tt
131829
CIjÄSWIK
SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA DRESTVA
Leto III.	1960/61	St. 1
Narodopisni krožek na naši šoli
Na šoli v Šmartnem pod Šmarno goro smo zbrali krožek narodopis-cev že leta 1954. Začeli, smo y zvezi z likovnim poukom; v takrat veljavnem učnem načrtu je bilo poudarjeno, da morajo učenci spoznati ljudske — oziroma kot še sedaj radi rečemo — narodne okraske. To je bilo lahko napisati v učni načrt, teže izpeljati. Težava je bila in je v tem, ker za to nimamo priročne literature, tista, ki je na voljo, pa mnogokrat kaže vsiljivo mnogo navlake, ki ima bore malo skupnega z resničnim ljudskim okraskom. Namreč, večina ohranjenih predmetov z okraski izvira iz tistih dob, ko je naše preprosto ljudstvo malo samostojno sodelovalo pri okraševanju svojih predmetov. Takrat so se že zgledovali predvsem po vzorih, ki so jih imeli v svojih stanovanjih pomeščanjeni krogi. Iz teh ohranjenih primerov izhajajo po večini sedaj dostopne objavljene zbirke z upodobitvami takih okraskov. Zaradi tega so vse te zbirke vzgojno malo uporabne.
To nas je sililo začeti znova. Začeli smo s predavanji oziroma z razgovori, kjer so učenci s pomočjo besede in slik z uporabo episko-pa spoznali najprej splošno svet našega narodopisnega bogastva, ne glede na posebne zvrsti. Kmalu potem smo prešli na zgolj likovno narodopisno tvorivo. Da bi snov čimbolj poglobili, smo z mladimi narodopisci obiskali razne zbirke predmetov z okraski v ljubljanskem muzeju, pri Zadnikarju v Kamniku, v Prešernovi rojstni hiši, v novomeškem in zagrebškem muzeju. Takoj za tem smo se seznanili tudi s predmeti, ki s svojini kičastim okrasom za vsakim voglom vsiljujejo »naše ljudske okraske«. Seveda je bila potrebna pri tem mnogokatera beseda v analizo, zakaj tisti okraski niso ljudski oziroma narodni.
Takšni so bili naši prvi koraki. Sele od tukaj naprej smo dejanski uporabili likovno-vzgojne naloge za delovanje krožka narodopiscev. Za prijemljivi cilj smo si postavili risbe z ljudskimi okraski. Izhodišče za to smo si zožili s tem, da smo določili za prve risbe samo verne posnetke obstoječih okraskov na predmetih. To nas je napeljalo, da smo začeli brskati za takšnimi predmeti. Prvi najdeni predmeti so nas vzpodbudili, k še
živahnejšemu delovanju. Pri tem smo čisto naravno trčili najprej na ljudske vezenine, poslikane skrinje in panjske končnice. S tem pa smo prišli naravnost v delo- narodopisja, ki mora, preden začne proučevati katero stvar, zbrati vse, kar se da dobiti o tisti stvari. To je pa tudi najhvaležnejše torišče dela mladih narodopiscev, kajti poleg spoznavanja elementov narodopisja, je zbiranje in registriranje predmetov skoraj edino delo mladih narodopiscev.
Nadaljnja pot ni bila tako težavna. Potrebno je bilo le vzbuditi v učencih prepričanje, da se naše izživljanje ne razvija samo s predmeti, ki imajo prijemljivo, vidno obliko. Ko je bilo to živo v zavesti, smo krenili k zbiranju pripovedk in pesmi. Tu je bilo mnogo tvarine, še več pa izbiranja, kaj je pristno in kaj samo zavestno ali nezavestno posneto po že znanih, objavljenih stvareh. Pri tem ni bilo nenavadno, da so mladi narodopisci hitro doumeli vse tisto, kar mora pravi zapisovalec upoštevati, ko zbira gradivo. Vedno manj je bilo zapiskov, ki bi ne imeli'poleg vsebine tudi vpisov, kje, pri kom, kdaj, kako in v kakšnih okolnostih so bili zapisi izdelani.
Od tu ni bilo daleč do zbiranja napevov nekaterih pesmi in iskanja plesov, ki jih ljudje še poznajo poleg sodobnih plesov. Pri tem delu pa so prišle na dan nove težave, kajti zapisovati napeve ali plese ni lahko in je v mnogih primerih sploh nemogoče delo Zćp mlade na-. rodopisce. Pač pa si lahko zapomnijo napev in povedo, kje je mogoče dobiti tistega, ki to zna. Zaradi pestrosti dela našega krožka smo vključili v naše delo tudi uporabo magnetofona in fotografske priprave z bliskovno lučjo. Še bolj se je ta panoga dela razmahnila, ko smo ustanovili lastno skupino plesalcev, ki je poskušala posnemati plese, katere so poznali samo nekateri starejši ljudje v našem okolišu.
V skoraj šestletnem delovanju našega krožka narodopiscev smo imeli 11 predavanj in razgovorov narodopisne vsebine, obiskali smo muzeje v Ljubljani. Kamniku, Novem mestu in Zagrebu, ogledali smo si predmete v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, bili smo na 5 sprehodih po Ljubljani, kjer smo si ogledali po izložbah predmete z »narodnimi
Pismo
F SDoji samoti prebiram Vaš Glasnik in Slovenskega etnografa. Premalo vem, da bi lahko sodil, toda dozdeva se mi vendarle, da brez potrebe razpihujete vihar v kozarcu vode ali pa se po Prešernovo greste, »al prav se piše kaša ali kaša«, ko lomite kopja za etnografijo kot »historično vedo«. Mislim, da je povsem jasno, da etnograf brez historičnih virov ne more izhajati. Docela zgrešeno bi pa bilo, ako bi zanemarjali terensko delo. Tu bi se pa vzdignili kot en mož mi vsi, ki »na terenu« živimo in imamo vsaj malce posluha za »narodske reči«. Človeku se srce trga, ko vidi, kako z našimi starimi lega v grob toliko nezapisanih zakladov, ki zanje nihče več ne ve. Pri nas smo letos pokopali dva takšna vira. Zapisal sem v prejšnjih letih še to in ono iz njunih ust. Poklicni etnograf bi to storil bolje in popolneje. Ni pa nobenega blizu... Meni se vidi, da bi bil sedanji rod etnografov lahko povsem zadosti zaposlen, če bi samo hodil »po terenu« in reševal pozabljenja stvari, ki gi-nejo. Opravljal bi veliko delo, ki zanj nikoli ne bo zadosti hvale! Smrt namreč ne čaka, da pridejo ekipe naokrog. Pri možaku ali starki, ki leze v osemdeseta leta, je ne moreš kaj prida ustavljati. Arhivi in drugi zgodovinski viri potrpijo, ljudje pa mrjo mesec za mesecem, leto za letom! Smejal sem se pa, ko sem bral, da bo prišel čas, ko etnografije ne bo več. Ta je pa bosa! Jaz mislim, da se ljudska kultura v vedno novih oblikah stalno obnavlja, da bo torej vedno kaj raziskovati. Sicer pa: tudi Grkov in Rimljanov ni več, pa klasična filologija kot veda še ni prišla do_ zadnje besede, in tudi prav stare kulture so že zdavnaj pozabljene, pa ima arheologija še vedno kaj novega povedati! Torej brez skrbi. In če boste kaj pridno hodili »po terenu«, še dolgo ne boste brez posla! I q
okraski«, registrirali smo poslikane skrinje v našem okolju, iskali in narisali smo še obstoječe okenske mreže, zapisali nekaj pesmi in pripovedk, uporabili naše zapise na 5 prireditvah, imamo plesno skupino, ki je nastopila že na 6 prireditvah in vsako leto uporabimo zbrane narodopisne likovne prvine pri likovno vzgojnem delu v Šoli.
Tone Ljubič
Društvene novice
K naši vprašalnici o ljudskih plesih
Raziskovanje ljudskih plesov spada med najmlajše panoge etnografije, ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu, zato imamo s tega področja razmeroma zelo malo strokovne literature. Sicer so nekateri strokovnjaki že poskušali s sistematičnim razvrščanjem doslej znanega gradiva (bodisi v zvezi z zgodovino plesov sploh, n. pr. C. Sachs,. Eine Weltgeschichte des Tanzes, Berlin 1933, ali v zvezi z vprašanji katalogizacije primerov po inštitutih, n. pr. R. Zoder, Volkslied, Volkstanz und Volksbrauch in Österreich, Wien 1950), v glavnem pa se je vse delo omejevalo le na izdajanje zbirk plesov, zapisanih na razne načine (z besedo, s posebno pisavo itd.). Tudi pri nas je že izšla taka zbirka (o njej glej lansko 1. štev. Glasnika), ki podaja opis plesov z besedo, slikami in kinetogrami. Kinetografija je posebna pisava, ki omogoča z razmeroma preprostimi znaki napisati vsak človeški gib.
Za uspešno raziskovanje pa seveda ne zadostuje samo opis plesa. Treba je vedeti, kdaj in zakaj se ples pleše, v kakšnih okoliščinah, kdo so plesalci itd. Doslej so naši etnografi na te stvari premalo pazili. Starejši zapisi plesov vsebujejo komaj kaj več kot opis gibov, kar niti ni zameriti, saj iso nastali povečini mimogrede, v zvezi s podajanjem drugega gradiva. Sistematično raziskovanje naših plesov se je začelo šele po zadnji vojni, ko je bil pri Glasbeno narodopisnem inštitutu v Ljubljani ustanovljen poseben oddelek za ljudske plese slovenskega etničnega ozemlja. Njegova naloga je zbrati razen natančnih opisov tudi vse dopolnilne podatke ter na podlagi domačega gradiva ob primerjavi plesov drugih narodov odkrivati podobo slovenskega plesnega izročila.
Že dosedanje terensko delo daje slutiti, kako pomembni so slovenski ljudski plesi. Če vzamemo za merilo že samo njih razmerje do glasbe, bomo videli, da se nekateri plesi plešejo samo na godbo.
pri drugih plesalci tudi pojejo, ali pa spremljajo ples zgolj s petjem, izjemoma plešejo celo brez spremljave. Glede na število plesalcev poznamo primere, ki se plešejo samo skupinsko (n. pr. kolo v Beli krajini), in take, ki se plešejo samo v parih (n.pr. mrzulin). Navadno vidimo, da se med plesanjem pomikajo v krogu, medtem ko plešejo nekatere plese tudi v vrstah. Valvasor poroča, da je včasih na veselici plesala vsaka vas v svojem krogu in fantje niso smela po plesalko v drug krog, če niso marali tvegati pretepa. Ponekod plešejo na podu, pod lipo ali pa si naredijo posebno plesišče (znani so brjarji na Primorskem). Ples je dandanes namenjen večinoma za zabavo, včasih pa je bil v večji meri tudi sestavni del običajev. Tako so n. pr. v nekaterih krajih mislili, da je treba o pustu veliko plesati, če naj bo letina obilna. Posebno pomemben je bil oz. je še ples na svatbi. Ko pridejo svatje od poroke, se ponekod pred hišo zavrti drug (ali družica), v »hišo« mora stopiti najprej godec, ki poskoči in se vrže po tleh, plešejo pa najprej drug z družico, starešina s teto ali ženin z nevesto, če sploh smeta plesati. Važno je, če se pleše tedaj, ko snamejo nevesti venec z glave ali ko se nevesta poslavlja od domačih. Ponekod se starejši ljudje še spominjajo, da so na svatbah proti jutru »kačo vili«, to ,se pravi, da so šli v vijugasti vrsti po vasi skozi sosednje hiše in vrtove, kar čez drn in strn. »Kača« se je lahko zvila v »polža«, se odvila, šla skozi »vratca«.
Včasih slišimo očitek, češ da so naši plesi povečini tuje blago, prineseno od drugod. Res smo si v preteklosti marsikaj izposodili od sosedov, pa to je povsem naravno. Če natanko pogledamo plese drugih narodov, bomo videli, da obstaja vrsta primerov, ki jih plešejo splošno po Evropi, ne da bi, mogli z gotovostjo reči, kje so pravzaprav doma. Eden takih je n. or. šuštar-ska, ples, ki simbolično prikazuje
Odlikovanje za slovenski iilm »Štehvanje«
(Viba-film, 1959. — Režija: E. Adamič. Scenarij in strokovna asistenca: dr. N. Kuret. Kamera: I. Marinček.)
Na II. mednarodnem festivalu etnografskega in sociološkega filma (»Festival dei Popoli« — festival narodov) v Firenzah od 12. do 18. decembra I960 je prejel naš štehvanj-ski film odlikovanje, »Značko Pietra Canonica« (Targa Pietro Canonica — imenovani je znam italijanski filmski pisatelj). Odlikovanje dobi svoj posebni pomen, ako upoštevamo, da je bilo na festival vposlamih nad 300 filmov. Jugoslavija je bila zastopama samo & 4 filmi, vsi štirje so bili slovenski (Triglav-film: Zima mora umreti. Pomlad v Beli Krajini; Viba-film: Bizoviške perice, Štehva-
nje). Od vseh vposlanih filmov je bilo samo 7 črno-belih, med njimi so bili 3 slovenski (samo »Štehvanje« je v barvah!!). V konkurenco je bilo pripuščenih samo 71 filmov, med njimi kot edini slovenski film »Šteh-vanje«. Nagrad je bilo razdeljenih
13.	To se prarvi, da se je v ostri konkurenci naše »Štehvanje« lepo afirmiralo in da pomeni odlikovanje, ki ga je bilo deležno, pomembno priznanje našemu etnografskemu filmu!
Režiser Emil Adamič se je udeležil festivala in nam napisal zanimivo poročilo, ki ga bomo objavili v prihodnji številki.
Zveza društev folkloristov Jugoslavije nam je sporočila, da bo vsakoletni kongres v prvi polovici septembra 1961, tokrat v Titovem Vži-cu. Podrobnosti glede roka prijave, cen za stanovanje in hrano ter glede kongresnih prireditev še niso znane. Pač pa so že določene kongresne teme. Prva se — kakor vedno doslej — nanaša na etnografijo področja, kjer bo kongres, druge tri so:	Ljudska ustvarjalnost v času
upora in revolucije (1941|) — o nastanku in razvoju novih pojavov v ljudski tradiciji: Vloga folklore v graditvi socialistične kulture; Delo v ljudskem umetniškem ustvarjanju.
Kdor bi želel sodelovati in potrebuje glede tem podrobnejših pojasnil, naj se obrne naravnost na tajništvo našega društva. Opozarjamo, da referatov, ki ne bi spadali^ v okvir nobene navedenih tem. izvršni odbor Zveze ne bo spre|el. Povzetek je treba poslati republiškemu društvu najkasneje do 20. februarja 1961, celotno besedilo referata pa do
20.	aprila 1961.
delo čevljarja. Zdi se, da so nekdanji obrtniški cehi imefi svoje posebne plese, vendar nam je o njih le malo znanega. Spet drugi plesi so tako zelo preprosti, da so mogli nastati kjerkoli, pač pa jim prisojamo veliko starost prav zaradi tega. Nekaj primerov poznamo tudi v Sloveniji, n. pr. Žaklje šivat, štrene vit, koutre šivat itd.
Da bi bilo terensko delo navedenega oddelka Glasbeno narodopisnega inštituta uspešnejše, smo se odločili, da poskusimo z vprašalni-co dobiti najprej nekaj splošnih podatkov o raznih vrstah plesov, o načinu plesanja in raznih okoliščinah, ki so s tem v zvezi. Veseli bomo vsakega še -tako drobnega podatka, zato 'prosimo bralce, naj vprašalnico skrbno preberejo in vestno izpolnijo. Važno je tudi. da povedo, če se česa spominjajo od prej, ali pa je morda še vedno v veljavi. Pri naštevanju plesov, ki so kod v navadi, prosimo, da poveste domače ime, tako kot ga ljudje izgovarjajo, hkrati pa nas zanima, ali smatrajo domačini tiste plese za domače. Če jih ne, bi radi vedeli, ali je znano, kdo in kdaj jih je tja prinesel. Če naročnik oz. bralec Glasnika ni plesalec ali se za ples ne zanima, naj izroči vprašalnico komu drugemu. Dobljeni odgovori bodo inštitutu podlaga za nadaljnje raziskovalno delo in hkrati dopolnilo že zbranih podatkov. Morda bo to ali ono opozorilo povod za raziskavo, ki bo odkrila povsem nove poglede in dognanja ali omogočila delo v krajih, na katere nismo bili dovolj pozorni.
Za ljubeznivo pomoč in prizadevnost se bralcem Glasnika že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
GLASBENO NARODOPISNI INŠTITUT
Ljubljana, Wolfova 8/IT
Vprašalnica III
Podatki veljajo za kraj (okoliš):
Ime in priimek poročevalca: ......
Točni naslov:
Čas zapisa: ..................
Ljudski plesi na Slovenskem
(Opišite stanje a) nekdaj in b) isedaj.;)
i.	Kateri plesi so oz. so bili v navadi pri vas? (mr-	_	,	,	i - •	, -	- t ■
zulin, štajeriš, šotiš...) Kateri ples plešejo' posebno	•• Katere plese najraje plešejo ob zegnanjdi in ve-
radi in največkrat?	sencah.
2.	Ob kakšnih prilikah plešejo? (na svatbah, žegna-njih, veselicah, ko mamejo proso, ličkajo koruzo, predejo...)
3.	Katere plese plešejo na svatbah? Ali obstaja kakšen ples, ki se pleše samo na svatbi in drugače nikoli?
4. Katere plese plešejo v predpustu in na pustni dam?
5. Ali so na kresni večer (Ivanje) plesali okoli kresa ali skakali čezenj? Če so, kdo je smel in kaj je to pomenilo?
6- Katere plese plešejo po končanem skupnem delu (ličkanje koruze, metev prosa, preja...) ali vmes?
8.	Ali se pleše na primicijah in romanjih in katere plese? (čindara, vrtec...)
9.	Ali ima plesna prireditev poseben začetek? (s pre-križamjem plesišča ...)
10.	Kako pravite po domače: plesati, rajati, tancati, sukati se, vrteti se? (ustrezno podčrtajte oz. navedite vaš izraz!)
11.	Kako pravite po domače: plesalec-plesalka, rajo-vec-rajevka, plesec-plesica ...?
12. Ali smejo fantje iz druge vagi prevzemati dekleta?
13. Ali je navada pripraviti posebno plesišče? Če ni, kje plešejo (v hiši, na podu, v gostilni...). Kako plesišče imenujete?
21.	S kaiierim letom starosti sme fant ali dekle na ples?
14.	Kdo skrbi za red na plesišču? Kako se imenuje in kakšne dolžnosti ima? (se pogodi z godci...)
22.	Ali plešejo kakšen ples samo poročeni pari? Kako se imenuje in kdaj se pleše?
15.	Kako se naroči solo-ples? Kdo ga napove?
16.	Kako so plesni pari razvrščeni po plesišču? (v krogu, v vrstah ali neurejeno?)
23.	Katere plese plešejo samo otroci? (ringa-raja, lepa bela lilija •..)
17.	Kateri plesi se plešejo samo v krogu, kateri samo	24. Pri katerih plesih se samo poje, ne gode?
v vrstah?
18.	Če plešejo v krogu, na kateri strani plesalca (desni, levi)) je plesalka?
25. Kateri plesi se plešejo s petjem ini godbo?
19.	Ali se pari med plesom pomikajo v smeri urinega	26. Ali se pleše kakšen ples brez petja in brez godbe?
kazalca ali narobe?	Kako se imenuje? Ob kakšni priliki ga plešejo?
20.	Ali plešejo kakšen ples samo fantje, možje, dekleta, žene? Ob kakšni priliki se pleše in kako se imenuje?
27. Ali poznate kakšen ples, ki se ne pleše v parih, ampak v skupini, po trije, ali en sam plesalec? Naštejte jih!
2 b
Etnografe
Kadar je šel pred leti etnograf na teren, je bilo že razkošje, če je imel s seboj — poleg svinčnika in beležnice — tudi fotografsko kamero. Časi se spreminjajo in tudi etnograf ne more več mimo splošnega napredka v tehničnih pripomočkih.
Danes postajata dve kameri, malo- in velikoslikovna, z njo bliskov-ni pribor pa še priročni magnetofon in maloslikovna filmska kamera bistveni del etnografove prtljage!
S	tem se seveda spreminjajo« in večajo zahteve, ki jih postavlja novi čas do etnografove »praktične izobrazbe«.
Etnograf mora biti danes doma zlasti v fotografiji. Vedeti je treba, dia spada za njegov delotkrog črno-bela tehnika že precej med staro šaro in jo bo uporabljal le še v posebnih okoliščinah (interierji, slaba svetloba) in pri vdlikosilikovnem formatu. Sicer pai se bo moral okleniti barone tehnike. Fotografiral bo na maloslikovno negativno tvori vo«. da si bo dal po njem delat tako barvne diapozitive kakor črnobele povečave za fototeko in reprodukcije v tislku. Znanje laboratorijskega dela za etnografa ni nujno, dasi je koristno. Toda spričo prevladujoče barvne fotografije laboratorij zanj vsaj še lep čas ne bo prihajal v poštev. Sicer pa je tudi oprema navadne temnice za našega etnografa in njegove razmere za zdaj težko zmogljiva. Moral pa si bo omisliti bliskovni pribor, ki omogoča zlasti v črnobeli telmiki hitro in zanesljivo delo brez ozira na vreme in svetlobo«. Novi proizvodi takega pribora so lahki in pri nošnji niso prehudo breme.
Vsakdo bo priznal, da je naglo« zapisovanje na roko ne saimo mučno, ampak v mnogih primerili tudi nezaneslijivo, dostikrat pozneje «slabo čitljivo, čez čas. celo« nečitljivo. Prav posebno velja to za pripovedno, kaj šele za pevsko blago! Če pripovedovalca prosiš, naj govoiri poičaisne-je, da ga boš laže dohajal, bo to bistveno vplivalo na njegovo« pripoved, ki ne bo tako sproščena in pristna, kakor je po navadi. Če naj U pevka poje počasneje, da boš laže «pjsal za njo, bodo intervali morda točni, ritem pa bo sikoraj zatrdno šepal. Zato je postal magnetofon za etnomuzikologe, brž ko se je pojavil, neizbežen pripomoček in težko pričakovani naslednik oikornega fonografa! Folklorist snema zdaj svoje pravljičarje na trak, ki ohra-nja_ ne samo besedilo, ampak tudi izvirni glas, dikcijo, intonacijo, česar svinčnik sploh ne more zajeti. A tudi pri drugem terenskem poizvedovanju bi bilo prav, da bi manj pisali in več snemali. To bi pomenilo prihranek na času in do skrajnosti zagotovljeno avtentičnost dob-jjenih podatkov. Svinčnik naj sicer beleži vmes posamezne izraze, če so krajevna in narečna poisebno«st, zlasti še, če «ima poročevalec (Ika) gla-
vi tehnični pripomočki
sovno ali govorno hibo, je brez zob ipd., pa bi pri prepisovanju utegnile nastati nejasnosti. Novi modeli baterijskih tramzistiorskih magneto-fomov so lahki in jih je moč uporabljati kjerkoli, ne da bi bili odvisni od električne napeljave.
Novost bo nemara za nas, če želimo uvesti v etnografsko teirensko delo malos'l'ikovno (16 mmskoj) filmsko kamero. Etnograf prihaja danes s terena z zapiski in sikioami, s fo-tografsikimi in magnetofonskimi posnetki. Toda vse to je zajelo samo del tistega, kar je hotel registrirati. Z dosedanjimi pripomočki ni mogel zajeti življenja v njegovem gibanju! Fotografija ujame samo posamezne faze, trak zadovolji zgolj uho. Zato lahko rečemo, da je terensko delo brez filmskih posnetkov pri današnjem stanju pripomočkov, ki nam jih nudi tehnika, izrazito pomanjkljivo in nezadostno. S svojo maloslikovno kamero« seveda^ ne bomo delali »filmov«, a«mpak filmske zapise, namenjene našemu arhivu. Ni rečeno, da bi iz takšnih posnetkov ob zadostnem izboru in s spretno montažo tu in tam ne bilo mogoče zlepiti pravega« filma, ki bi imel rep in gllavo, toda to bi bil zgolj »«stranski proizvod«. Etnografu zadošča v glavnem filmski zapis. Ta dopolnjuje «magnetofonske posnetke (ki ta zapis spremljajo) in beležke s svinčnikom. Doma si te zapise projicira. kolikor krat hoče, ih pozorno spremlja, kar je videlo neizprosno oko kamere; zmerom znova bo presenečen ugotavljal, da je kamera videla več, kakor je mogel videti sam. «S filmom si z«a vselej ohranimo pogled po stari hiši, ki se bo
morala umakniti novim časom, potek običaja ali plesa, ki ga morda že čez pet det «nihče več ne bo opravljal ali plesal, starega pravljičarja, ki smrt že steza roko po njem in ga magnetofon le deloma, z glasom ohranja našemu spominu in študiju, delovni postopek, ki ga bo zdaj zdaj naidoimestila mehanizacija.
Napredek, civilizacija ruši stare oblike življenja in dela. Hkrati nam pa daje v 'roke poprej neznane pripomočke, da izumirajoče ali smrti zapisane pojave rešimo v svo«je arhive, kjer v znanstvene namene ostanejo na voljo nam in zanamcem!
Etnografova dolžnost je, da vse takšne p«ojave v ljudskem življenju o«tema pozabi. Pri tem si mora prizadevati za« čim popo'lnejšo registracijo. To do'seza, ako uporablja najsodobnejše «pripomočke.
Naravni sklep teh razmišljanj je:
i. slušatelji etnologije na univerzi bi se morali že za svojega študija seznaniti s teorijo in prakso fotografske kamere in njenega sodobnega pribora, z rabo magnetofona in filmske kamere,
«2. vse naše etnografske ustanove bi morale dobiti možnosti, da se opremijo z ustrezajočimi pripomočki, ki spadajo k sodobnemu registriranju pojavov ljudskega življenja.
Etnografi že dolgo oznanjamo, da mnogim teh pojavov grozi dvanajsta ura. Razvoj pa se je zadnja leta tako pospešil, da štejemo ponekod že minute in da smo marsikje, žal, že prepozni. Najmodernejša sredstva za registracijo so zato pogoj našega dela in naše zahteve po njih ne smejo utihniti!
Dr. Niko Kuret
Pravljičarju Resniku v slovo
V času, ko smo se folkloristi iz cele države zbrali v Makedoniji, je v Petrušni vasi na Dolenjskem dotrpel eden najboljših slovenskih pravljičarjev, Anton Dremelj, po domače Resnik. Tako se je zgodilo, da njemu, ki je. tako rad imel prijatelje okoli sebe, nisem mogel priti — po starosvetni dolenjski navadi — delat družbo zadnjo noč pod domačo streho in tudi ne po slovo« k odprtemu grobu.
Ob žalostni novici sem šel lahko iskat tolažbe le k tistemu Resniku, ki ni umrl, ampalk živi še naprej: k njegovim pravljicam. Najprej k prvim, ki sem si jih pisal pred desetimi leti v Resnikovi hiši «za mizo ali v zapečku ali kje zunaj v jesenskih in zimskih večerih in nočeh pred desetimi leti. Potem «pa še k tistim, ki jih je pravil v ljubljanski bolnišnici spomladi 1959, ko je čakal na težko operacijo, in tudi še po nji. Te zadnje — dvajset besedil — imamo k sreči ohranjene na magnetofonskih trakovih, ki so dolgi za nekaj ur.
Ko sva se z Resnikom prvič srečala, mu je bilo štirideset let. Mlad človek, ki je «pa v svoji pripovedni zakladnici zvesto varoval še pred-jurčičevska izročila. Temelj Resnikovemu repertoarju so bile namreč »vistorije«, ki mu jih je pripovedoval ded istega imena, Anton Dremelj. In v tem repertoarju najdemo zraven kratkih šaljivk in vseh mogočih pravljic — od živalskih do dolgih čudežnih in zgodovinskih — celo »«Srečo v nesreči« in »Jurija Kozjaka«. Dolenjsko« fabulativno veselje! Žeja «po živi besedi iz časov, ko pisana beseda ni bila vsakomur in vsak dam pri roki kakor danes ...
To in ono je z Resniko«m leglo za zmerom v grob na njegov petdeseti rojstni dan i«8. septembra il9«60, marsikaj pa živi naprej v mlaidih Resnikih, v ožji in širši pokrajini, ki brez dvorna premore še Ikaj dobrih pravljičarjev. Spominu tistega izmed njih, ki je bil en sam in ki smo mu rekli Resnik, pa se bomo najlepše oddolžili z objavo njegovih šestdesetih pravljic. Milko Matičetov
ca
Na sledi Kralju Matjažu
Le - pä vo - da Lju - bljan - či - ca, le - pa vo - da Lju - bljan - či
Nova balada iz Kostela
Nedelj&ko popoJdne v oktobru 1960 so se. v prija,zrni Dellačevi kuhinji zbrale domala vse Jašoanke, da bi ekipi Glasbeno narodopisnega inštituta iz Ljubljane zapele nekaj domačih pesmi iz Kostelske doline, Povedali so nam, da so včasih malokje toliko prepevali! kakor prav v vasi Jakšiči ali po domače »pri jakšičih«. Sprva se je zdelo, da poznajo pevke le bolj novejše, fantovske pesmi, kakršne pojo tudi drugod v Sloveniji. Potem pa so začele iskati po spominu, kaj so slišale v otroških letih od mater in babic pa od stare, po vsem Kostelskem znane Mince Hatove (ali Hartove, gl. Glasnik 1. II, št. 4). In glej, nenadoma so začele prihajati na dan tudi pripovedne pesmi, ena lepša od druge. Ko je Marija Marinč p. d. Beljamova Mica, o kateri so trdile sosede, da zna najbolj starinsko peti, začela počasi in zateglo »Lepi voda Ljuhljančica ..smo radoved-noi prisluhnili preprosti melodiji, ne da bi slutili, kakšno presenečenje nas čaka. Po nekaj vrsticah smo se spogledali:.i»,Kaj? Ali je mogoče? Neznana balada o Kralju Matjažu?!.: Prosili smo Beljanovo, da nam je pesem še enkrat zapela, zdaj skupaj s sosedo Marijo Jalkšič. Resnično, našli smo doslej neznano balado o Kralju Matjažu! Odkritje nas je navdalo z velikim veseljem, zdelo se nam je, da se je po kuhinji razlilo samo rumeno sonce in kar toplo nam je postalo, čeprav je zunaj še vedno neusmiljeno lilo in so se megle kakor prej podile proti Kolpi.
Doslej smo poznali o Kralju Matjažu samo štiri pripovedne pesmi z variantami: Kralj Matjaž reši s\!o-jo nevesto (Štrekelj, št. i—8), Kralj Matjaž v turški ječi (SNP, 9—iOi), Smrt Kralja Matjaža (SNP, 11—12; Glonar, Stare žalostne, str. 9—15) in Godec pred peklom (SNP, 64i). Kot je razvidno' iz razprave I. Grafenauerja, Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu (Slov. Etnograf, 1. III/rVL 1951) v teh pesmih Kralj Matjaž v resnici ni prvotni junak, ampak je njegovo ime pozneje prišlo vanje. Podobno je tudi z novo odkrito balado o Margetici in Kralju Matjažu. Takole se glasi:
Lepa voda Ljuhljančica, na nji prala Margetica, premočno lepa deklca.
Mimo prijaše kralj Matjaž.
»Kaj je tebi Margetica, da si premočno žalostna?«
»Kaj nečo biti žalostna, ker me je mame a karala, da sem Mrgetca nosiča!«
Prejel jo za belo roko, potegnil gori na kojna.
Daleč, predaleč jahata.
»Deni me doli iz kojna, pa pejd me iskat modri žen!« Dokler modre žene pridejo, Margetica mrtva leži, sinček pa v krilici sedi.
Pripovedne pesmi take vsebine slovensko pesemsko izročilo ne pozna. Tudi pri drugih južnih Slovanih bi jo zaman iskali. Pač pa zelo spominja nanjo balada »Die Geburt im Walde«, o kateri je izšla ll. 1935 obsežna razprava v zbirki »Deutsche Volkslieder mit ihren Melodien«, ki jo izdaja Deutsches Volksliedarchiv v Freiburgu (I. zv., str. 62—74, št. 7|). Če upoštevamo, da leži Kočevsko,
od koder so trije nemški zapisi omenjene stare balade, v neposredni soseščini Kostelske doline, potem uganke o podobnosti obeli pesmi nemara ne bo težko razvozljati. Zdi se, da so balado o vitezu in deklici, ki v gozdu porodi dete in umrje, Ko-stelci slišali od Kočevarjev še v starejši obliki, kakršno sporočajo zapisi iz Porenja in Lotaringije, ne pa tako, kot so jo pozneje zapisali na Kočevskem in jo nemški folkloristi označujejo za »slavizirano«. Dejstvo, da je vitez dobil pri nas ime kralja Matjaža, bi (kazalo na to, da je posvojitev' nastala v času, ko je zgodovinski ogrski kralj Matija Korvin pri nas sicer že postal epski junak Kralj Matjaž, hkrati pa je še veljal za resnično osebo. To hi moglo biti najbolj zgodaj ob koncu 15. stol. (prim. Grafenauer, nav. d., str. 249). Ali so vse te domneve pravilne, se bo pokazalo po nadrobni raziskavi našega in nemških primerov.
Z. Kumer
Pravljica iz Beneške Slovenije
Ko se je član našega društva, učitelj Ettore Specogna, poleti 1960 mudi! v domači vasi Kal v zahodnem delu Beneške Slovenije, si je kakor ponavadi vneto zapisoval stara ljudska izročila. Tokrat je bil oborožen tudi z magnetofonom, tako da bi mu prav nič ne moglo uiti. Potem pa je še bil tako ljubezniv, da nam je ob obisku v Ljubljani prinesel pokazat trak. Zavrteli smo ga, poslušali in se ne mogli naslišati te milo pojoče govorice z one strani zahodne meje.
Na traku nas je med drugim čakalo tole prijetno presenečenje: nova benešikoslovenska pripoved O'Kralju Matjažu. S privoljenjem E, Spe-cogne jo tu objavljamo:
Kraj Matjaž je biu pol&dan' na ne djseeta od niga drdziga kraja. An teli kraj je biu polädu1 tudi Gaspod-bogä na öjsceta. An ta gredo na tegale djseeta. So kuhal tudi mdčenk, ankrat so užal2 na djseetah. An ta pride buoh, prnese tu gajdf3 nomalo soli an jo vrže, no pest soli, tu tele mdčenk, tu tele kudtu. Tele močenk je biu kuhan, rasprtjd kje usen leten, k so bli poladan. Tu so djal:
»To ni4 dobr mdčenk.«
»Ja« — Kraj Matjaž je jau — »san vidu« — je jau — »ta on je vrgu notr neki!« je jau. Pa mu je jau, bogu, je djau Kraj Matjaž:
»Kaj s vrgu notr?«
»A, sou!« je djau.
»Kadil t je dau tole sou?«
»A« — je jau — »jo man ist!« je jau.
»Ki jo maš?« je djau.
»Lej, tamle tista gora, je mdja« — je jau — »je cela gora, je sama sou ta na nji.«
»Ben, tisto sou« — je djau — »ti uzamen, tisto goro ti uzamen ist. Borna mela uojskd!«
»Ja ben, sej, ku češ, pa imela jo borna! Kadä jo mama met?«
»Za deset dni« — je djau — »se ušafamo tle« — je djau — »z naj trüpu6, an jo takämo.«1
Kraj Matjaž prpeje uso njega trupu. use njegä souddde* kupe,9 zbere njega kanone, puše, brus sable, use se so laščele tele sable, tako so ble nabrušene. Te šest dan rata tudi Ga-spodboh ato.10 Mu je jau Kraj Matjaž:
»Kuo je tole, ti se neč parečavaš11 za vojsko? Ist« — je djau — »san užej parečan tle. An še štir dni je cajt..., sej ne boš mou se parečat!«
»A, ti ne bej se za me, ist san parečan!« je jau. »Kar bo ta deset dan, se ušafamo kupe tle.«
»Zvezde šteti« ali »Zvesto šteti«
Primer nedopustnega spreminjanja besedila
ija. dobrote Kraj Matjaž je djau.
Gor na deset dni Kraj Matjaž začne strejat tje u tole goro s pašam an s kanon. An se pooblači, an začne tarnet, začne buskät, grmet, strejät. So ble strele ognjene, pa so istrelele, je začeu snet gorjet. Tele Kraj Matjaž se j prestrašu:
»Gore, pokrite mete je jau.
An so udarle dve gore ukilpe. so pokrile notr tegale Kraja Matjaža an uso njega trupo. An notr so pokriti.
An notr je dna kal6nač'2 debela pet metru. An okuole tele kalöne hod tele Kraj Matjaž an z no roko se drži za njo an tole kalono zmiran liže s tole roko. An dok ne preliže z roko tele kalöne, Kraj Matjaž ne bo rešen. Kar ponuca uso tole kalono, ke jo pregloda, tele gore se nazaj odprejo an Kraj Matjaž pride uan na dan. An bo bogu ponižen an bogu boječ, an na bo oič prot bogü stau.
(Vprašanje E. S.:) »Kaj bo delu, ko pride us n na dan?«
»Vojske ne bo oič, zato k e se bo bau bogä.«
Povedal Yigi iSpecogna, p. d. Fužina, Kal 99, obč. Podbonesec, sept. 1960.
1	Polädan = povabljen; pol tulu = povabil.
2	ližal — imeli navado.
3	Gajöfa = žep.
4	Ni: tu bi pričakovali je.
5	Ušafamo = najdemo.
6	Trupa = vojaštvo.
7	Takämo = se lotimo.
8	Soudäde = vojake.
9	Küpe = skupaj.
10	Ato = na tem mestu.
11	Pareča(va)t = pripravljati se.
12	Kalana = steber.
Pripoved — iz ust Specognevega očeta — je prikupna, živahna, lepo zaokrožena. Vsebinsko ne prinaša neslutenih novosti za matjaževsko izročilo, ampak se lepo uvršča v številčno najmočnejšo skupino proznih pripovedi o Matjažu, ki govore o vojski tega junaka proti bogu. Če smo dozdaj poznali 33 takih pripovedi (glej Razprave SAZU II/IV, str. 133), je tukajšnja štiri in trideseta; iz Beneške Slovenije pa je peta. Mikavno novost za slovensko izročilo pomeni debeli steber, ki okoli njega Matjaž kroži in ga z roko' »liže«; dolgo bo še trajalo, da ga »preliže«, »ponuca« ali »pregloda«, laka izročila so bolj pogostna pri sosedih Furlanih, kakor piše G. Pe-rosini v zborniku Alpes Orientales H (pred izidom v Nemškem Gradcu). Furlanski etnograf seveda pozna naše matjaževsko izročilo, z nekaj slovenskimi pripovedmi mu je postregel tudi E. Specogna (več o njih se bo dalo povedati, ko bojo natisnjene in pri .roki).
Milko Matičetov
V	pesmarici za koroško mladino »Mladina poje«, ki je izšla 1959 v Celovcu, je objavljena tudi pesem Slišala sem ptičko pet’ na str. 56/IX. Druga kitica se glasi:
Dekle paslo je ovce,
začelo zvesto štet’.
Rado b’lo bi zvedelo,
kedaj bo treba umret’ itd.
Rokopise in korekture pesmarice sem imel v pregledu, zato vem, da se je druga vrstica najprej glasila: začelo zvezde štet’. Tako jo je prireditelj pesmarice, prof. Luka Kramolc, tudi prevzel v rokopis iz Mohorjeve pesmarice 1895 (Jakob Aljaž) II. del str. 137, talko jo imam sam v spominu iiz mladosti. V končni redakciji pa je uredništvo (Franc Aich-holzer in Rudi Vouk) zvezde spremenilo v zvesto (in pesmarica je izšla s takšnim besedilom.
Na prvi pogled se res zdi nenavadno, da bi dekle -na paši štelo zvezde, kot da bi paslo v mraku ali celo ponoči. Pač pa bi lahko zvesto štelo kukavičje glasove in s tem šte-vilo' let, ki so mu še namenjena. Ali bi bilo torej zvesto prvotno in zvezde spačeno zaradi enakozvočja, podobno kot navaja Glonar primer tuja roka na Štajerskem namesto tvoja roka zaradi gorenjskega izgovora (iSNP Predgovor str. *531)?
Res da otroci in pastirji pa tudi odrasli igrivo sprašujejo kukavico za število svojih prihodnjih let ipd. Tako bi bila s tem zveza s prvo (in tretjo?) kitico povsem naravna. Toda vsebina druge kitice pravi tudi, da je dekle najprej začelo Štefk šele na koncu se je zglasila kukavica, Ali je to samo ličen tla?
Manj znano je, da je zvezde šteti na Štajerskem priljubljena! pastirska, otroška igra z marjetami (v otroški domišljiji podoba zvezd?) —- pri ob-trgavanju cvetnih listkov namreč otroci štejejo, želeč izvedeti število let življenja (kedaj bo treba umret1).
Seveda bi bilo treba, igro v opombi pesmarice pojasniti, da bi bila nenavadna zveza umljiva tudi nepoučenim.
Tretja kitica res sicer navezuje zopet na poslušanje kukavice: dekle jo zavrača, ker jo ima ptica za norca (kadar kukavica strese cele »rafale« kukuku ..., pravijo na Štajerskem,. da se norčuje, norčka, da nori poslušalca)). Lahko pa io tudi samo moti pri ob trga vanju in štetju lističev.
Kaj pravi literatura?
V	zbirki OSNlP Glasbeno narodopisnega inštituta v L j. je pod št. 1742 zapis in napev Josipa Vidica iz leta 1907 v 5 kiticah (5. kitica je očitno privzeta pivska varianta). Druga kitica pesmi je drugačna in sploh ne pozna spornega mesta:
Pastirka pase ovčke dve
V	senc pri njij sede Okoli nje so kukale Lepo se ji smeje itd.
Drugo varianto 3 kitic (enakih kot pri Žirovniku v Kramolčevi pesmarici!) besedila z napevom (ÖSNP št. 2535) je zapisal Ludvik Kuba. Druga kitica se glasi:
Pastirka pasla ovčice, začela zvezde štet’, ker ona b’ rada zvedila, kedaj bo treba umret’ itd.
Ob strani besedila so v češkem prevodu nekatera mesta, n. pr. hvez-dy počituti itd., verjetno zapisovalcu manj znana.
Št. 10.085 ima napev in pod notami samo prvo kitico' v zvezku OiSNP z naslovom: »Narodne pesmi, ki se pojo po Dolenjskem okoli Novega mesta, zapisal koncem 90. 1. Janko Žirovnik«.
V	'SNP pesem ni objavljena, samo v Dodatku k stanovskim je —■ kot »nenaroldna« — navedena prva kitica pod št. 169 na str. 304/IV:
Slišal(a) sem (eno) tičko(e) pet, Zapela je kuku.
Kaj more nek za ena bit,
Da poje tak lepo?
To ni nobena ptičica ...
J. Glonar ima pesem 3 kitic v Slovenski pesmarici 1940 na str. 249 pod št. 232 in ... zvezde štet... v drugi kitici.
Več zapisov doslej ni bilo mogoče najti, prav tako ne ugotoviti neznanega avtorja pesmi, ki že v SNP ni bil označen.
Prof. Kramolc je pregledal še 6 pesmaric in povsod našel ... zvezde štet... (J. Žirovnik, Narodne pesmi za mladino, 1921, III. stop., str. 7; Dr. P. Kozina, Pevska šola, 1923, II. del, str. 69; J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, 1936, I. zv., str. 34; I. Primož, Mladina poje, 1942, str. 45; Kramolc-Tomc, Pesmarica, 1943, str. 14; J. Humar, Slovenske narodne, 1952, str. 94().
Bi šlo torej po vsem tem v celovški izdaji pesmarice iz 1. 1959 za primer »nedopustnega izpreminjanja besedila« ljudske pesmi?!
Leopold Stanek
NOV ETNOGRAFSKI FILM
Režiser Zvone Sintič je v januarju 1961 snemal za Viba-film zunanje posnetke novega etnografskega filma o »lavfarjih« v Cerknem. Film ne bo strogo dokumentaren. Režiser, ki je hkrati scenarist filma, je lav-fariji dal svoj umetniški pečat, upajmo, da ne na škodo etnografske točnosti. Film bomo videli verjetno že aprila 1961.
VIL kongres Zveze društev iolkloristov Jugoslavije
Med novimi knjigami
Raziskovalci ljudske kulture v Jugoslaviji so se tudi letos sestali na skupni delovni konferenci in sicer v NR Makedoniji v dueli od 17,-—22. septembra 1960. Pridružilo se jim je tudi več gostov in prijateljev iz tujine.
Kongres je pričel s svojim delom v Skopju, kjer je udeležence pozdravil predsednik Zveze direktor F. Baš iz Ljubljane, nato v imenu domačinov tov. Dimce Belovski, predsednik Sveta za kulturo NR Makedonije, v imenu raznili _ ustanov in organizacij, med njimi tudi Etnološkega društva Jugoslavije, pa razni zastopniki. Zatem je kongres prešel na delovno konferenco z referati o ljudski kulturi Makedonije. Udeleženci so si potem ogledali skopske znamenitosti in počastili spomin makedonskega narodnega revolucionarja Goce Delčeva ob kamnitem sarkofagu s posmrtnimi ostanki na dvorišču cerkve sv. Spa-sa, zvečer pa občudovali makedonske ljudske plese in pesmi na koncertu KUD »Orce Nikolov«.
Naslednjega dne se je kongres podal v Tetovo, kjer so se nadaljevali referati o makedonski ljudski kulturi in kjer je nastopilo več krajevnih pevcev in plesalk. Nadaljnja pot je vodila v Gostivar in mimo umetnega Mavrovskega jezera proti jugu.
V Ohridu ob velikem istoimenskem jezeru je potekal največji del kongresa z referati in diskusijo o vseh važnejših temah. V tem času je bila odprta razstava makedonske tekstilne ornamentike, ki jo je pripravila v okviru Folklornega inštituta iz Skopja M. Antonova. Med tem časom so bili tudi ogledi krajevnih znamenitosti, svečan sprejem, izleti v okolico ter večer folklornih filmov.
Ob zaključku so si udeleženci ogledali še Prespansko jezero in krajevno folkloro, Bitolo, Titov Veles in se nato v Skopju poslovili od ljubeznivih in gostoljubnih Makedoncev ter se razšli na vse vetrove.
Na delovnih konferencah so bile obravnavane naslednje teme:	1.
Ljudska kultura Makedonije, 2. ljudska umetnost v luči zakonitosti družbenega razvoja, 3. Ljudski glasbeni instrumenti in 4. Po sledovih najstarejših folklornih izročil.
Uvodoma je dr. K. Penušlinski prebral skupen referat o makedonski ljudski kulturi. Makedonsko ljudsko glasbo so obdelali Ž. Fir-fov, V. Hadži Manov in V. Nikolov-ski. O makedonskem ljudskem pesništvu in pripovedništvu so govorili dr. A. Spasov, R. Polenakovic, dr.
Ž. Mladenovič, dr. H. Peukert iz Jene, dr. H. Polenakovic in D. Ma-lenko. Kritiko dokumentov o folklori so obravnavali dr. K. Penu-šliški, G. Todorovskj in R. Medenica. nekatera druga področja pa M. Hadži Pecova, Dj. Petrovič, D. Nikolič in S. Roča.
O vlogi ljudske umetnosti v družbenem razvoju so obširno razpravljali Z. Palčok, dr. Martinovih in dr. Nedelj kovič, dopolnili pa so jih T. Cubelič, Lj. Miljkovič, dr. G. Heil-furth iz Marburga, M. Ki raly, arh. A. Freudenreich in dr. K. Čamilov. Diskusija o tem je žal odpadla.
Temo o ljudskih glasbenih instrumentih je spodbudila nameravana mednarodna izdaja priročnika evropskih ljudskih glasbenih instrumentov. Uvodoma je spregovoril C. Rihtman. Podani so bili pregledi instrumentov v Makedoniji (A. Tinin), v Črni Gori (dr. J. Vukma-novič) in v Bolgariji (I. Kaču-lev iz Sofije). Izmed godal so obravnavali gusle T. Djukič, M. Kne-ževič in D. Antonijevič. Od brenkal so obdelali tamburo dr. J. Andrič, citre pa E. Kiraly in dr. R. Hrovatin. Pihala so obravnavali Z. Lovrenčcvič, A. Gojkovič, S. Stepa-nov, D. Dević, I. Ivančan in S. Ze-čevič, panovo piščal dr. Z^ Kumer, piščali z mehom pa J. Bezič, dr. L. Picken iz Cambridge-a in dr. S. Pe-risteris iz Aten. Otroške zvočne igre je prikazala M. Obradovič. Na razne probleme pri raziskovanju instrumentov pa so opozorili Z. Markovič, V. Kličkova, R. Pejovič, T. Vujičič iz Budimpešte in A. Na-metak. O uporabi tambure v šoli je spregovoril S. Jankovič. V plodno diskusijo o instrumentih je posegel tudi dr. E. Stockmann iz Berlina, eden izmed urednikov pripravljajočega se priročnika evropskih ljudskih glasbenih instrumentov.
V okviru zadnje teme so sprego-vorili o glasbi M. Vasiljevič in dr. V. Žganec, o narekanju N. Kneže-vič, dr. J. Vukovič in Š. Plana, o nekaterih drugih področjih pa dr. C. K. Spyridakis iz Aten, D. Djor-djevič, O. Delorko in Raina Kaca-rova-Kukudova. Končna diskusija je opozorila na neenotno strokovno terminologijo in predlagala ustrezno temo za prihodnji kongres.
Ob koncu kongresa je občni zbor Zveze društev folkloristov Jugoslavije izbral za novega predsednika dr. Kirila Penušliskega, profesorja filozofske fakultete v Skopju. V dvanajstčlanskem izvršnem odboru zastopata Slovenijo dr. Z. Kumer in dr. V. Vodušek. Disku-
V septembru je izšel četrti zbornik RAD KONGRESA FOLKLORISTA JUGOSLAVIJE. V njem so objavljeni referati s kongresa v Za-ječaru in Negotinu 195®. Referati so razvrščeni v pet skupin: 1. Nego-tinska krajina, 2. Narodna književnost ,i narodna muzika, 3. Muzički folklor i igre, 4. Likovna umetnost, 5. Graditeljstvo. Urednik prof. M. Lalevič je pri svojem delu upošteval petero kongresnih tem, ki so bile: Sledovi našega najstarejšega folklornega izročila, Folklor Timoč-kega okraja, Ljudska likovna umetnost, Balada v ljudski književnosti in glasbi. S prispevki je sodelovala vrsta domačih, tudi slovenskih etnografov. tako da je vsebina pisana in zeloi zanimiva. Knjigo poživljajo številne fotografije, ki so deloma zgolj ilustracije, deloma pa pojasnujejo referate. Dodano je tudi poročilo o kongresu in letnem občnem zboru Zveze društev folkloristov Jugoslavije. Zbornik je tiskan na lepem papirju in ga bo vsak naročnik vesel. Naše člane opoizarja-moi, da si ga lahko naročijo pri tajništvu društva, Ljubljana, Wolfova 8/11. Cena zanj je 300 din, za tiste, ki sto poravnali članarino za letošnje leto>, pa ijamo 2TO din.
■*
Peti zbornik, ki bo vseboval gradivo Kongresa folkloristov na Bledu 1959, izide verjetno ob koncu februarja. Iz tehničnih razlogov bo tiskan v celoti v latinici. Prvemu delu, ki vsebuje prispevke O' etnografiji Gorenjske, so* dodane fotografije, ki so deloma v neposredni zvezi s posameznimi članki, deloma pa slikovno dopolnilo prikaza gorenjske ljudske kulture. — Člane našega društva in bralce Glasnika opozarjamo, da tudi ta zbornik lahko naročijo na našem tajništvu pod enakimi pogoji kot prejšnjega.
sija je zahtevala zboljšanje kongresnega dela in ustanovitev ustrezne komisije za nove statute. Predlagane so bile nekatere teme za prihodnjo konferenco in prihodnji kongres v NR Srbiji. Obravnavana je bila materialna zaščita članov in vzajemni odnosi z Etnološkim društvom Jugoslavije. Občni zbor je ponovno izrekel priznanje Društvu folkloristov Makedonije za uspešno organiziranje kongresa in izredno gostoljubje.
Dr. R. Hrovatin
'Glasnik« izdaja Slovensko etnografsko društvo — Urejuje uredniški odbor ■— Predstavnik izdajatelja in uredništva dr. Yalens Vodušek — Uorava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova 8/11 (Glasbeno-aiarodopisni institut) — Cena izvodu 15 din, letna naročnina 50 din; za poročevalce etnografskih znanstvenih zavodov brezplačno — Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani