260. šttviifca. Ljubljana, v torek 15 novembra. XX. leto, 1887. SLOVENSKI MM. fahaja vsak dan »\ečer, isimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., xa pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., za teden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poliljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnilvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „GledaliBka stolba". Oprav u ifitvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „0bče mnenje" v Avstriji. Ko bo se te dni razpravljale v ogerski rectius madjarski delegaciji stvari o zunanji politiki skupne naše drŽave, je prišlo na vrsto skupno poročilo te delegacije. Pri snovanji tega poročila je ugajalo Madjarom izraziti se v zmislu, da Avstro-Ogerska ima obče simpatije do Italije in torej tudi do zveze s tem kraljestvom. Neki škof se Je vender oglasil proti izrazu „obče" ter je nas veto-val, naj se izpusti ta izraz. Ta višji duhovni pastir je imel vender še toliko poguma, da se je izjavil, kakor mu je narekovala vest zastopnika pravih katoličanov in v zmislu Vatikanskega mišljenja. Ali njegov govor ni obveljal, in tako gre po svetu ma-djarsko poročilo in v tem izraz o občih so čustvih do Italije in po Crispiji utrjene ali še bolj določene zveze naše države z Italijo. Ta zgled je tipičen v tem, kako se snuje obče mnenje v Avstriji. Privilegovani narodi delajo obče mnenje, in kar izrekajo njih glasila, to se razglaša po vsem političnem svetu. Ker pa gospodujejo prav za prav Nemci, in ker so Madjari in židje konečno veliki in mali sluge nemške, naposled velikonemške politike, je lehko umeti, da v Avstro-Ogerski prevladuje ali prav za prav vlada ono „občeu mnenje, ki ugaja Nemcem in Velikonera-čiji. Kako da mislijo o raznih vprašanjih in zade vah avstrijski Slovani, torej velika večina ne.šega cesarstva, o tem se nihče ne briga ne na znotraj, še manj pa na zunaj. In ko bi se znotraj predrznil kak pošten pravi avstrijski lojalni list, izraziti ali utemeljiti drugačno mnenje, ga židovska svoj? t, ki na lastni dobiček zagovarja Madjare in Velikonem-čijo, takoj obsodi in ovaja navzgor. Z mnenjem do-tičnega lista obsodijo in ovadijo takoj ves narod, mej kctererim list izhaja. Tako so bolj cdločni Čehi opisani kot nevarni panslavisti in ž njimi skušajo očrniti vso češko narodnost. Tako se ovajajo in obrekujejo celo Slovenci, ko bolj in bolj spoznavajo, kam jo madjarska in nemško-liberalna stranka tira v naši skupni domovini. Slovaki so že celo razupiti kot veleizdajice. Vse je panslavistično v LISTEK. Doktorjeva skrivnost. Dogodek iz zakonskega življenja. (Češki spisal dr. .los. Stolna; posloveni Vinko.) (Dalje in konec.) „Kje je moja žena? — Sam hočem govoriti ž njo." „Dobro, naj vam pa sama pove\" Prihod gospe" Ružičkove pretrga za trenotje prepir razunetih mož. „Gospa tašča," veli Svoboda, „vi ste bili zmi-rom na mojej strani." „Žalibog," odvrne tašča žalostno. „Torej tudi vi?:8 „Oh, tega bi se ne bila nadejala*, pravi ona; „tega si nesem zaslužila od vas. Tja se ozvLJ' — pokazala je v sobo, kamor je bila odvedla Marinko — „tam imate žrtvo svojega dejanja." Kakor omamljen obrne se doktor proti durim — kar se odpro in na pragu se prikaže Marinka. Ah, kako je to zbodlo Svobodo v srce, ko je ugledal te objokane očf, ta bledi obraz, poln obupnosti. Tako ga je premagal ta nepričakovani pogled, da političnem zmislu, kar se ne uklanja slepo nemški, madjarski in židovski politiki. Huda, prehuda pa je, da tako „obče mnenje" seza.do najodločilniših krogov v Avstro*Ogerski sami. To pa je konečno čisto naravno; kajti ako nemajo avstro - ogerski Slovani nobenega glasila, ki bi se moglo uspešno bojevati proti jednostranskemu „občemu mnenju", potem morajo isti krogi misliti, da tudi Slovani odobrujejo vse to, kar izraža isto „obče mnenje". In vedno je poštevati, da v odločilnih krogih veljajo isti naravni zakoni kakor pri drugih ljudeh, kadar gre snovati mišljenje in sklepe. Ako viši krogi vedno jedno in isto vidijo in slišijo, ako se jim jedno in isto vprašanje opisuje vedno z jednega in istega pristranskega stališča, potem se prilaste tudi tu isto, kar konečno hoče aobČe mnenje". Rieger, češki voditelj je to slabo stran slovanske onemoglosti že davno čutil. Ali on se ni še pospel do tega, da bi ustanovil pravi slovanski list na Dunaji. On se zadovoljuje s Praškim svojim gla silom. Ta organ pa je poslednjih let nekako onemogel in se v resnici zapleta s kraja v kraj. Morda je ta organ največ škodoval zda nji še ne odstranjeni krizi. Ko je šlo po letu, in ko gre še zdaj tako za Češke, pa tudi zadeveldrugih Slovanov, ni Praška „Politik" imela druge imenitnejše naloge, kakor da je pobijala dan za dnevom s poročili in članki list, ki zastopa odločnejše češke rodoljube. List se je tako daleč spozabil, da je obrekoval in ne samo ovajal tako imenovane Mladočehe kot pan-slaviste. Torej tako nekako, kakor se zgodi včasih na Slovenskem mej lastnimi ljudmi. Ovajanje in obrekovanje rodoljubov ali strank, ki si usnja jo imeti drugačna mnenja, drugačne nazore, je malo-vredno, malopridno in narodu nad vse škodljivo. Tako ravnanje spominja na židovski značaj in „Po litik" menda ni daleč od takega značaja. Mi moramo v interesu češkega in drugih slovanskih oddelkov odločno protestovati proti takemu početju. Vsi avstrijski Slovani smo lojalni Avstrijci, mi se borimo za svoj obstanek v okviru avstrijskem, in nam mora biti po ustavi dovoljeno, da hodimo ona pota, ki nas vedejo do zagotovljenih, pa ne Še podeljenih pravic. Nihče mej nekaj časa ni besede ni mogel ziniti. Potem pa jej je padel k nogam ter zaklical z bolestnim glasom: nO Marinka moja, to ni mogoče, da bi bil na tebe take učinkoval ta nesrečni tabor!" „Saj o taboru nikdo ne govori!" seže mu gospod RuŽička v besedo. „Moj Bog, za kaj pa torej gre?" vpraša doktor začuden. „To sami dobro veste, a nečete vedeti", odgovori mu tast. „Le tistega pisma se spomnite —" „— ki obsega take lepe reči!" dovrši tašča. „In katero sem jaz čitala!" pristavi Marjeta zlobno. Svobodi pride na misel tisti opomin zastran dolga. „Za to torej gre I" zakliče. „Prikrival sem to reč, ter vsak mesec plačeval določeno svoto denarja —" „Saj že sam priznava!" oglasi se gospod RuŽička zmagovito. Marinka si zakrije lice. Zdelo se je, kakor da hoče nekaj reči, a nov potok solza ni dovolil — jokaje se je materi vrgla v naročje. »Da bode zavoljo par ubozih goldirarjev", pravi Svoboda trpko, „katere sem si pdeg tega izposodil na svoj doktorat, da bi tem prej mogel de- narni nema pravice nas obsojevati, če se ne moremo strinjati ž njegovimi nazori. Dr. Rieger pa sam sprevidi, kako sodijo o češkem narodu, in kako premaguje centralistična, germanizujoča stranka gotovo veliko zaradi tega, ker nima Slovani organa, ki bi jih primerno zagovarjal nasproti perfidnosti židovskih in požrešnosti nemško-liberalnih glasil. Od Čehov mora dojti inicijativa in pomoč, da se ustanovi pravo glasilo za vse avstro-ogerake Slovane na Dunaji. Ako je Še te dni ponovil dr. Rieger, da je spravil češki narod v malo mesecih jeden milijon goldinarjev za Praško češko gledišče, bode isti narod žrtvoval se tudi za pravo slovansko glasilo na Dunaji, ako ga dr. Rieger spodbudi in pouči o važnosti in neizogibni potrebnosti takega podjetja. Slovani morajo dobiti priliko, da razkrijejo tudi oni svoje mnenje. Drugače bode sedanja židovska stranka, ki deluje v nemško liberalnem in madjarskem interesu, če na dalje prijavljala iz slovanskih glasil samo odlomke, telegrafično že nu prvem mestu nalašč popačene stavke in odstavke; ti odstavki bodo potem Še nadalje prihajali pred oči višjih krogov in slovanska krivda bode konečno, Če se nazori o Slovanih avstro-ogerskih na zgorej ne popravijo. Slovani morajo ustanoviti glasilo, ki bo skupno-državna vprašanja /a-resno utemeljevalo in neosnovane sofizme in argumentacije nasprotnih [strank in podkupljenih glasil odločno in prepriče v al no pobijalo. To je naloga, jedna najvažnejših zadač vsega nadaljnega delovanja slovanskih rodoljubov in patri-jotov, ki niso še obupali nad Avstrijo. Žrtve zato so neizogibne, ali storiti se morajo. Drugače ostane g'avni namen našega slovanskega delovanja na polji narodne in državne politike bolj ali manj neuspešen. To v zaređen preudarek z namenom, da se še do novega leta ukrene kaj odločnega v tu podanem zmislu. Uradniki državnih železnic in politika. Po slovanskih in sosebno tudi po [slovenskih novinah se pogostoma berejo pritožbe o uradnikih raznih železnic, da uganjajo očitno politiko in da biti Marinko, nastal tak vrišč, tega nesem pričakoval." „Aj, aj", čudi se gospod Ružička, „nove reči prihajajo na dan. Dolgove ima torej! — Ali to ni pravo, razumite?" „O čem pa govorite?" nO onem pismu, katero ste tako naglo in stra-homa zaprli v svojo mizo, ko je Marjeta v vašej sobi pospravljala." Zdaj stoprav se Svobodi posveti. »Marjeta je je čitala tisto pismo?" vsklikne z glasom, dovolj razodevajočim njegovo osupelost. „Da,u odgovori Marjeta, „sam Bog je moje oči obrnil na ta grešni papir." Svoboda se glasno zasmeje in z jednim samim skokom je bil v svojej sobi. — „Moj Bog!" vskrikne Marinka, „če si kaj naredi! „Ne boj se!" tolaži jo oče. „Takšna češka bu-tica dosti prenese, to jaz vem." „Moram za njim!" sili Marinka, a v tem se že vrne Svoboda s pismom v roki. „Gospod tast", pravi radostno, „tu je tisto pismo." Gof-pod Ružirka naglo seže po njem, a pogledavši vanj, dii ga hčeri rekoč; „Jaz sem avstrijski uradnik — jaz ritam samo nemški.u se kažejo taku pristranske, pristaš zlasti nemških in italijanskih liberalcev, drugod tudi agitatorje madjarske zatirajočo politike. Na Slovenskom so se ponavljale pritožbe o tem, da „revsajo" in godrnjajo /lasti uradniki na postajah nad slovenskim občinstvom, ako se poslednje domisli, da se vozi od postaje do postaje po slovenski zemlji, in ako vsled tega zahteva vozne liste v domačem, slo/enskera jeziku. Dogodilo se je tu pa tam, da so bili zlasti razumniki slovenskega rodu tako rekoč izziva ni, kadar so se predrznili poprašati na postajah v slovenskem jeziku po ta kili voznih listih. Dotični že-leznični uradniki so namreč zahtevali od slovenskih razumnikov, naj se poslužujejo tujščine na postajah, češ, saj so izšolani in znajo torej uradni Lovi samovolji na ljubo ustreči z nagovorom v tujščini. Mej preprostim narodom so se dogodile mnogokrat zmešnjave, ker se uradnik železnični in pa slovenski prostak nista lazumelu. Nastala je vsled tega kaka zamuda ali celo drugačna gmotna škoda. Najhujša je pa ta-le. Pripetilo sb je že, da se kak Slovenec ali v obče Slovan, ki je bil v c. kr. službi, oglasil tudi v slovauščini na postajah mej slovanskim prebivalstvom, torej na postajali slovanske zemlje. Taki so c. kr. uradniki, ki so se držali narodne jednakopravnosti, imeli tu pa tam velike sitnosti ; kajti pozvani so bili pred svoje predstojnike, in ti so iste c. kr. uradnike pokarali ustno in pismeno zgolj zaradi tega. ker so se domislili na pravem mestu, da je narodna jednakopravriost tudi Slovanom jedino primerno merilo , bodisi na železnicah, bodisi koti drugod. Da se je bilo c. kr. uradnikom tu pa tam zagovarjati pred svojimi načelniki, je izuralo od tod, da so železuičui uradniki kakor si bodi razglasili dogodek, ki je bil popolnem opravičen. Ovaduštvo se je, kakor je iz kakega slučaja sklepati, vršilo naravnost po železničnih uradnikih, bodisi da so kaj takega naznanili najprej liberalnim nemškim in drugih priulegovaniu narodov listom ali pa da so stvar povedali neposredno dotičnim višini oblastaijain. S kratka, znano je toliko, da dotični e. kr. uradniki, naj si bodo katere vrste koli, so bili na tako izzivanje in ovajanje pokarani in tu pa tam celo za fanatike razglašeni. Se ve dđ Slovan je „narodni fanatik", pamlavist, kadar se spomni svoje narodnosti ! Da so se res taki slučaji dogodili, izkažejo tudi še c. kr. uradniki ali služabniki slovenskega rodu, če so še živi. Ali takega dokazovnnja niti potreba ni. Kajti p r e d s e d n i š t v o e. kr. državnih železnic je samo p r i p o z n a 1 o , da so se taki dogodki vršili in p o n a v ljali celo na c. k r. drž. železnicah." Isto predsedništvo je namreč razglasilo poseben odlok, v katerem spominja, zaukazuje uradnikom ces. kr. državnih železnic, da naj opuščajo vsa-katero občo in narodno politiko, ter naj se držo jedino prometne politike, za katero so jedino postavljeni. Isto predsedništvo omenja v tem odloku, da je podobne ukaze dalo tudi} že ob drugih pri Iikah, in navaja številke.in dneve razglašenja istih odlokov. Iz tega najnovejšega ukaza od strani predsedništva c. kr dtfjpuuih železnic je posneti, da so se celo uradniki 8Skr. državnih železnic pregreše-vali proti jednaktfjpravnosti, ki je najbolj sama po sebi umevna na ttJBVtiilnem polji, kakeršno je neoporečno prometi^pihanje. Iz tega ukaza sklepamo, da se celo uradniki c. kr. državnih železnic neso mogli brzdati ter da so se kazali pristaše te ali one obče politike in očitne pristaše te ali one narodne stranke, in vse to na škodo in tu pa tam tudi na razžaljenje občinstva. Predsedništvu c. kr. državnih železnic je s stilišča narodne jednakopravnosti in nevtralnosti v prometnem službovanji sosebno od slovanske strani izreči priznanje in očitno pohvalo. Kajti slovanske stranke so doslej največ trpele na raznih progah zaradi pristranskega vedenja dotičnih uradnikov. Predsedništvu c. kr. državnih železnic želimo srečnih uspehov s takim jedino pravičnim postopanjem, in mu želimo še posebe, da bi jednake poti nadaljevalo tudi na druge strani. Druge poti pa so n. pr. v tem, da bi se tudi napise železnic po slovanskih zemljah izvršili v nepristranskem, torej v zmislu pravih prometnih potreb. Prava prometna potreba pa zahteva, da so napisi na železnicah taki, kakeršno je prebivalstvo ob dotičnih delih železniških prog. Proti temu so se zagrešili tudi na c. kr. državni Herpeljski železnici, kjer ni slovenskih napisov, čeravno vede proga po slovenski zemlji. Doslednost zahteva, da se ne ravna samo osebje, ampak da se uravnajo tudi druge potrebe v zinislu nevtralnosti, torej v zmislu jednakopravnosti. Prostranstvo se kaže, ako se kaki stranki na ljubo napravijo samo napisi, ki so prometnemu občinstvu v veliki večini neumljivi. Nikakor ne dvomimo, da bi predsednik c. kr. državnih železnic gosp. pl. Czedik ne posegel dalje do vsestranske doslednosti. Slovanske zastopnike v državnem zboru pa s tem pozivljemo, da postopanje tega predsedništva pospešujejo s tem, da z nova interpelujejo trgovinsko ministerstvo, ali je voljno ravnati se v soglasji s tu omenjenim odlokom predsedništva c. kr. železnic. Analogija je jasna in zahteva vsestranske izvršitve v zmislu narodne jednakopravnosti, nevtralne prometne politike, torej tudi pravih prometnih potrebščin glede na vsakovrstne napise, kakor na nevtralne vedenje uradnikov raznovrstnih železnic. Raznovrstnih ždeznie! Da, ako gre država z zgledom naprej, potem je pritiskati toliko laže tudi na zasobne železnice. V tem oziru je n. pr. južna železnica še vedno pristranska. Ona se ne zmeni ne za napise, ne za vedenje svojih postajnih uradnikov dovolj. Tu bi bila zopet naloga zlasti tudi naših kmečkih ali občinskih zastopov in recimo kmetijskih društev in trgovinskih ter obrtnih zbornic, da zahtevajo jednakopravnost v napisih in vedenji tudi pri zasobnih, in na Slovenskem pri južni železnici. Na državnih železnicah velja zdaj tu razgo-vorjeni ukaz predsedništva teh železnic, in tako naj Slovenci, naj Slovani v obče pazijo, da se dotični Marinka je vzame ter željno čita: „Dragi prijatelj ! Zanašajoč se na Tvojo prijaznost in poznajoč Tvoja uplivna znanstva v Pragi, pošiljam Ti prvo duševno dete svoje, vzgojeno z ljubeznijo dramatiškej Muzi strastno udanega srca, da mu preskrbiš pristop na tiste deske, na katere je moja duša tako navezana. Želim, da se predstavi pod pseudonvmom. Naj nikdo ne ve o tem, ker uečem še zdaj kar na-jedenkrat stopiti v javnost svojemu tastu na ljubo, kateri, kakor veš, ubogemu narodu našemu sploh ni preveč naklonjen, in kateremu je zlasti pisatelj češki zapopadek vsega zla. Moram ga v tem oziru polagoma vzgojiti. Nadejaje se itd. sem Tvoj odkritosrčni Dr. J. Svoboda." Roki sta se jej tresli, prsi težko se dvigale, oči so bile zaprte — čez jeden hip jih dvigne, mokri njen pogled uprč se v Svobodo tako proseče, tako gorko — jeden skok, in objemal jo je, nemogoč iz sebe spraviti druzega kakor: „Draga—predraga!" Poljubujoč te solzne oči šepetal je: „Dobro sem skupil, ker še tebi nesem zaupal svoje tajnosti. A ne jezi se, hotel sem s tem pred te stopiti stoprav po ugodnem izidu l" — Kakšno veselje je razjasnilo obraz gospe Ilu- žičkovej, in kako neodločno se je gospod tast praskal za ušesom, to si čitatelj lahko misli. Nastalo je iz govarjanje in opravičevanje, in vsi so se dvignili proti Marjeti, katero je hotel gospod Ružička takoj pognati iz hiše. A Svoboda se je potegnil zanjo. Saj se ima samo njej zahvaliti, da se bode zdaj mogel preseliti v Prago, čemur se roditelji ne bodo več upirali, in zategadel je rad odpustil, kar mu je bila naredila. Bila je to čudna, strma pot, po katerej je dosegel, kar si je želel, a imel jo je za seboj, in zato je pozabil. Marjeto pa, katera od kraja ni vsega dobro umela, je ta dobrota tako ganila, da je postala njegova najprisrčnejša prijateljica. — A kadar zdaj Svoboda z drago svojo Marinko govori o tistem dnevu, o katerem sem ravno pripovedoval, dobi vselej nazadnje nauk: „ Mož ne sme imeti pred ženo nobene skrivnosti." Pri tem pa Marinka vselej pozabi isto reči o ženi. Živita pa jako srečno. — Postscript u m. Ravnokar sem zvedel, da je jeden dan potem , ko se je tisto prvo duševno dete Svobodovo z uspehom predstavljalo v Praškem gledališči, tudi Marinka obdarila ga s pravim de tetom. In tako je sreča teh dveh zakonskih dovršena uradniki vedejo v zmislu predsedništvenega odloka, torej v zmislu narodne Jednakopravnosti. Občinstvo pa naj zvesto bbiavi one prestopke, ki bi jih zapazilo pri istih uradnikih c. kr. državnih železnic. Odlok predsednika g. Czedika je zlasti za Slovane važen, to je razvidno že iz tega, da so ga nemške liberalne novine potisnile tja v zakotje „Ekonomista", čeravno spada tudi spredaj 'v razpravo napredka prometne jednakopravnosti in dosledno tudi narodne pravice. Nekatere te vrste novin so odlok celo zamolčale — najboljše priporočilo, da je predsedništvo c. kr. državne železnice na pravi poti, kacere naj se slovansko potovalno in prometno občinstvo drži s strogo doslednostjo. Politični razgled. HotraiiJe dežele. V Ljubljani 15. novembra. V odseku ogerske delegacije je razklada 1 minister Kalay, da se razmere v Bosni in Hercegovini vidno boljšajo. Dohodki davkov in desetine so vedno večji, varnost v deželi se tudi boljša. Za varstvo dežele mora sicer še vedno skrbeti država, toda dotični stroški so se znižali od 9 na 41 \ milijona. Danes ima hrvatski sabor sejo. Predložilo se mu bode poročilo budgetnega odseka. Ko se je odsek posvetoval o budgetu za nauk in bogočastje, je vprašal Vrbanič, zakaj je vlada dovolila osnovo protestantske šole z nemškim učnim jezikom in zakaj so se prestavili nekateri učitelji. Sekcijski načelnik Spevec mu je pa odgovarjal, da se je omenjena šola dovolila na podlagi šolskega zakona. Že dolgo ^5o na Hrvatskem nemške in madjarske šole s pogojem, da je hrvaščina obligatna. Via la je imela jnavico prestaviti učitelje, ker so deželni uradniki, od katerih se zahteva korektno politično postopanje. Mudjure vedno tare skrb, ker se drugi narodi na Ogersltem množe, njih narodnost pa vedno peša. Na vse mogoče načine si prizadevajo pomnožiti število svojega naroda. Z raznimi sredstvi po-tujčujejo druge narodnosti. Koliko denarja bo že potratili v ta namen. Sedaj ogerska oblastva po sili brez dovoljenja zakonitih varuhov pošiljajo slovaške sirote na južno Ogersko na madjarska vele-posestva, da jih pomadjarijo. Več teh sirot je celo po svojih stariših podedovalo posestva, katera bi v kratkem lahko obdelovale. Vse to pa nič ne pomaga, oblastva je odpošljejo iz domačega kraja. To vse seveda se godi pod krinko Človekoljubnosti. %'iiaiije «tržave. Shoda nemškega in m sitega carja v Be-robnu udeležila se bodeta tudi knez Bismarck in Giers. Po tem takem shod ne bode brez vsega političnega pomena. Dunajski list je objavil vest, katero je, kakor trdi, zvedel iz zanesljivega vira, da je ruski car ukazal nekomu povprašati Battenberžana, če bi hotel vrniti se v Bolgarijo. Princ Aleksander je pa odločno in nevoljno se izrazil, da nikakor ne. Rusija bi rada na ta način pregnala Koburžana, ki jej je že veliko bolj nopovoljen, nego je bil BattenberŽan. Mi mislimo, da ni treba praviti, da je ta veBt gotovo izmišljena. Odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo nikakor niso prijateljsku Srbski vladni listi očitajo Bolgarom njih nehvaležuost proti Rusiji in poudarjajo, da so Srbi se bojevali za svobodo Bolgarije. Bolgarski oficijozi pa očitajo Srbom, da so nevošljivi Bolgarom, da so samostojni postali, ter obžaljujejo, da Srb; še neso bolje spoznali Rusije. V poslednjej turškej vojski so Srbi le tako dolgo naprej prodirali, dokler neso videli nobene turške vojske. Zato so pa hoteli še po vojski dobiti Sofijsko okrožje, če vlada mej Srbijo in Bolgarijo tako nasprotje, da srbski in bolgarski oficijozi tako pišejo, potem je pač le smešno misliti na balkansko zvezo. KiimuiiNka vlada bode zbornicama, ko se snideta, predložila zakon, da sodcev vlada ne bode smela odstavljati. Dosedaj so v Rumuniji bili sodci zavisni od vlade in opozicija je vedno očitala vladi, da zlorablja zavisnost sodcev. „Imparcial", organ spanjaike vlade,objavil je članek, kateri je vzbudil veliko pozornost. Ta list omenja, da se Bismarck prizadeva, da bi pregovoril Španijo, da pristopi k tripelalijanci. Dalje pravi, da bi bilo posebno za Francijo neugodno, ako bi Španija se pridružila nemško-avstrijsko-italijanskej zvezi. Sedanja španjska vlada je pa pripravljena pristopiti tej zvezi, ki nekako ugaja španjskim koristim, ako Francija ne dovoli Španjcem prisvojiti si Maroka. Španija sicer ne misli) sedaj takoj za-vojevati te pokrajine, in je zadovoljna, da Francija le prizna, da ima sama pravico si jo prisvojiti, kadar se jej bode zdel čas za to ugoden. Domače stvari. — (Slovensko gledališče). O nedeljski predstavi došli sta nam dve oceni. Ker predstave sami nesmo videli, bili smo v zadregi, naposled pa smo se ođloč li za nastopno, po našem mnenji prav dobro pisano oceno: Oprostite gospod urednik, da si usojam k Vašej kratkej opombi o nedeljski gledališki predstavi nekoliko razpeljave. — S kolikimi težavami se je. slovenski dramatiki boriti, je pre-znano; in jedua ne zadnjih težav je nekaka ueza-upnost odličnejih stanov napram slovenskim predstavam. Ta nezaupnost tiči menda v istini, da so si slovenske predstave glede vrednosti mej seboj zelo različne. N. pr. polnim podpisom pritrdim Vašej kritiki o zadnji predstavi „Ženske borbeJ, pač bi pa glede one v nedeljo marsikaj želel opomniti. Prvi in glavni pogoj igralcev je, da je svoje uloge vešč; šepetalec naj mu služi le za slučaj — a pri zadnji predstavi se je uporabljal ta slučaj več, nego treba. Da se g. Sršen svoje uloge nikdar ne nauči, to vemo poslušalci ravno tako dobro, kakor on in njegovi sodrugi na odru, koje pripravlja s svojimi eks-temporacijami v vedno zadrego. To ne gre in ne gre! — Gospod Kocelj nam ta večer zbog svoje uloge, kar je čisto naravno, ni posebno ugajal, a priznati se mu mora, da je svoj del častno rešil. Gospod Danilo je bil na svojem mestu in gosp. Borštnik je bil povse originalen in izvrsten, isto tako do cela vse gospice osobito g. Zvonar jeva in le čuditi se nam je napredku, kojega kaže go-spica od predstave do predstave Gosp. Vrtu ar jeva nam je ugajala in napredek je pri njej viden in upamo v njej krepko moč slov. Taliji. Gosp. Brak nastopil je v prvič v daljši ulogi, a priznati moramo, da bi nam bilo ljubše, da bi še ne bil! — Hotel nam je predstavljati Ropotača uprav „originalno" a on ni Boršnik in zato je bil njegov Ropotuč — karikatura. S tem je vse rečeno Njegove kuplete bi bilo občinstvo prav lehko prebolelo, kar je tudi ostentativno izrazilo. Resno pa moramo zavračati takove izrodke, kakor je bil zadnji, osobito njega začetek. Ze takove produkte ni in ne sme biti na slov. odru prostora. Upamo, da se v tem nikdar več no greši. DostojuoBt bodi na odru sveta! — V obče pa igra nema pravega uspeha, ako bi se še tako dobro igrala, ker nema pravega jedra kojega tudi gluma ne sme pogrešati, ker sicer mora nehote dolgočasiti in s tem je tudi sojena. -- („U č i t e 1 j s k i Tovariš.) Ust za šolo in dom" ima v 22. številki nastopno vsebino: Otroška individualnost. Fr. Gabršek. — Zakaj otroci tako radi lažejo. — Knjiga slovenska v XIX. veku. — O troških in dohodkih na Šolskem vrtu. — Učiteljska zborovanja v Ljubljani. Književstvo in umetnost. — Dopisi. — („Grundzuge der rat ione 1 len Soli-d ari tat aller Slaven") zove se 40 str. obsežna knjižica, katero je spisal Fr. Pazdirek. Po svoji dobri vsebini je vsega priporočila vredna, zategadel bodemo svoje čitatelje na drugem mestu seznanili ž njo. — (Namakaje Tržiške rova ni.) Ker je po najvišem sklepu z dne 6. junija t. 1. potrjen načrt postave, ki ga je deželni zbor goriški vsprejel v lanskem zasedanji zastran izvršitve in ohranitve namakal po TržiŠkem polji (Agro di Monfalcone) in ker so dogovori o tej zadevi mej dotično zadrugo, državno upravo in deželnim odborom že dognani, po gaja se zdaj dež. odbor s kreditnimi zavodi zaradi posojila 330.000 gld., s katerimi bi založil dotični predplačni donesek, ki ga ima dežela dati za to velikansko započetje. Delo pa se ne bo moglo še tako kmalu začeti, ker treba poprej še mnogo tehničnih P"prav. „Gospodarski List." — (Dijaška kuhinja v Celji) Za II. društveno, šolsko leto 1887/8., so dalje darovali: Preč. gosp. Anton Dvoršak, župnik pri Št. Vidu pri Planini, kot pokrovitelj 50 gld.; g. Ivan Janežič, pošt. uradnik v Plznu, mesečnino 1 gld. 50 kr.; g. dr. Aloizij Fohn, c. kr. sodnik v Slov. Gradci, 1 gld.; g. dr. Kari Geliugsheiin, c. kr. sod. pristav v Kozjem, letnino 5 gld.; g. Maks Pleteršnik, c. kr. prof. v Ljubljani, 5 gld.; g. Norbert Zamier, trgovec v Št. Pavlu, letnino 5 gld.; g. Jurij Detiček, c. kr. notar v Gornjem Gradu, daroval že 75, sedaj zopet 20 gld.; g. Fr. Krušič, prof. v Celji, 4 gld.; g. Fr. Krušič, prof. v Celji, za neimenovanega za november 4 gld.; g. Ivan Jerman v Celji, letnino 5 gld.; g. Tom. \Vaida, mesečnino za oktober in november 1 gld.; g. Lipold Franc v Celji 1 gld.; Mesečnino po 50 kr. za november so plačali: gg. Pere Andrej, Hudovernik Lud., drd. Lemež Urb., Irgl Franc, vikar, Vehovar Leopold, Mikuš Valentin, dr. Horvat. Preč. g. dr. Mart. Matek, mestne fare kaplan v CeMji, letnino 5 gld.; g. Franc Fer- line, posestnik, nabral v Šmarji pri Jelšah 30 gld. 80 kr. Vsem prečastitim dariteljem presrčna zahvala. Prosimo še daljnih milih darov za naše uboge a pridne dijake. Celje, dne 14. novembra 1887. Maks Veršec Mihael Vošnjak blagajnik, predsednik. — (Razpisana) je služba učitelja na jedno-rozrednici v Osilnici. — FlaČa 400 gld., 30 gld. opravnine in stanovanje. Prošnje do 15. decembra. — Na tiorazrednici v Mokronogu razpisana je služba tretjega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 1. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1; Pariz 15. novembra. Zagotavlja se, da je v onem delu Laurentove izpovedbe, ki se je enketni komisiji prikrival, bila izjava, da so v Parizu dokazi, da je Wilson združen z Dan-dlau oni odlikovanje nekega veleposestnika za 80.000 frankov izposloval. Člani komisije šli so k preiskovalnemu sodniku zahtevat, da se ti dokazi zasežejo. „Pais", glasilo Grevvjevo trdi, da Grevy ne bode odstopil. London 15, novembra. Zaradi predvčerajšnji nemirov zaprte osobe bile so obsojene deloma na denarno globo, deloma v ječo do jednega leta. Poslanca Grahama izpustili so proti kavciji. Berolin 14. novembra. Po dr. Schmidta avtentičnem izvestji o cesarjevičevem stanji je stalno gotovo, da vnanje operacije ne bode. Vsi zdravniki so jedini v tem, da je bolezen, akoravno oteklina ni velika, rak (carcinom), ki je pa na tako neugodnem mestu in tako razširjen, da bi se odstranil le tedaj, ko bi se iz grla izrezalo vse jabolko. Cesarjeviču se je razložilo, da operacije uspeh ni popolnem gotov, izrekel se je proti operaciji. Cesarjevih ostane nekda do spomladi v San Remu, ker mu tamošnje bivanje splošno ugaja. Bolezen utegne se vleči par let, na ozdravljenje pa ni misliti. Vender omenja dr. bchmidt slučaja, ko je tak rak v teku let sam ob sebi prestal. San Remo 14. novembra. Zdravniki so jednoglasno izjavili, da ima cesarjevih raka, jednako soglasno so se izrekli, da ni o tem niti govora več, da bi se samo del jabolka iz-rezal. Oteklina, ki je bila spomladi samo na levi strani, segla je tudi na drugo stran. Oteklina je v takozvani „regio hypoglotticatt. Zdravniki predlagali so soglasno, da se izreže vse jabolko, kar je pa cesarjevih po jednournem premisleku odklonil. Traheotomija pa se ne predlaga zaradi ozdravljenja, ampak samo za to, da se za hip nevarnost odstrani. Razne vesti. * (Povodnji v Kitaj i.) Kakor se poroča iz Shangai-a je reka Hoang-ho preplavila mnogo zemlje, 9000 ljudij je utonilo, ko je voda planila čez nasipe, katere so popravljali. Nad 100.000 Kitajcev je vsled povodnji prišlo v največjo revščino, ker jim je voda odnesla vse spravljene pridelke in hiše. *(Prigodbaz velocipedistom) V majhnem mesteci na Francoskem pripelje se zvečer nek tujec z velocipedom. V gostilni se ustavi, ukaže prinesti dobro večerjo ter v varen kraj spraviti ve-lociped, da ga kdo ne ukrade. Drugo jutro pa pri zajutreku tujec napelje pogovor na vožnjo z velocipedom. Krčmar je izjavil željo, da bi rad natanč neje videl, kako se ž njim vozi. Tujec se takoj pred gostilno začne voziti, in vsi se mu čudijo. Ko se precej oddalji, se gledalcem pokloni uljudno in hitro oddirja s svojim vozilom. Ko je že zginil krč-marju spred oči, se ta spomni, da mu tujec ni plačal. Rotil se je in jezil, da nikdar ne da nobenemu ve-locipedistu jesti in piti, če precej ne plača. * (Čudno zdravniško poročilo o koleri). Oticijalni buletin nekega majhnega mesteca v Siciliji, kjer je kolera poslednje mesece hudo razsajala, se je za poslednji dan glasil. Od 15. na 16. je bilo v mestu O, v Starem mestu 0, v predmestji 0, v okolici 0 slučajev z mrtvimi. Radostno se lahko konstatuje, da se je zdravstveno stanje zboljšalo. Vsi umrši pripadajo ubožnejšim stanovom. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IV. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, da je iz obravnavnih spisov, ki jih je poslala c. kr. deželna vlada, razvideti, da je tem bolj želeti, da se osnuje obrtna nadaljevalna šola v Škof j i Loki za učence in pomočnike do dovršenega 18. leta, ker ti, izstopivši iz osnovnih šol, ostanejo brez nadaljnega dopolnilnega pouka. Število mladih obrtnih pomoćnih delavcev, kateri so dolžni obiskovati nadaljevalne šole po § 75. zakona od 8. marca 1885, drž. zak. br. 22, je v Škof ji Loki 34. Ker se je mestni zastop izjavil, da je voljen prevzeti troške za opravo in kurjavo prostorov, ker je nadalje naznanil deželni odbor kranjski slavni c. kr. deželni vladi, da bode letno podporo 120 gld. in za leto 1888 tudi znesek 30 gld. za učila predlagal v visokem deželnem zboru, in ker ni dvojiti, da bode tudi visoko naučno minister stvo dovolilo kak donesek, predlaga odsek naslednje: Zbornica naj, pridržujoč si potrjenje visokega trgovinskega ministerstva, dovoli za obrtno nadaljevalno šolo v Škofji Loki donesek 50 gold. za leto 1888. Predlog se sprejme. V. Gospod zbornični svetnik Ivan Baum-gartner poroča o proračunu potrebščin za I. 188b Ta proračun je proti lanskemu letu za 315 gold. večji, in sicer iz tega uzroka, ker se je za strokovno šolo za lesno obrtnost in za pletenje košaric v Ljubljani postavilo vkupuj v proračun 500 gold. in se je donesek za obrtne nadaljevalne šole od 500 gld. povišal na G00 gold , ter se je zategad 1 za obrtni pouk vzelo v proračun skupaj 600 gold več. Vse potrebščine iznašajo 41)82 golil. 25 kr. Da bi se poravnale, predlaga odsek: 1. Potrebščina za leto 1888. odobruje se v vseh pojedinih točkah, takisto vkupna svota 4982 gl. 25 kr. 2. Da bi se poravnale potrebščine, naprositi je c. kr. deželno vlado, da bi se pobirala 2% doklada k polnemu pripisilu pridobitnega davka in merovine ter 1° „ doklada k polnemu pripisilu dohodarine vseh volilcev. 3. Predsedništvo naj po c. kr. deželni vladi predloži proračun pbttf hščin vis c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrjenje. Ti predlogi se sprejme jednoglasno. VI. Gospod zbornični svetnik Vaso P e t r i Č i ć poroča o prošnji občinskega predstojništva Vipavskega, da se napravi javna tehtnica v Vipavi, ter predlaga, uvažajoč, da je promet v tem kraji in iz Vipavske doline v Gorico in Trst ter k postajam južne železnice zelo živahen; nadalje uvažajoč, da je v Vipavi 67 trgovcev in obrtnikov, kateri bi javno tehtnico Često rabili; konečuo uvažajoč, da bi rečena tehtnica dobro došla mnogim strankam, obi-skujočim semnje v sodnem okraji vipavskem. Zbornica naj se izreče v svoji izjavi do c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini za napravo javne tehtnice. — Predlog je bil sprejet. VII. Gotpod zbornični svetnik Fran Ksaver So u van poroča o prošnji Antona MU 1 le rja iz Stoba za napravo javno tehtnice v tem kraji. Stob z okolico šteje šest tvornic in 61 trgovcev in obrtnikov. Promet s senom, apnom, moko, čreslom, lesom in z nekterimi drugimi trgovinskimi proizvodi ni ravno mal v tem predelu ter bi javna tehtnica mnogoterniku dobro došla. Ker je prosilec dokazal v zakonu od 19. junija 1866, drž. zak. štev. 85, zahtevano sposobnost za oskrbo tehtnice in ker nadalje občina Domžalska bržkone ne bode zahtevala, da se njej dovoli javna tehtnica, predlaga poročevalec v imenu odsekovem: Zbornica naj podpira prošnjo pri c. kr. okrajnem glavarstvu Kamniškem, — Predlog je bil vsprejet. VIII. Gosp. zbornični svetnik Vaso Petričic* izvešča o vprašanji c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, ali A. M., lastnik gostilničarskega obrta, prodaje pivo v steklenicah v tolikem obsegu in na tak način, da prekoračuje navadni gostilnič »rski obrt ter da ga je v zmislu člana 4. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca? V poročilu se poudarja, da gostilničarski obrt ni ravno znamenit, in da se nanj ne bi mogel raztezati član 10, trgovinskega zakonika, vender pa 8e prodajanje piva v steklenicah izvršuje obrtno v toliki meri, da to prekoračuje mero navadnega gosti Iničar.skega obrta ter ni dvomiti, da je A. M. v zmislu člana 4. tr govinskega zakonika zmatrati za trgovca. Poročevalec omenja potem § 7 trgovinskega zakonika in navaja, koliko ima A. M. propisanega pridobitnega davka in dohodarine ter predlaga v imenu odsekovem: Zbornica naj se izreče v zmislu poročila. — Predlog je bil sprejet. (Konec prih.) Avstrijsku specijaliteta. Mnojoletna izkuvstva so dokazala, da soje „Mollov S eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljonji in zaprtji koč jedino uspe-Sen lok izkazal. Cena škatljici z uavodoin 1 feld. Vsak dan razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik i a Dunaj i, Tnchlaubea 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znaiiiko in podpisom. 5 (19—8) -m „LJUBLJANSKI ZVON" 77 *to|i (192-176) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. m Meteoroiogičn* poročilo. g Ca« opa-Q so vanj a StHnjo barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mu Nebo kri na v mm. 14. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 733-37 mm. 730 lOra. 727-46 mm. 0 4» C 6-8 C 64 C ■1. vzh. al. jz. al. jz. obl. dež. obl. 20 OOm. dežja. 1 Srednja temperatura ■!■."> , za 0-4" nad normalom. 33uli3.sl3s1s:sl borza dne 15. novembra t. 1. (lavirao telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta včeraj — danea gld. 81— — gld. 8115 . 8235 — m. 82-50 Zlati renta......gld. 11185 - gld. 112 10 WL marčna renta.....*6 20 — „ 9«" 10 Akcije narodne banke . . , 888-— — „ fc89-— Kreditne akcije...... 275-60 — „ 276 25 London. . .......125 75 - „ 125 75 Srebro ........ „ —'— — • —*— Napol.......... 9 96'/. - . M* C. kr. cekini....... 593 - , 593 Nemike marke......«170 — . 61-72'/, »•/• drtavne arećke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. 50 kr. Državne arećke iz 1. 1864 100 „ 170 , 25 Ogeraka zlat* renta 4*/....... 98 , 55 „ Ogeraka papirna renta :'>' ,..... 85 m 65 „ 5°/0 itajerake zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. 119 , 50 , Zemlj. obč. avatr. 4 '/,•/„ dati zaat. listi . 126 , 25 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — , — „ Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 100 „ — „ Kreditne arecke.....100 gld. 179 ,25 Budolfove arećke.....10 , 19 „ — » Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 108 „25 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 227 „50 „ Pisarna zastopništva vzajemno zavarovalnega flrušiva proti pozam y Bralci (doslej sv. Florijana ulice štev. 23) je od danes na Marije Terezije cesti štev. 2 v lastni hiši, pritlično, tik veže. V Ljubljani, dne 14. novembra 1887. (842—1) Karol Hudabiunigg, zastopnik društva. TllJCl : 12. novembra: Pri Mioiini Prottmann z Dunaja. — Steiner iz Pruge. — Rubini iz Bukarešta. — Krautner, Kronberger, Ko si, Fabiani z Dunaja. — Lesko-vic iz Idrije. — Rodošek iz Gornjegagrada. — Habermann iz Raikla. — Moschitz iz Žab-nice. — Mally iz BelepeČi. — Schulz iz Kaplje. — Piichler iz Tržića. — Gsell iz Trata. — Kraigher iz Postoj ine. Pri mtilf«li Subič iz Pariza. — Oster, Schwari z Dunaja — Kossler iz Celovcu. — UrbančiC iz Polhovega Gradca. t)mrli so; 12. novembra: Urša Ljubic, delavčeva žena, 27 let, Opek p roka cesta 25, za kozami. 13. novembr-t: Ana Ferlič, delavka, 66 let, sv. Petra cesta 20, za kozami. 14. novembra: Jovana Go-stič, tiskarskega strojevodje žena, 23 let, Kladezne ulice 17, za tuberkulozo. Učenca, kateri ae želi tapeelrarake obrti temeljito izučiti, — vaprejme takoj A. OBltEZA, tmpeclrar v Ljubljani, Kljnearske uliee it. S. — Oni z dežele, deloma nemščine zmožni, imajo prednoat. (846—1) Prvo Ljubljansko uradniško konsumno društvo. Naznanilo. Zadružnikom na znanje, da si morejo naročiti t*uk-nenega blaga. V ta namen ležijo v društvenoj pisarni uzorci na ogled in naročllne pole. Tudi izvrstnega in ceuega krojača ima društvo na razpolaganje. Naročila na premog po 42 kr. 50 kilo se vsak dan vaprejemajo in izvršujejo. Meso od pitanega vola prodaja za društvenike gosp. Fran Štrukelj po pogojenej ceni. 1 plHi-ilM na --HttAre,-r^.Ata, K*^**--^ + --- t) t) mM — — s£| Razprodaja začne se 16. novembra in traja le nekaj časa. štrlim --r- Sto** J^ode.____ - &aw**r?j____ peresa *» — obleke*----~ Z^TobleUe. ^ae-e i * * - ...... **** . --lave z« ilo»P& in Krepi**** (843—1) Posebno opozarjam na svojo veliko zalogo g volne za stikati in za štrikati ter štrikane volnene naglavne rute. Jg: Vse skoraj 5O0l° pod navadno ceno. /•idalelj i u odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in thk „Narodne Tiskarne". /