljevalcev je prikazana tudi v histogramu na grafu 1. Iz grafa je razvidno, da skupno 80 vsebinskih spremljevalcev9 spremlja projekte v vrednosti do 2 odstotka skupne vrednosti projektov, manj kot 10 vsebinskih spremljevalcev pa spremlja projekte v vrednosti veË kot 2 do 7 odstotkov. 9 Naloge vsebinskih spremljevalcev doloËajo Pravilnik o raziskovalno-razvojni dejavnosti na MO in pogodbe za posamezne projekte. Vsebinski spremljevalci v normativnih dokumentih ARRS niso opredeljeni kot raziskovalni delavci niti kot tehniËno osebje na projektu. Kot predstavniki ministrstva imajo pomembno vlogo pri usmerjanju projektne skupine oz. vodje projekta, vplivajo na rezultate projekta ter nenazadnje, kar je tudi ena izmed njihovih nalog, skrbijo za uveljavitev rezultatov v praksi. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 251 Graf 1: Histogram porazdelitve števila vsebinskih spremljevalcev glede na vrednost projektov. Vir: Projektna pisarna CDR, 2008. Kako pa je z najveËjim konËnim uporabnikom? Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem poglavju, organizacijo in naËin delovanja raziskovalne dejavnosti v SV opredeljuje ukaz naËelnika GŠSV, Svet za znanost in tehnologijo pa pripravlja analize in usmeritve za letno in srednjeroËno naËrtovanje, spremlja uresniËevanje naËrtov ter obravnava normativne dokumente s podroËja organizacije raziskovalne dejavnosti v SV in MO. Predsednik sveta je naËelnik CDR, od 15 Ëlanov pa jih je devet iz CDR, preostali pa iz drugih poveljstev, enot in zavodov SV. Kot je iz opisa razvidno, je to posvetovalni organ, ki nima bistvenega vpliva na odloËanje10, je pa to gotovo prostor za razpravo o posameznih (strokovnih) predlogih za odloËanje. Svet deluje pri CDR, ki nima lastnih raziskovalnih zmogljivosti in ekspertov, pa tudi ne sredstev za naroËanje analiz pri zunanjih organizacijah11. � �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� �� ������ �� ������� �� ��� ��� ��� ��� ���� ���� 10 Bistveno pri tem je, da doktorat znanosti na raziskovalnem podroËju ne pomeni le višje stopnje izobrazbe, temveË tudi osnovo oziroma kvalifikacijo (minimalni standard) za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela. Doktorat znanosti naj bi torej zagotavljal, da raziskovalec pozna temeljne metode raziskovanja in jih zna samostojno uporabiti pri delu. Minimalni standard je nato merilo za javno priznavanje raziskovalnih rezultatov. Vsekakor je anahronizem, da mnenje o predlogih raziskovalnih projektov dajejo Ëlani sveta, med katerimi so trenutno le en doktor znanosti ter štirje magistri, drugi pa imajo konËano dodiplomsko izobraževanje. Z veËjo znanstveno uveljavljenostjo Ëlanov sveta bi tudi predlogi v obliki odloËitev naËelnika GŠSV imeli veËjo strokovno težo, odloËevalci bi jim lahko v veËji meri zaupali. Raziskovalci pa bi hkrati lahko priËakovali, da bodo njihovi predlogi obravnavani na primerni znanstveni ravni. 11 NaroËanje bi bilo mogoËe samo v tujini, ker v Sloveniji nimamo kompetentne raziskovalne organizacije, ki bi lahko pripravljala eskpertize na podroËju taktike, operatike in vojaške strategije ter vplive tehnoloških inovacij na širokem podroËju oborožitvenih sistemov na organizacijo, doktrine in priprave za oborožen boj. Peter Papler 252 Raziskovalne organizacije s podroËja vojaških ved, registrirane skladno z veljavnimi predpisi, nimamo. Poleg izbranega raziskovalnega podroËja predpisuje veljavna zakonodaja za opravljanje dejavnosti najmanj eno raziskovalno skupino, registrirano pri ARRS. Za raziskovalno skupino pa so seveda nujni ustrezno izobraženi in usposobljeni raziskovalci ter raziskovalna infrastruktura. DoloËeno mora biti tudi podroËje raziskovalnega dela. Za CDR je to seveda široko podroËje temeljnih vojaških ved. Kratek opis interesnega podroËja vojaških ved povzemam po Žabkarju (2003: 8), ki ugotavlja, da je bila nekoË vojaška znanost12 zainteresirana pretežno za to, da z odkritimi zakoni oboroženega boja omogoËi doseganje zmage v praksi. V postmodernem obdobju pa se je to v marsiËem spremenilo. Vojaška znanost se namreË danes ne ukvarja le in samo z oboroženim bojem in vojaškimi vidiki vojne, temveË tudi z ohranjanjem vojaškega strateškega ravnotežja in s prepreËevanjem oboroženih spopadov. Oborožene sile se danes uporabljajo za: ‡ mirovne operacije, ‡ humanitarne operacije, ‡ zaustavljanje, prepreËevanje ali omejevanje širjenja vojn, ‡ zmanjševanje intenzitete vojn. Za razumevanje vojaške znanosti v SV bom poskušal poiskati odgovor v Vojaški doktrini (Furlan in drugi 2006: 35), ki naj bi vkljuËevala ››uradno sprejete resnice« o oboroženem boju. Zaradi vsestranskosti vojaške znanosti in velikokrat nasprotujoËih si zakonitosti omenja doktrina raziskovanje samo v povezavi s podroËjem vojaškega izobraževanja in usposabljanja v SV, ki naj bi zagotavljali razvoj vojaške stroke in vojaških ved, programov vojaškega izobraževanja in usposabljanja, uspešnih metod, razvoj vojaške strokovne literature, raziskovanje in razvoj na podroËju izbora oborožitve in opreme, tehniËnih in drugih sredstev, ki podpirajo izvedbo programov in omogoËajo ter podpirajo uËinkovit razvoj posameznikovih vešËin in izurjenost enot. Veljavna doktrina vojaško znanost sicer opredeljuje ozko kot del izobraževalne dejavnosti, vendar je v njej gotovo tudi prostor za širšo opredelitev raziskovalne dejavnosti. Bistveno pomembnejša pa je uresniËitev doktrine v praksi, tudi 12 Velika širina vojaškega podroËja in nujnost znanstvenega prouËevanja posameznih ožjih podroËij (Žabkar 2003: 29) vojaške problematike sta prispevali, da se je sistem vojaške znanosti ‡ na Ëigar vrhu je splošna teorija vojaških ved (ki se ukvarja s splošnim uravnoteženim razvojem vojaške znanosti kot celote) ‡ v drugi polovici 20. stoletja razvejal na pet temeljnih podsistemov: ortodoksne vojaške vede, neortodoksne vojaške vede, vojaškodružboslovne vede, vojaškotehniËne vede, vojaškomedicinske in naravoslovne vede. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 253 na raziskovalnem podroËju. Za ciljno usmerjenost raziskovalne dejavnosti je najprej treba odgovoriti na pet vprašanj, odgovori pa so obiËajno napisani v vojaški doktrini, in sicer: ‡ Kakšna bo prihodnja vojna? ‡ Kako jo bomo vodili? ‡ Kako bomo organizirali oborožene sile? ‡ Kako bomo oborožili oborožene sile? ‡ Kako bomo izobrazili ter izurili zaposlene in enote? Raziskovalna dejavnost poskuša razviti tehnologije, organizacijske rešitve in inovativne poslovne procese za uresniËitev doktrine. Del rešitev predstavlja oblikovanje raziskovalnega naËrta (znanstvenega, razvoja konceptov, eksperimentiranja)13. Ne GŠSV ne PDRIU se ne Ëutita pristojna za eksperimentalni14, raziskovalni in razvojni program SV. Iz GŠSV prihajajo usmeritve, da je to podroËje dela PDRIU, iz PDRIU pa, da je to podroËje dela GŠSV. Že splošna primerjava organiziranosti in uspešnosti eksperimentalnih ter raziskovalnih programov med državami Ëlanicami potrjuje mnenji obeh organizacijskih enot. SV nima organizacijske enote, ki bi opravljala to dejavnost, uveljavljanje rezultatov raziskav v enotovno prakso pa je preveË pomembno (in drago), da bi to bila dopolnilna naloga štaba ali zavoda. Prednostna naloga GŠSV je naËrtovanje zmogljivosti, naloga PDRIU pa razvoj doktrin, izobraževanja in usposabljanja15. 13 Kaj se lahko zgodi z organizacijo, ki ne uvaja novosti ‡ tako procesnih, poslovnih kot novih izdelkov ali storitev? Organizacija, ki v svoji panogi iz kakršnega koli razloga ne more ali ne želi uvajati novosti, lahko konkurira le z zastarelo tehnologijo. Brez dvoma je to zelo slaba možnost, ki je uporabna za sorazmerno kratko obdobje. Prej ali slej se bo vsaka organizacija, ki ni inovacijska, sooËila z izgubami in sËasoma ››umrla«. »e se npr. Slovenska vojska ne bi prilagodila novemu strateškemu okolju in spremembam pri vojskovanju ter pri tem ne bi uvedla v svojo doktrino delovanja na kriznih obmoËjih v operacijah kriznega odzivanja, ne bi mogla opravljati svojega poslanstva. »e torej SV v prihodnosti ne bo sposobna prilagajati doktrine spremembam v oboroženem boju in vojni, lahko priËakujemo poËasno smrt organizacije. Tudi samo za prenos ‡ difuzijo oziroma preslikavo tujega znanja na podroËju vojaške znanosti je potrebna intelektualna infrastruktura, ki bo sposobna uveljaviti novo znanje v organizaciji. 14 Eksperimenti so ena izmed najstarejših raziskovalnih metod, vendar zato danes niË manj aktualna. Najpomembnejše razvojno orodje ACT je program razvoja konceptov in eksperimentiranja (preizkusi, preden kupiš). Izvedljivost in uspešnost vsake konceptualne rešitve torej v poveljstvu preverijo na seriji eksperimentov. Rezultate eksperimentov analizirajo, na podlagi rezultatov dopolnjujejo konceptualno rešitev, tako da stroške uvajanja novosti Ëim bolj zmanjšajo. ACT ima tudi svoj raziskovalni program. Tako raziskovalni kot eksperimentalni program pa sta del celovitega razvojnega naËrta (angl. Comprehensive Campaign Plan). 15 TRADOC je kratica za Poveljstvo za urjenje in doktrine vojske ZDA. Lahko bi poiskali samo nekatere vzporednice s Poveljstvom za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, vendar pa je obseg nalog bistveno širši. Vojaško izobraževanje je v ZDA organizirano v okviru Nacionalne obrambne univerze in drugih izobraževalnih organizacij. Razvoj in raziskave pa so podobno organizirani v vojaških oziroma obrambnih raziskovalnih organizacijah (inštitutih) ter deloma v izobraževalnih organizacijah. Peter Papler 254 Druge države Ëlanice Nata so problem rešile na razliËne naËine. Praviloma so vse za raziskovalno dejavnost ustanovile raziskovalne organizacije. Poleg tega pa so na primer ZDA za doseganje hitrejšega prilagajanja oboroženih sil družbenim in tehnološkim spremembam v združenem generalštabu organizirale sektor J-9, ki civilno-vojaško sodelovanje razume širše, kot sodelovanje s civilnimi raziskovalnimi organizacijami in korporacijami. »eška in Španija sta organizirali v ministrstvu za obrambo organizacijsko enoto, zadolženo za preoblikovanje oboroženih sil, njena dejavnost je usmerjena predvsem v sodelovanje in spremljanje aktivnosti v ACT. NemËija pa je organizirala posebno organizacijsko enoto v okviru zveznega obrambnega ministrstva, in sicer Center za transformacijo. Nemškemu zgledu je sledila tudi Poljska. »e se vrnem na Shumpetrov trio ‡ invencija, inovacija in difuzija, lahko ugotovim, da podpira organiziranost raziskovalne dejavnosti na MO zlasti invencije; inovacije oziroma uporaba novega znanja v enotah in štabih ali pa celo difuzija oziroma širitev znanja na druga podroËja (npr. gospodarsko) ali v druge države in njihove oborožene sile pa institucionalno niso urejene, ni organizacij ali usklajevalnih mehanizmov, ki bi bili sposobni prevzeti aktivno vlogo za inovacije in difuzijo znanja. REZULTATI ANALIZE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI, KI JIH ZA MO IZVAJAJO CIVILNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Povzemam nekaj konkretnih podatkov o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, kamor seveda spada tudi raziskovalna dejavnost na MO. V povpreËju (Šalamon 2008: 10) daje Finec za raziskave in razvoj skoraj petkrat toliko kot Slovenec. Leta 2006 je namenila Slovenija na prebivalca 171 evrov za raziskave in razvoj, Finska pa 1100 evrov. Sredstva, ki jih v raziskave investira MO na državni ravni, torej predstavljajo sedem odstotkov vseh sredstev oziroma 12 evrov na prebivalca od skupnih 171. Kako so bila porabljena sredstva CRP MIR z razpisov za leti 2006 in 2007, je prikazano v tabeli 3. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 255 Tabela 3: Raziskovalne organizacije s pet in veË odstotki vseh razpisanih sredstev CRP MIR, razpisi 2006‡2007 Raziskovalna organizacija Razpisana sredstva v odstotkih Institut Jožef Stefan 17 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, raËunalništvo in informatiko 10 Nacionalni inštitut za biologijo 6 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 6 Politehnika Nova Gorica 5 Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko 5 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko 5 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti 5 Vir: Projektna pisarna Centra za doktrino in razvoj, 2008. Leta 2006 je pri raziskovalnih projektih v okviru CRP sodelovalo 37 raziskovalnih organizacij, leta 2007 pa 24. Vodje projektov16 so izkušeni raziskovalci iz raziskovalnih organizacij. Iz prikaza v tabeli 3 je razvidno, da MO z veË kot Ëetrtino sredstev iz CRP MIR financira v letih 2006 in 2007 dve raziskovalni organizaciji, osem organizacij pa je takih, ki prejemajo oziroma so prejele veË kot pet odstotkov razpisanih sredstev. Graf 2 prikazuje porabnike proraËunskih sredstev po sektorjih. Iz grafa je razvidno, da je bilo samo 14 odstotkov sredstev investiranih v gospodarske organizacije, 86 odstotkov pa v javni sektor. Verjetno bi veljalo strukturo porabe spremeniti, Ëe želimo veËjo uspešnost raziskovalne dejavnosti, merjeno zlasti s komercializacijo raziskovalnih rezultatov. Financiranje projektov poteka v razvitih državah EU po nacionalnih prednostnih nalogah, in sicer le tistih, katerih nosilec je industrijsko podjetje z inovacijsko strategijo ali visokotehnološko podjetje. Tako se povežejo raziskave s trgom in šele takrat lahko govorimo o inovacijah in inovativni industriji ter družbi znanja. 16 O prijavah na projekte v okviru CRP MIR sicer odloËata praviloma dve skupini ocenjevalcev, prvo sestavljajo uveljavljeni slovenski znanstveniki iz razliËnih ved, drugo pa uporabniki. Vodje raziskovalnih projektov v okviru raziskovalnih programov so zaposleni v civilnih raziskovalnih organizacijah, imajo doktorat znanosti in morajo skladno z veljavno zakonodajo s podroËja raziskovalne dejavnosti izkazovati predpisane raziskovalne rezultate za vodjo projekta. Peter Papler 256 Graf 2: Porabniki proraËunskih sredstev MO za raziskovalne namene po sektorjih Vir: Franc PojbiË: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, Quark, Summer 2008: 63‡66. Uspešnost raziskovalne dejavnosti lahko posredno ocenimo tudi z vkljuËevanjem slovenskih podjetij in raziskovalnih organizacij v raziskovalne programe pod okriljem EU in Nata. Spodbujanje slovenskega gospodarstva za vkljuËitev v projekte EDA in RTO je ena izmed pomembnih nalog MO. V okviru EDA poteka dogovarjanje o skupnih programih in znotraj njih o skupnih projektih. Slovenija je Ëlanica prvega skupnega evropskega programa ZašËita sil (Force Protection), kar je eden izmed primerov uspešnega vkljuËevanja slovenskih raziskovalnih organizacij in tudi industrije v mednarodno okolje. Sodelovanje v okviru RTO pa poteka predvsem v obliki skupnih raziskovalnih projektov in izmenjave rezultatov. Za oceno, kako so v enotah in štabih SV uporabni rezultati že konËanih raziskovalnih projektov, bi morali opraviti posebno raziskavo, ker podatkov in tudi meril za uspešnost preprosto ni na voljo. Tudi ARRS na državni ravni ne ocenjuje uspešnosti raziskovalnih projektov, na primer z dodano vrednostjo. Evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v Slovenji in njihovo uspešnost je mogoËe najti v podatkovni zbirki SICRIS. Zanimivo je, da na spletni strani www.sicris.cobiss.si, kjer se vodi evidenca slovenske raziskovalne dejavnosti, ni mogoËe ugotoviti skupnih rezultatov za CRP MIR, je pa mogoËe preveriti vrednotenje za posamezne že konËane projekte. V tabeli 4 so prikazana merila uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO leta 2008. V obrambnem sistemu je zaposlenih 10 doktorjev znanosti, vendar pa ne delajo kot raziskovalci, temveË le kot administratorji ali programski in vsebinski spremljevalci. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 257 Tabela 4: Merila za vrednotenje uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO Merila Stanje 2008 število raziskovalcev na tisoË zaposlenih 0 število doktorjev znanosti na tisoË zaposlenih (v starosti do 40 let) 1,2 delež proraËuna MO za raziskave 5 % proraËuna; iz teh sredstev se financirajo tudi projekti za zašËito in reševanje ter civilno obrambo Vir: Franc PojbiË: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, Quark, Summer 2008: 63‡66. Uspešnosti raziskovalne dejavnosti na MO s številom invencij, inovacij in difuzije rezultatov projektov ni mogoËe oceniti, deloma zaradi nepopolnih evidenc, deloma pa zaradi veËjega števila še nedokonËanih projektov, prav tako ocena ni mogoËa na podlagi višine investiranih denarnih sredstev. Zaradi nepopolnih evidenc v SICRIS torej uspešnosti programov CRP MIR in TP MIR ni mogoËe oceniti. Razprava in priporoËila Na podroËju normativne urejenosti raziskovalnega podroËja je priËakovati nadgradnjo zlasti srednjeroËnih in dolgoroËnih planskih dokumentov, kot sta Splošni dolgoroËni naËrt razvoja in opremljanja SV ter SrednjeroËni obrambni program 2009‡2014, predvsem z doloËanjem ožjih vsebinskih raziskovalnih podroËij, pomembnih za razvoj SV in MO, kar je ena izmed nalog Sveta za znanost in tehnologijo v SV. Cilji in raziskovalna podroËja bi seveda morali biti deloma usklajeni s programskimi podroËji v Natu, deloma pa bi izražali nacionalne prednostne naloge, ki bi morale biti usmerjene v uveljavljanje slovenske vojaške doktrine. Doktrino pa bi bilo treba dopolniti in urediti, tako da bodo v njej odgovori na vprašanja, na kakšno vojno se pripravljamo, kako jo bomo vodili, kako oborožili oborožene sile ter kako izobrazili in usposobili Ëastnike, podËastnike in vojake ter izurili enote. Raziskovalna podroËja, opredeljena v teh dokumentih, bi morala biti tudi bolj povezana s podroËji preoblikovanja zavezništva, katerega del je tudi SV. Pomanjkljivost sedanjih programov CRP MIR in TP MIR je predvsem v tem, da ni Peter Papler 258 povezljivosti posameznih podprogramov s podroËji transformacije17 Nata, zato lahko dvomimo o uporabnosti rezultatov za preoblikovanje SV. Nato se zelo verjetno preoblikuje brez preoblikovanja SV, vsaj v vsebinskem smislu, kot ga razume ACT. Pomanjkljivosti TP so podobne kot pomanjkljivosti CRP. Nadgradnjo Pravilnika o raziskovalno-razvojni dejavnosti na MO bi bilo treba usmeriti v celovitejšo obravnavo raziskovalne dejavnosti (invencija, inovacija, difuzija znanja) tudi z vkljuËevanjem javno-zasebnega partnerstva in varstva industrijske lastnine oziroma avtorskih pravic, ki so rezultat raziskovalne dejavnosti, ki jo financira MO. Pravilnik bi lahko urejal tudi eksperimentalni program MO in SV ter program sodelovanja SV v Natovem programu, ki ga naËrtuje in izvaja ACT18. Administrativno organiziranost raziskovalne dejavnosti MO bi bilo mogoËe izboljšati z zaposlitvijo vsebinskih programskih vodij na širših vsebinskih podroËjih (npr. omrežno omogoËene zmogljivosti, informacijska varnost itn.), ki bi bili hkrati tudi vsebinski spremljevalci projektov. Rezultat analize števila vsebinskih spremljevalcev, števila projektov in višine investiranih sredstev nas lahko vodi v predlagano izboljšanje organiziranosti raziskovalne dejavnosti MO. Tako bi omogoËili lažji nadzor nad izvajanjem projektov, specializacijo vsebinskih programskih vodij in uËinkovitejše usklajevanje programov. Organiziranost raziskovalne dejavnosti MO19 bi bilo mogoËe izboljšati tudi s 17 Transformacija zavezništva in s tem tudi vojsk držav Ëlanic poteka na sedmih podroËjih. To so: operacije, temeljeËe na uËinkih, celovit pristop k izvajanju operacij, informacijska varnost, omrežno omogoËene zmogljivosti, ekspedicijske operacije, operacije integrirane logistike ter civilno-vojaške operacije. Kot je razvidno iz navedbe podroËij, se transformacija dogaja zlasti na novih konceptih operacij, tehnologija in ugotovitve raziskovalcev iz družboslovnih ved pa so podpora tej transformaciji. 18 Eksperimentalna metoda je ena izmed najstarejših raziskovalnih metod in ima pomembno mesto tudi v sistemu vojaških ved. Eksperiment ››in vivo« pomeni preizkušanje novih naËinov organiziranja ali novega streliva neposredno v vojaških operacijah. Eksperiment ››in vitro« pomeni preizkušanje novih naËinov organiziranja, novega streliva in orožja na poligonih ali vajah enot. Eksperiment ››in silico« pomeni preizkušanje novosti na raËunalniških simulacijah in modelih. 19 Raziskovalna dejavnost na ministrstvu za obrambo je samo podsistem raziskovalne dejavnosti na podroËju nacionalne varnosti, ki vkljuËuje še podsisteme raziskovalne dejavnosti na ministrstvih za notranje in zunanje zadeve, Sovi ter ministrstvu za gospodarstvo. Telo, ki bi moralo usklajevati podsisteme v celovit sistem, pa je Svet za nacionalno varnost. Veliko vlogo pa bi moralo imeti tudi ministrstvo za razvoj. Tamara Lah Turnšek in Borka Jerman BlažiË (Delo, 4. september: 25) ugotavljata, da ima znanost v RS velike možnosti za izboljšanje stanja v raziskovalni dejavnosti, zlasti z njeno veËjo vlogo pri razvoju slovenske družbe, in sicer z izboljšanjem prenosa znanja v tehnologijo ter doloËitvijo jasne strategije raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Tako organiziran sistem bi se tudi lažje ciljno (prenos inovacij in difuzija znanja v Sloveniji, veËja stroškovna uËinkovitost) vkljuËil v Natovo raziskovalno skupnost v okviru Natove organizacije za raziskave in tehnologijo ‡ RTO). Lažje bi bilo tudi usklajevanje projektov, ki bi zagotavljalo stroškovno uËinkovitost raziskovalne dejavnosti. Kot primer veËkratnega izvajanja podobnega raziskovalnega projekta lahko navedem, da je v okviru CRP MIR Ministrstvo za obrambo prototip sistema za uËenje na daljavo najprej naroËilo za SV, v drugem projektu pa še za civilno obrambo, hkrati pa Center za uËenje na daljavo pomaga Policijski akademiji pri postavitvi sistema. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . . 259 soËasnim postopnim vlaganjem v razvoj raziskovalnih kadrov, pri Ëemer bi bile v veliko pomoË naše univerze, predvsem pa Institut Jožef Stefan ter organizacije zavezništva, zlasti ACT in RTO. SV brez organiziranega opravljanja raziskovalne dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved, kar je po mojem mnenju primerna opredelitev podroËja vojaškega raziskovalnega inštituta, ne more raËunati na uspešno spremljanje in prilagajanje tehnološkim, organizacijskim in družbenim spremembam. Raziskovalno dejavnost, vsaj v manjšem obsegu, lahko opravljajo tudi vojaške izobraževalne ustanove, to bi v slovenskem primeru pomenilo PDRIU, CDR, Fakulteta za družbene vede in druge fakultete, ki izvajajo pouk na vojaškem podroËju. Vendar brez ustvarjanja in izboljšanja organizacijskih razmer za opravljanje raziskovalne dejavnosti v teh organizacijah ne moremo raËunati na izboljšanje rezultatov. Raziskovalno podroËje zahteva infrastrukturo v obliki poligonov, strelišË in laboratorijev kot temelja raziskovalnih zmogljivosti, ki bi bile lahko na nekaterih podroËjih lastne, nekatere pa bi bile dosegljive tudi z javno- zasebnim partnerstvom z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami. Uporabniki rezultatov raziskovalne dejavnosti in usklajevalci uveljavljanja rezultatov, tako iz CRP in TP MIR kot rezultatov prihodnje vojaške raziskovalne organizacije, bi lahko bili posrednik sprememb oziroma preoblikovanja SV. To bi lahko bila notranja organizacijska enota GŠSV ali Center za transformacijo z dejavnostmi, ki bi bile primerljive transformaciji Nata. Ciljno vkljuËevanje slovenskih raziskovalnih organizacij in inovativnih podjetij v delo raziskovalnih skupin Natove RTO in Evropske obrambne agencije je eden izmed korakov poveËevanja difuzije tujega znanja v Slovenijo in slovenskega v tujino, iz Ëesar izhaja poveËanje uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO. Morebiti je mogoËe razpisati kakšen raziskovalni projekt manj, sredstva pa usmeriti v mednarodno sodelovanje, ki bi omogoËilo prenos tujega znanja v MO in SV. MO je pri višini zagotavljanja sredstev med uspešnejšimi. Pomembno, Ëe ne najpomembnejšo vlogo pri izboljšanju uspešnosti raziskovalne dejavnosti, ne samo na MO, temveË tudi v Sloveniji, predstavlja sposoben menedžment novih tehnologij. Še tako nadarjeni raziskovalci brez kompetentnih tehnoloških menedžerjev invencijo težko spremenijo v uspešno inovacijo oziroma uporabo pri vsakodnevnem delu v enotah in štabih SV. Investicije v raziskovalno dejavnost bi bilo treba vsaj deloma usmeriti tudi v investicije v raziskovalno infrastrukturo, opremo in kadre za podroËje temeljnih vojaških ved. Pri tem je pomembno, da je proizvodnja novega znanja oziroma raziskovalno delo na vojaškem podroËju eden izmed pogojev za ustrezna naroËila raziskovalnih projektov CRP in TP MIR raziskovalnim ali gospodarskim Peter Papler 260 organizacijam z inovativno strategijo20 oziroma tehnološkim podjetjem. Sicer se dogaja, da naroËamo tisto, kar se nam zdi potrebno, ne pa raziskav, ki bi na podlagi predhodnih raziskav s podroËja temeljnih vojaških ved z veËjo verjetnostjo poveËale uspešnost razvoja oboroženih sil. Spremljanje rezultatov raziskovalne dejavnosti, ne samo invencij, temveË tudi inovacij, s SICRIS, nenazadnje pa tudi prilagoditev podatkovne zbirke za spremljanje rezultatov CRP MIR ter TP MIR, bi gotovo pripomogla k izboljšanju preglednosti uporabe sredstev MO, investiranih v raziskovalno dejavnost. VIRI Borka Jerman BLAŽI», 2008: Quo vadis RiR in Slovenia? Ljubljana: Delo, 4. september. Ministrstvo za obrambo RS: SrednjeroËni obrambni program, šifra: 802-00-1/2004-89 Ljubljana, 22. 6. 2005. Franc POJBI», Summer 2008: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, Ljubljana: Quark. Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), 2006: Vojaška doktrina, Ljubljana: Defensor, d. o. o. Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, Uradni list RS, št. 39/2006, z dne 13. 4. 2006. Pravilnik o vsebini in naËinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, Uradni list RS, št. 12/05 z dne 10. 2. 2005. Bojan PRETNAR, 2005: Intelektualna lastnina; Ljubljana, Gospodarski vestnik. Projektna pisarna Centra za doktrino in razvoj, 2008: PoroËilo o raziskovalnih projektih MO RS. Research and Technology Organization, 2007: A Holistic Approach to Nato Research & Technology, Paris. Research and Technology Organization, 2007: New Member Welcome Booklet, Paris. Jasna Kontler SALAMON, 2008: V raziskave in razvoj pri nas žal ne vlagamo bistveno manj od Fincev ‡ a uËinkoviteje, Ljubljana: Delo, Sobotna priloga, 2. avgust. Tamara Lah TURNŠEK, 2008: Znanost in visoko šolstvo v predvolilnem vetru. Delo, 4. september. Ljubljana. Delo, d. d. 12. www.janes.com (19. 8. 2008). www.sicris.cobiss.si (19. 8. 2008). Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD ‡ UPB 1), Uradni list RS, št. 22/2006 in ZRDD ‡ B 2007/122). Anton ŽABKAR, 2003: Marsova dedišËina I. del, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Anton ŽABKAR, 2004: Marsova dedišËina II. del, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 20 Gospodarske organizacije imajo lahko tri vrste strategij, in sicer krËenja, torej zmanjševanja obsega poslovanja, zadrževanja obsega poslovanja in poslediËno tržnega deleža na enaki ravni ter strategijo širjenja poslovanja ter poveËevanja tržnega deleža doma ali/in v tujini. Tretje strategije ni mogoËe uresniËiti brez inovativnega potenciala gospodarske organizacije in spodbudnega poslovnega okolja. To so tudi podjetja, ki so nosilci raziskovalne dejavnosti, podjetja s potencialom za izboljšanje uspešnosti raziskovalne dejavnosti na MO in v Sloveniji. Strategije podjetij druge kategorije pa so praviloma predmet podrobnejše analize, saj tržnega deleža brez minimalnega raziskovalnega potenciala dolgoroËno ni mogoËe zadržati. NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE . . .