72. številka. Ljubljana, sredo 31. marca. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, iivzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti pn-jemun za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 g\. u Setrt leta 4 g\d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 glii., za četrt leta 3 ^ld. ^0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom te r»4mm 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poJtnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih'šol' h iu t* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta i tfld. SO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 golu, — Za oznanila se plačuj« od četiristopne petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kohnanovej biti št. 3 ..gledališka stolba". O prav nis t v o, na katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohnanovej hiši. Meščanje! Zopet imate priliko, da dokažete svojo meščansko samosvest, da pokažete, koliko je pravična naša stvar napredovala v teku jeduega leta, in ta prilika podaje se Vain v dopolnilnih volitvah za ljubljanski mestni zbor, ki se bodo vršile dne 5., 6. in 8. aprila meseca. Sijajni izid vlanskih volitev v državni zbor bodi Vam kažipot, kazoč, da z isto slavo, ki je potrla nasprotnike naše, lehko dovršite tudi zdanje volitve za mestni zbor. To sijajno zmago domače stvari nad tujim nasiljem imamo pa zahvaliti svojej vzglednej disciplini in političnemu probujenju, ki ve razločevati prijatelja od neprijatelja. Mestni zastop ljubljanski je zdaj v večini nam še zmirom nasproten; koristni predlogi naših narodnih odbornikov v mestnem zboru navadno propadajo, in večjidel samo zato, ker prihajejo od odbornikov, katere ste Vi, narodni meščanje, volili. Da pa predlogi in namere „liberalne" stranke v mestnem zastopu ljubljanskem ne pospešujejo koristi mesta in njega prebivalcev, to kaže zdaj posebno ta slučaj, da liberalna večina toplo zagovarja nakup kolizeja, katerega nasproti odločno odbijajo narodni Odborniki, povdarjaje korist mestno v tem, da se sezida za Ljubljano nova vojašnica, kakeršne imajo druga večja mesta. Ta namera nam nasprotne stranke pa uže tudi kaže, kako da ona hoče gospodariti z mestnim loterijnim posojilom. Da se bode 6 temi novci varčno ravnalo, zato, meščanje, treba voliti v mestni zastop takih mdž, ki bodo iskreno skrbeli za blagor mesta. Ne verujte nasprotnikom našim njihovih vsakdanjih lažij, da zatiranje nemščino je narodne stranke cilj in konec; saj je vendar naša stranka radostno pozdravila načelo ministra Taaffeja, ki želi in hoče porazumljenje narodov in mir in spravo mej njimi, in zato mu še zinirom zaupanja nij odrekla, mej tem ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od njegovih blagih namenov. Volilci III. razreda so si ta razred v zadnjih letih popolnem prisvojili; mi se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos volili ona dva kandidata, za katera so dali uže v volilnem shodu svojo besedo. Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar se svojimi kandidati prodremo tudi v II. in I. razredu. Da pa zmagamo letos tudi v dveh družili razredih, treba, da vsak neodvisen volilec teli razredov pride gotovo na volišče, da vrže vse predsodke in premisleke od sebe in da možato izpolni svojo meščansko dolžnost. Možje, ki Vam jih podpisani volilni odbor nasvetuje, so občespoštovani meščani, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni. Meščanje! v zavesti lanske sijajne zmage pridite vsi in stopite pogumno na volišče, ne da bi se dali begati po nasprotnikih, volite jih enoglasno vsi. Ti toplo Vam priporočani možje so: za m. razred, ki voli 5. aprila: Frailjo Bučar, hišni posestnik. | Josip Hirali, hišni posestnik. za II. razred, ki voli 6. aprila: Fl'ćlll llavniliar. deželni blagajnik. Petei* i* rasni" Hi. hišni posestnik. Dr. A If6nS MOŠČ, odvetnik. Dr. Josip Stare, konciprjeht pri finanSnej prokuraturi. za I razred, ki voli 8. aprila: !>■'. Karel Aliačič, odvetnik in hišni posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. iVlilia Paltič, trgovec in hišni posestnik. I>r. Fran Papež, odvetnik. Narodni meščanski volilni odbor. Neusojena ljubica. Nigdar mi nij muci zabiti, kolikrat mi jo pripovedoval. In vselej so mu bile pri tem oči rosno. Jn vedno se mu je žarilo lice, kadar jo izustil ime lepe Magduške. Opisa* vajoč nje krasoto, preimnjal se je slikar v go vornika, pesnika — potem je obmolknil, položil je roko na sree — ljubezni, kesa, viharja, hrepenjenja oblast ga je popolnem prevzela. Armin Grosse je v Varšavi naglo zashil in njega zgodovinske slike iz iuiroduega življenja ter portrete so hvalili naj odličnoj £i Strokovnjaki. Navzlic svojej mladosti je prejemal za svoje slike znamenita plačila. V jednem prvih salonov izpoznal ga je jeden najpleme-nitejsih narodnih velikaSev, grof Adam P o-tocky, ter ga povabil na svoje zasolje, da ondu naslika podobo mlado njemu soproge. Pivo vapomladansko cvetje je uže odpadalo, ko se se svojim slikarskim orodjem Armin Grosse napoti v Kršišovice. Grofica je bila, kolikor se Kino to reči, vzor ženstvu. Imela je blago srce, bila duhovitu in temeljito »aubražena. — Takim modelom nasproti preobraža se portretni slikar v umetelj-nika, uineteljnik v stvaritelja nebeške podobe. Nadzemski ogenj vodi mu čopič. Kaj je bilo neki temu uzrok, da je čelo Ar m i novo vselej obsendl oblak, kadar jo grof, ljubeč svojo cvetočo zaročnico z vso strastjo mladega moža, prišedši v sobo, kjer je slikal umeteljnik nje podobo, svojo soprogo ; objemal in poljubljal prav po domače, ter mu j je tudi ona prisrčno vračala njega ljubeznji-I vosti dokaze? Izvestno ga nij delalo nevolj-I nega, biti motenemu — niti ga nij vznemirjala ljubosumnost, kakor bi utegnil kedd misliti ; — najbrž je dajala njega dušnemu ne-pokoju povod nekaka zavist, ki so mu je vzbujala v srci, nevedočemu zakaj, zavist, katera celo naj blažjega človeka obvzimlje, ako vidi veliko ljubezensko srečo. Oba po golobje ljubeča se soproga sta opazila to Arminovo premembo. Nekega dne, ko se je mlademu umeteljniUu lice omra-čilo, videčemu, kako je grof pri slovesu poljubil svojo soprogo, nagnil se je grof ter po-Sepetal jej nekaj na uho. Štev. 4322. Hazgla*. ;124-2) V splošno vednost javlja se, da bode za leto lb80 določeno prvo srečk mje lozov loterijskega posojila mesta Ljubljane 3. aprila l%«M» ol» IO. uri *\- » polIMlll«' v mestnej dvorani oč trio vršila zato imenovana komisija v navzočnosti e. k. notarja. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. marca 1880. Župan: Lase han. A. Orehek, Šelenburgove ulice štev. 1, v poslopji čitalniskem, ptlpOTOto se slavnemu obr'bistvu za spomlad in poletje M izdelovanje vsake vrste i 122—1 W <>l»ln<*il po unjiiovejšom Uro 1 in po najnlžJHi <»enak. Naročila z dežele se točno lzvrinjd. v I 'Jiibljam, kongresni trg, na voglu gledališćne ulice, priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kaj); "M prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko faren polete v ■hranjevasje. (*7—•>) * * M. Lentsche, prodajalnica špecerijskega in materijalnega blaga, Preširnov trg tik Hradeckega železnega mostu, razprodaja, ker bode nehat s tem tržiti, pod eeno za sobne malarje in mastilce, (123—1) kakor tudi čopiče (ptn&eljnej vsake velikosti na drobno in debelo. m \+f -*AS na/ m/ n^ n^ \^ nw[ na/ sa^ \^ >M '^STiM ^k ! Znamenito! Vsakemu, kdor jc uže potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. zoper bramor, sniloo, bolezen na prsih, slabost, nervozno*t, Je znano, da celo najodličnejšo avtoriteti zdravnistva (kakor prof. dr. .Schnitzlcr, Skoda, Ilraun etc.) priporočajo izključivo naravno, kristalno-čisto, zlato-žolto, prirojeno vslcd niinisterskega ukaza po avstrijskem lekarniškem pravilniku zdravilno pomuhljevo jetrno mast iz Kristijanlje v Nurvcgiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor se jc iiabnjo v trgovini, in sicer zbog njenih izvrstnih lastnosti]; — ta jetrna mast prekosi in je boljša, nego ona bela, ki mi jc be sopubom očistila, a pri tem zgubila najboljšo snovi. Da jo ta Jedino prava, kristalno-čiata, zlato-zolta y.*li*itvlliiii pomniki «•> ii ,etnu. ihumi ^J.idua Callanas Lin. [pomuhelj] po avstrijskem lekarniškem pravilniku) pravilna, zato jo v zalogi zmirom sveža ter iz prvih in najsolldnejšlh izvirnikov v sklenicah po 60 novo., in jo ima Julij pl. Trnk6czy, (74_7) lekar t Ljubljani, na mestnem trgu Štev. 4. i%at'oihi' isrri'šujn se s poš ni m pot vetjem n aj h iti'eje, mmm zaloga klobukov v Ljubljani, j mastni t,\*f^9 priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato oskrbljono zalogo vsakih vrst najnovejših ■VT klobukov *"^n za gospode, dečke in otroke, najboljšo kvaliteto iz prvih najbolj slovečih domačih in tujih tovaren (i2i-2) po najnižjih cenah. Vnanja naročila se izvršujo točno fn ceno. ]>T«jl><>ljsši salonsk *KX premog .n (44-29) arass&zroj^ELa drva po nuiiii/jei ceni pri |C A. Debevoi, rimska cesta (Gradišče) 10. ~W Dno aprl>a t. I. zjutraj ob javi cj dražbi po jako ugodnih pogojih 7. uri se bodo prodajale na senožeti in njive grajščine Kravjek (Weinegg), v zatiškem okraji, (126-1) in sicer v grajščini. r X : : .oper giht in revmatizem, da se z njim namaže, jo mnogostransko skušeno zdravilo s. kralj, izklj. priv. WIlhelinov rastlinski sedativ „BASS0RJN" : ! od Fran VViihelltia, lekarja v Neunkirchcnu, jedino, katero jo visok c. kr. zdravstveni urad pruiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem. To sredstvo je priredek, kateri, ako se z njim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoč« v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečino v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po Dletih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojak..m, gozdarjem) zoper zbadanjo ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek ;oj 20 kr. posčbe. (526—10) in zavoj "JO kr. posčbe. Prodajo tudi: V LJubljani lmvtvr l,a««uili. Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na mi ^rišlu velik« fabrika za britanija-srebro, ..rM^e 3e sledečih 45 komadov u.eduu Uobrh ieći| od britanJJa-srebra s.n... za gld. 6.06, noi j dva četrti do. troškov U-dUo.ui.j ., ud.11 skoraj zastonj, n sicer: ti kom. vrlo dobrih imuilauiu uoiev, z ročnikom od brltanlja-trebls |>rav- angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finih vlile, bntauija-srobro, iz jednega kosa. ti „ teskib *.lie za jedi od britauija-srobra. 6 „ »lic ca knvo od britanija-srebra, najboljšo k vauroti. 1 niHHirul KMJeuialcc za mleko od britanija-srebra. 1 teNkl zajeiiiulc« za Juhu od bi itatuja-srebra. 6 i»o«l.siu> ko\ za nože ..d bruanija-srobra. ti kom i»«idajululli zUelie ,taB). ti..■. cizelirani. 3 tušiee za jajea ou britanija-srebra 1 k«»»'U zm kruli, masivni, od britauija-srobra. 2 ki.uumizua suinii.« od britanija>trebra. 1 salonski namizni zvonček ud bi itauija-srebr« srebrnega glasu Vsoh toh 4?> k'iint-dov, ki so solidno in praktično blago od britanija-srebra, ki so veljali prej gl. 26, stane zdaj vseh 45 komadov Bkupaj le gld. 6.95. 4o kom. Vseh teh 45 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-Brebra, ki je na colom uvutu jedina kovina, katera oatauo v»'čuo bela, in ho od pravega srebra tudi po 201etnom rabljenju ue moro razločiti, za kar ne garauluje. (97—3) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih provincijali: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: Blau aV listini, AVien, I. Elisabethstrasse Nr. 6. Pošilja se točno proti poštnemu povzetju. Izdate^ in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". torej odsihmal v tem zboru več zastopati svoje drage domovine, in primoran som, da ne bode moje mesto v zboru ostajalo prazno, od p o ve dr. ti se poslanstvu. Milo mi je pri srci, ko i/rekam te besede ko se ločim od svojih tovarišev v zboru, ki jih smem — ne glede na njih narodnost — Šteti mej svojo prijatelje; ko zapuščam tisto mesto, kamor sem skozi 1!) Int. namreč odkar je v Avstriji nnpočila zariia ustavnega živonja, zahajal kot pooblaščeno«* našega ljudstva; ko zapuščam tisto zht raliSčc, kjer poslanci, nnj bodo t©ali one narodnosti, vzajemno spoštuje pravice, ki so v Avstriji po nstavi zagotovljene vsakemu narodu, in kjer vlada ravno zavoljo tega — marsikakemu drugemu zboru v izgled — mir in lepa sprava, da se dežela goriška lebko r tem ponaša. Kaj pa poročeni vam. predragi rojaki, ki ste meni pri tolikih prilikah tako sijajno ska-zovali svoje zaupanje, ki ste mi pri volitvah zaporedoma podeljevali rastno ime deželnega poslanca. Ne zamerite, da vam hvaležno vračam vase pooblastilo; rad bi je Se dalje obdržal, ako bi je le mogel izvrševati po svojej dolžnosti. Mili nas vladar je blagovolil poslati me mej Kranjce: sosedje nafti so, naši bratje. A v dubu bodem tudi pri vas. Veselil se bodem 2 vami v vašoj sreči, žaloval z vnmi v vnšej bridkosti. Vedno me bode pa tudi za naprej vnemala želja, koristiti po svojej moči, bodi z besedo, bodi z dejanjem, tudi v našoj ljuhej ožjej domovini. Z Bogomil W in kler." Politični razgled. tori nt u |«» <| <»>.«»!«». V L j u h I j a n i .'tO marca. Dunaj« It ohVijozea list poroča: Dnv-kovski dohodki prvega četrtletja 1880 se boljšajo ; mej tem, ko je svota davkov na drugo roko tolikosna, kolikeršna je bila vlani, pa svotu davkov na prvo roko precej preseza vlansko. To jo tem bolj veselo, ker je bila vlani slaba žetev. Via u nI«" «Ir i»tve. 1'ol.fMlilm listom se poroča, da je ruski car Aleksander sprejel varšavskega guvernerja Kotzebue u, ter se je zadovoljno izrazil o adresi poljskih plemičev in se je zahvalil na njej. Carja veseli tudi zdanje mirno stanje na Poljskem. Pri 1*1«'v nI so našli 10 000 pušok in 10 kationov, katere je za grehe I v zemlji general Osman paša. Bolgarsko sobranje bode V nenavzočnosti kneza otvoril Škof Klement. V 14.1 bil In se je zopet pričel boj; Afganistanci so dne 29. t. m. napadli Angleže, 13 jih umorili, 10 pa ranili. Mej «'nio K«»r<» in Turčijo je posredovala Italija v mejnem vprašanji; kakor pa se Čuje, bode ostalo tudi to posredovanje brez vspeha, ker Turčija nehče LVnoj gori odstopiti ozemlja, katero ta zahteva namesto Plave in Guzinjn. I'r.iiicoihi poslanik v Petcrburgu gre domov na odpust; ruski poslanik v Pariza je tudi uže sel v Poterburg. Mej itVmcijo in papežem so se pri čela zopet dogovarjanju glede pomnjenja o eerkveuo-državnih vprašanjih. Iz Kej© mestnega zbora ljubljanskega dne 'J2. marca. (Konec.) (J. De ž man govori za nakup kolizeja, Vendar naj to poslopje šo prej preišče posebna komisija. (i. Las ni k omenja, da g. Ilorak nij resniee govoril, trdeč, du jo kolizej zidan s tako slabim materijalom, G. Lasnik pravi, da je bil sicer takrat se zelo mlad, ko se je /idal kolizej, a da on kot kmetskih staršev sin, je dobro razumel, ali je opeka dobra ali ne. To se je njemu zdelo potrebno opaziti, da ne bodo na Puna ji mislili, ka vojake v Ljubljani nastanujo v hiše, katere se lebko vsak dan podero. in da se morebiti s takimi govoricami celo ne zgubi Se to malo krdelce vojakov, kateri zdaj bivajo v Ljubljani. G. Mor a k opomni, da on vedno le resnico govori. Na dalje graja, da se je tolika iztržena svota za loterijsko posojilo blizo 40 000 gld. tako remi posodila v drugo mesto, v tem ko bi se bila lahko proti jtiko dobrim obrostim oddala pri ljubljanskih trgovcih in obrtnikih. (J. Lukman odgovarja, da novcev nij bilo moči v Ljubljani varno naložiti tako, tla bi jih moglo mesto vsak hip zahtevati na*aj. G. pl. /huber pravi, da kolizej, kakor ga je bil prvič zidal stari g. \Vithalm, je 1. 1849 razen zitlovja ves pogorel. (J. Peterca se čudi g. Lasniku da je bil uže deček taksen veščak v stavbenih stvareh. On se popolnem strinja s trditvijo g. llo-raka tla se je kolizej zidal s tako opeko, katera se je sušila le na solnci, a lomila se je kakor kruh, in na stotine vozov pO vsem no-rabljive opeko bo zatorej zvozili strani. (I. Ilegali pravi, da narodni mestni odborniki ne trebajo nikaknršnih poučevanj „e\ catbedra" od g. Dežmana. Oni znajo svojo dolžnost proti svojim volilcem in jo tudi izvršuje. (J. pl. Zhubru odgovarja, da je res kolizej pogorel, ali zid je ostal denasnji, pogorel je samo les. e pri utemeljevanji svojega nasveta, a ob jednom izreka, da on nema nič proti temu, ako se sprejme predlog gosp. Dežmnnov. Pri glasovanji se g. Dežmnnov predlog, tla Se jed enkrat zgradbo kolizejsko preeledajo voščaki, odobri I vsemi proti dvema glasoma fgg. Ilegali in Peterca) in na pretilog gosp. dr. Zamika se sklene javna seja. Tako so narodni mestni odborniki, v zvezi s poštenim in odkritosrčnim g. ZteglerfOnl, za zdaj preprečili, da nemška gospoda nij kar na vrat na nos kupila kolizeja, in da se ni jao prvi dohodki loterijskega posojila kar meni niB tebi nič kakor plevo v zrak razpršili. Volilcem ljubljanskega mesta pak o tej priliki še jed enkrat toplo priporočamo, naj ti obr o premislijo, katerim možem bodo poverili svoj glas. Posebno jih opozorujemo na to, da se ne dntle premotiti nemškim in nem« flkujočim gospodom nasprotne nam stranke, katera je baš v tej seji pokazala jasno, da nij sposobna za svoj sedanji posel in da po znamenjih, kažočih o slabem gospodarstvu loterijskega posojila, nikakor ne zasluži zaupanja značajnih in za blagostanje ljubljanskega mesta vnetih volilcev. DomaČe stvari. — (Velikonočne praanike) smo imeli v Ljubljani precej prijetne. Lepo vreme jc na veliko soboto popoludne izvabilo mnogo ljudstva na ulice in prouzročilo, tla seje vstajenje (iospodovo praznovalo kaj veličastno. Tudi v nedeljo nas je solnce prijaznjivo grelo; a velikonočni ponedeljek nij imel posebno stanovitoga vremena. Popoludne je nekoliko dežllo, vendar se je skoraj zopet ujr.su do nebo I)e-nes — vtorek ko to pišemo — je oblačno in prav malo solnca. Obče mislimo, da v kratkem dobodemo dež, — (Prve I a s t a v i c e), oznanjevalke vzpomladi, smo na veliko soboto videli v naših krnjih. — (Obesil) se je dnu '28. t. m. v mestnem logu ljubljanskem S7letni delavec Junef Kimovec. — (P t u j s k a č i t a I n i c ti) ima dno 1 apr. t 1. svoj občni z'nir, kateri se prične ob 4. uri popoludne. Dnevni red; 1. Nagovor predsednikov, 2 poročilo tajnikovo, 8 poročilo blagajni" kovo. -t. Predlogi in nasveti posameznih udov. r>. Volitev predsednika In volitev odbora, Gospodu ude uljudno prosimo, da se občnega zbora udeleže mnogobrojno. Istega dno zvečer ob 8. uri je tudi veselica, katerej progranl je vrlo zanimiv. Sodeloval bode o tej priliki poleg našega moškega zbora tudi seksttit tukajšnjega glasbenega društva. — (Požar.) Iz Podgrada v Istri se nam poroča, da so v četrtek tinti 26. t. m. v Pod« bežali pogorela trinajstim gospodarjem stano-valisča in gospodarska poslopja. Vsi pogorele! so bili zavarovani in sicer štirje pri banki „Slaviji'', a devet pri „poštanskoj zuvaroral- nej družbi". — (D uho venski imenik tržaškega škoi* i j s t v a.) Pri stolnoj cerkvi v Trsti jo 7 kanonika!ov (1 izpraznen) in 4 častne korarije; Zavijača in resnica. Dio krainisrho Verninsung«-p.iifii rocrutirt aicli zura grontiton I lii -il :iu • M ■»_r 11 • -«I • -1 n de« Hearaton-standcn „N. Fr. Pr." —!— Tat je ukradel klobaso; ljudje to zapazijo, ter uderd za njim, tat pa jo ubere in bežeč kriči: držite ga, primite tatu! Ta smešnica označuje najbolj zdanje ravnanje nusta-voverne" stranke. Pričeli ho boj z neko posebno taktiko: vsi nemški dunajski listi kriče, da je nemštvo v nevarnosti, da se nemški narod pod TaidVejem zatira v Avstriji, dn narod, ki Avstrijo skupaj drži, ki jo je tolikokrat rešil iz sile in nadloge. Človek uže skoraj lastnim očem ne more verjeti, ko Čitajoč te židovske liste vidi toliko zavijačo resnice, toliko lice-merstvo in nepoštenost, ki se rodi iz same za-VidU0Sti.il nenasičene želje do gospodstva. Za-libog, da so ti listi mej Nemci toliko razširjeni in so tako rekoč nemški preroki, na katere nemško ljudstvo priseza. Lažnjive njih trditve pftdajo na rodovitno zemljo, in iz tega se rodi mrženje in sovraštvo. Iz teh listov so se doslej zmirom učili Nemci, da imajo samo oni pravico v Avstriji gospodovati in ukazovati, drugi narodje, osobito slovanski, morajo pa jih slušati in klanjati se jim; to mnenje so podpirale tudi vse prejšnje avstrijske vlade, in tako uže davno preje prouzročile denašnje stanje v Avstriji. Osobito glede Kranjske uče ti nemški židovski listi, da se pri nas Nemci, t. j. usta-voverna stranka, zatira. Se ve, da je nam znano, koliko da so Nemci, celo naši avstrijski, poučeni o naših razmerah; in za to, ker le-ti svoje znanje zajemajo samo iz strašno slabih nemških novin, zato se je tudi mej njimi resnično razširilo mnenje, da jc večina prebivalcev nemška in „ustavoverna- na Kranjskem. Nij se čuditi potem, ako nemški filistri jeze blede ob fakturna, da pride Slovence na Kranjski predsedniški stol in potlej pa še rajši verjetno malo prezgodnjo vest o razpuščenji zdanjega ust a vaškega deželnega zbora kranjskega, kar bi bilo, po sodbi naroda slovenskega, ki zdaj nema legalnega deželnega zastopa, samo čin pravičnosti, ki bode poslal neizogiben. Panji Pala c k i je izgovoril velevužne besede: Nemec je zadovoljen in imenuje pra vično samo to, ako ima neomejeno gospodstvo nad Slovani, da hodi po njih ter jih tlači; kakor hitro pa to neha, kakor se hoče dati pravica tudi Slovanom, pa kriči, da je zatiran, da se mu godf krivica. Ali nij to res? Kjer *■--.-__ živi več narodov skupaj, kakor v Avstriji, je mir mej njimi mogoč samo onda, ako nema nobeden posebne oblasti nad druzimi. Nemec tega ne pozna : i'm hoče biti na vsak način in za vsako ceno kliidivo, drugi pa nnj bi bili nakovalo, — in to njih na čelo se je izvrševalo v Avstriji dosti dolgo. Slovani avstrijski smo bili doslej zmirom Nemcem sužnji, katerim smo morali sn°žiti črevlje. (irof Taah> hoče to neravno razmero popraviti, on hoče dati vsakemu narodu njegove svete pravice, in glej! Palaekcga beseda se zopet uresničuje. „ Ta rte nas bode zatrl, nemštvo je v nevarnosti, Slovani, katerim vlada pomaga na noge, nas bodo udušili, primite jih, drugače se bode Avstrija razrušila!" Tako unisono tulijo zdaj, ko so nemški ustavaki res toli grešili in oškodovali državo, nemški listi, ter slabo posnemajo onega tatu, ki je klobaso unesel, a je kričal, naj „ugrnbijo tatu!" V zdanjem svojem tužnem sicer samoza-krivljenem položaji avstrijski ustavaki strašno smešne kozle prevračajo, židovsko časopisje pa jim k temu gode: zraven pa vsem tako tužni vzdihi prihajejo iz srca, da morajo človeku, ki ima količkaj dobro srce, globoko smiliti se. Zavolj našega novega deželnega predsednika g. \Vinklerja so nemške novine najprej hudo zagrmele — se ve da, to je zopet napati na nemštvo na Kranjskem! risale so, da bode on ustavoverno stranko'ugnal v kozji rog, dn bode delal nemštvu na Kranjskem krivico, in da bode delal na to, tla se razpusti zadnje zavetje kranjskih ustavtikov, kranjski deželni zbor. V ta disharmoničen zbor pa vrže največja sovražnica Slovanov, dunajska „N. Fr. Press c", jako blažeč glas ter resničen, pišoča v sobotnem čislu, „dass s i oh d ie krai n i s c h c V e r f a s s u n g s p a r t e i z u m g rti s s-ten Thoil aus dem Ilcnm tenstande reerutirt." Uredništvo tega lista je tedaj ta stavek popolnem odobrilo. Ali kaj sledi iz tega V To aledi, da priznava ta list sam, da je neresnično in jc samo flčuvajstvo vse, kar jc doslej pisal o namišljenej nevarnosti, ki baje preti nemštvu na Kranjskem. Da je nn-rod za nas, a tla ustavoverci so zoper nas, to nam je užc tlolgo znano; tudi to, da se ustavaki nabirajo samo iz uradnikov na Kranjskem, kar potrjuje tudi „N. Fr. Presse"; to mnenje smo izjavili uže nchrojiickrati. Ali — kako grdo se je ta list udaril sebe po zobeh! Kaj OD hoče V Neomejeno gospodstvo takozvanoj UStavovernej stranki, ki se na Kranjskem nabira iz samih uradnikov. Tedaj malo število birokratov naj bi dejal Taaffe na konja, malo število ljudij, ki so se baš sč svojim ustavo-verstvom postavili v direktno nasprotje narodu slovenskemu, mej katerim živo; njim na ljubo, tem birokratom, naj bi osta! še dalje zdanji kranjski deželni zbor, samo za to, da narod slovenski ne pride do svoje veljave, samo za to, da bi iz njega dobivalo skrajno zloglasno ustavoverstvo" nove pomoči Vprašamo: Ako na Kranjskem g. VVinkler ne bode drugod našel „ustavoverne" stranke, nego v uradih, na koga se mu bode ozirati: ali na narod, ki plačuje krvavo teško visokih davkov, ali na peščico uradnikov, svojih podložnih, kateri bi prvi morali spoštovati zakone, in tedaj tudi § 19 državnih osnovnih zakonov, ki pa zdaj v tukajšnjem svoiem kazinskem glasilu bedasto naznanjajo, tla hočejo novega g. deželnega predsednika s prva „opnzovati", potem še le boj pričeti zoper njega. (J. finančni prokurator Kaltenegger, kateremu želimo brzo avnn-ziranje, je bil, kakor se kaže, svojim birokratskim pristašem dober učitelj, njegovi nauki prinašajo uže obilen sad! Sicer pa mi vse kričanje po dunajskih listih tako razumemo, da se namreč birokratsko usta vaška stranka trudi zdanje stanje na Kranjskem, kije Se popolnem tako,kakor j c bilo p o d A u e r s p e r g o m, še na dni je ohraniti. S6 svojim kričanjem hoče prikriti svoje laži, da preti rpogin nemštvu na Kranjskem," in dn nas Slovence vlada podpira. O takej podpori doslej mi še nič ne vemo, nasprotno, birokratsko-ustavaška stranka sme biti z zdnnjo vlado čisto zadovoljna, kajti z njihovimi pristaši so večinom javne službe prenapolnene, šole so nemške vse, v uradih vlada izključno nemški jezik, protokoli vsi so nemški. Gospoda, taktika Vaša bila bi dobra, samo preveč se lehko pregleda. Naš novi deželni predsednik je odložil svoj ti e že 1 n oz bo r s k i mandat na Goriškem in se v „Soče" zndnje.j številki poslavlja od svojih volilcev z naslednjimi pre-srčnimi besedami: -Z najvišjim sklepom od dne 18. marca 1880 je presvetli cesar premilostivo blagovolil poklicati me na slavno mesto deželnega predsednika za kranjsko deželo. S to mojo novo službo so združene take dolžnosti, tla bi jaz ne mogel z njimi vretl vestno spolnovnti ob enem tudi imenitnih dolžnosti j, ki jih imam kot ud deželnega zbora goriškega, posebno pa kot namestnik deželnega glavarja. Ne morem Tokar drugo nedeljo so mu je imelo razkriti vse. Pripeljavši se iz cerkve domov je stopil grof v sobo svojega mladega gosta ter mu dejal: .Cenjeni moj prijatelj! Danes izvolite z nama peljati se na izprehod. Sklenila sva namreč, tla vam pokaževa krasoto tukajšnje okolice, ker bi nam sicer preveč udati se inelnnholičnosti. V vasi prnznjujo danes maj-nikovo svečanost. Na našem travniku bode veselo življenje in rajanje. Pri plesu botlete videli zalih in brdkih kmetiških deklet, tako da se bode oko umctcljnikovo in, kakor mislim, tudi njega srce paslo v radosti. Ker sta gozd in travnik moja, dovoljujem vam, tla te veselite kolikor vam drago". Armin je zdaj Izvedel, kaj je grof šepnil na uho svojej soprogi, in je rad obljubil porabiti lepo priliko Po obiidu so se odpeljali. Grofica z gospo, katera jo je prišla obiskat, sta se vozili v kočiji, (irof in Armin sta jahala. V kratkej pol uri so prispeli do gozda, po katerem je držala ozka in senčnata cesta do velikega | travnika, razprostirajočega so sredi lesovja. liže z dalje so prišloci čuli glasno petje in rajanje. Grof seje ustavil, isto tako kočija. Jabačft sta sedla raz konja, gospo* sta stopili z voza in peš bo vsi krenili po stezi skozi grmovje proti veselej družbi, .ledino nekoliko zelenih vej je bilo treba še upogniti in odkrila se jc njih očem radostnih ljmlij šarovita gnlČa. Vse, kar je tukaj vitlel Armin, ga je prijetno iznenadilo, Grof, govoreč o krasnih hčerah Evinih, povedal je golo istino Zbrana so bila tu dekleta z nnjmičnojšimi lici, časih res prav čarobno lepoto, katero mogd prejemati jedino o*.l nepopačene matere prirode Svetli lasjd so jim v dolgih in debelih kitah viseli po plečah, a na konci so bili zvezani se širokimi pisanimi trakovi. Modreci rudeče boje ter ko sneg bele srajce, poti katerimi so se živahno dvigale prsi, bili ko krasen pogled. (Krila so imela kratka in svetla, noge pod njimi tako nežne in majhone, kakor jih ima malo mestnih gospodični. Ta brtlka in cvetoča dekleta so. držeča se za roke, plesala nekakšno „kolo", ter popovala narodne pesnit Daleč od njih, okolo in okolo na tleh, so ležali, sedeli ali stali starejši ljudje, očetje in matere, kateri so se donos posebno živo vzpominjali srečnih svojih mladostnih let. — Vaški mladeniči so jedva čakajoči konca temu plesu in hoteći sukati so z dekleti, nestrpljivi dajali takt in pri njih se je zabavala tudi druga še nezrela mladina. Ukali so, ploskali z rokami, privezovali bele in rudeče rute na palice ter jih vihteli po vzduhu ali jih metali k višku. Zelenemu sagu, katerega je svojim veselim gostom razprostrla dobra mati priroda, primerna so bila selCna drevesa, rastoča okrog travnika in napolnjujoča ga z najzdravejšim vonjem, ter po njih razobešeni rudefti čre-veljci, katere so si sezula dekleta, da so lažjo plesala. (Daljo prih.)