Didakta oktober 2014 3 Fokus: Starši v pedagoškem procesu SOUSTVARJANJE S STARŠI / Jerneja Terčon, prof. defektologije / Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Zdravstveni dom Ljubljana V vrtcu ali šoli se srečamo s takšnimi in drugačnimi starši in strokovnimi delavci. Z nekaterimi se takoj ujamemo, se lahko z njimi brez težav pogovarjamo, skupaj iščemo rešitve, z drugimi pa težje navežemo stik in treba je vložiti precej energije, da najdemo skupno točko. Nekateri so tudi bolj ali manj vešči komunikacije, spet drugi bolj ali manj pripravljeni soustvarjati. Sodelovanje s starši ima pomembno vlogo v pedagoškem procesu, še pose- bej takrat, kadar delamo z otroki s spe- cifičnimi učnimi težavami ali drugimi posebnimi potrebami. Novi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potre- bami (Ur. l. RS, št. 58/11) in Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 88/13) namenjata temu poseb- no pozornost, saj se pod opredelitvijo »svetovalna storitev« v okviru dodatne strokovne pomoči lahko izvaja tudi svetovanje staršem. Namen tega je sku- paj s starši ali z drugimi strokovnimi delavci najti ustrezno rešitev za dolo- čen problem, poiskati najboljše stra- tegije, pristope in pa predvsem starše opremiti z različnimi specialnopeda- goškimi načini, kako otroku oziroma mladostniku (v nadaljevanju: otrokom) pomagati na določenem razvojnem, učnem ali vzgojnem področju. Večina staršev izkazuje velik interes za sodelovanje. Želijo se posvetovati o svojih pristopih in že uporabljenih tehnikah, didaktičnih pripomočkih, se naučiti novih vaj, tehnik, ki bi po- magale njihovim otrokom na šibkih področjih. Starši si želijo svežih idej za izdelavo novih didaktičnih pripomoč- kov, konec koncev pa vsekakor želijo biti pomemben del otrokove vzgoje in izobraževanja, to je »biti slišan« in imeti enakovredno vlogo pri obliko- vanju in izvajanju pomoči za otroke. Leitly Orton (1997) govori o tako ime- novani Adlerijanski teoriji, ki pravi, da posameznikovo vêdenje cilja na odziv drugega posameznika, bodisi staršev, strokovnih delavcev ali otroka, ki izhaja iz strmenja k vidnejši vlogi v določeni socialni skupini. Drugače po- vedano, za boljše rezultate je potrebno aktivno soustvarjanje vseh udeleženih, pri čemer imajo le-ti enakovredno vlo- go (Anderson in Gehart 2007; Arm- strong-Piner 2008; Čačinovič Vogrinčič 2008, 2012; Epstein in Sanders 2000; Leitl Orton 1997). Soustvarjanje rešitev pri pedagoškem delu (Anderson in Gehart 2007; Čači- novič Vogrinčič 2008; Leitl Orton 1997) pomeni dosegati zaželene predloge in smernice, ki se oblikujejo v odno- su med strokovnimi delavci, otroki in starši, in njihovo prevajanje v akcijo, dejanja, konkretne korake pri iskanju rešitev za dotičnega otroka. Gabi Čači- novič Vogrinčič (2012) med drugim še izpostavi, da soustvarjanje ni pogovor o rešitvi, ki jo ponuja strokovni dela- vec, ampak se s soustvarjanjem rešitve šele oblikujejo in so rezultat predlo- gov vseh udeleženih. Strokovni delavci morajo prevzeti vlogo spoštljivih in odgovornih zaveznikov, strokovnja- kov za strokovno znanje in vedenje, starše in otroke pa morajo videti kot strokovnjake z izkušnjami v vlogi so- govornikov oziroma soustvarjalcev. Epstein opredeli partnerstvo s starši in širšo okolico s pomočjo šestih do- men: vzgajanje, komunikacija, učenje doma, prostovoljnost, soodločanje in sodelovanje z okolico (Armstrong-Pi- ner 2008; Epstein in Sanders 2000). Poudari pomembno vlogo soustvarja- nja vseh udeleženih, in sicer otroka, staršev, izobraževalne institucije in širšega okolja. Na podoben način tudi Čačinovič Vo- grinčič (2008) izpostavi domene sou- stvarjanja in pomembno vlogo vseh udeleženih, vključno z otrokom, pri čemer med drugim izpostavi naslednja načela pri soustvarjanju skupaj s starši: - Načelo vsestransk ega pristopa in partnersk ega sodelo v anja, ki spod- buja dejavno vključevanje staršev v iskanje skupnih rešitev ter dobro usposobljenost strokovnih delavcev za takšna dejanja. Pri tem so po- membne lastnosti strokovnih de- lavcev, kot so odprtost, spoštovanje drugačnosti, empatično razumeva- nje in odzivanje ipd. - N ačelo str ok o vne usposobljenosti str o- k o vnih dela vcev in načelo int er disci- plinarnosti, kar pomeni poznavanje obstoječe zakonodaje in vsebinskih dokumentov na področju dela z otroki s posebnimi potrebami, do- bro sodelovanje med strokovnimi delavci, med vrtci/šolami in insti- tucijami, ki pomagajo otrokom in njihovim staršem. - N ačelo odkriv anja močnih podr oči j, kar pomeni odkrivanje virov moči pri strokovnih delavcih, otrocih in njihovih starših, da bi mobilizacija virov moči postala temelj in osnova za oblikovanje pomoči, na katerih se bo gradilo soustvarjanje dobrih rešitev in izidov. - N ačelo posta vljanja r ealnih ciljev in vr ednot enja dosežk o v, ki nam poka- žejo pot k dobrim izidom in so po- membni za motivacijo in dejavno udeleženost sodelujočih v procesu pomoči, ter potrebo po načrtova- nju in vrednotenju ter ponovnem načrtovanju dela. - N ačelo r azumev anja, odgo v ornosti in soustv arjanja, kar pomeni odgo- vornost vseh v celotnem procesu pomoči za vsak korak in napredek otroka, in – kar je še posebno po- membno – sodelovanje v jeziku, ki ga vsi razumejo. Na splošno imajo starši redko prilo- žnost deliti svoja upanja in strahove v zvezi s svojimi otroki. Namesto tega so največkrat deležni različnih pred- sodkov, napačnih sodb, etiketiranja 4 Didakta oktober 2014 Fokus: Starši v pedagoškem procesu oziroma suhoparnih, preveč splošnih nasvetov od strokovnjakov, ki se niso sposobni vživeti v njihovo kožo. Stro- kovni delavci nikoli ne smejo dopustiti, da bi se starši obravnavali inferiorno, temveč morajo z njimi soustvarjati. Pri sodelovanju s starši je treba biti pozoren na to, da strokovni delavci prisluhnejo in slišijo, kaj jim želijo po- vedati starši (tudi preko neverbalne ko- munikacije), se odzovejo s sočutjem, se sproti prilagajajo komunikaciji z intuitivnim ugibanjem, povzemajo, kaj smo se že dogovorili, si postavlja- jo izzive in interpretirajo razlage določenega problema ter navsezadnje opogumljajo starše, da so pripravljeni videti določen problem tudi iz drugih zornih kotov (Leitl Orton 1997). Kessler-Sklar in Backer (v Armstrong- -Piner 2008) sta ugotovila, da je bilo večino sodelovanja med strokovnimi delavci in starši naravnanih tako, da je stremelo k spreminjanju vedenja staršev, namesto k vzpostavljanju so- ustvarjanja med starši in strokovnimi delavci. Raziskave so pokazale, da so starši izpostavili prav blokade v ko- munikaciji s strokovnimi delavci kot razlog, da so v manjši meri vključeni v otrokov proces izobraževanja (Grif- fin in Steen 2010; Johnson, Pugach in Hawkins 2004), predvsem pri procesu soustvarjanja za doseganje najboljših rezultatov pri otroku. Koraki, ki podpirajo soustvarjanje (pri- rejeno po Čačinovič Vogrinčič 2008): 1. Pridružev anje – strokovni delavci pridejo k staršem in jim znajo pri- sluhniti, na tej točki se vzpostavi odnos. 2. R azisk o v anje – odkrivanje enkra- tnosti problema in možnih rešitev, kar pomeni, da strokovni delavci skupaj s starši ugotavljajo, kje je težava, kakšni viri so morda že na voljo in kako so ti že opremljeni za reševanje težave, ter kaj je potrebno še narediti. 3. Spr eminjanje – načrtovanje korakov soustvarjanja, izvajanje in delo. 4. Pr osla vljanje – prepoznavanje in spoštovanje prispevka staršev in strokovnih delavcev, evalvacije sku- pnega sodelovanja. 5. R eflektir anje – priložnost za strokov- no in osebnostno rast, ki poteka v celotnem procesu soustvarjanja in zagotavlja povratne informacije. Jurišić je zbrala nekaj primerov dobre in slabe prakse soustvarjanja strokov- nih delavcev in staršev, pri čemer se je predvsem osredotočila na to, kje se po navadi zalomi in kako poiskati ustrezno rešitev za določen problem. Izpostavila je, da do blokad v komuni- kaciji s starši po navadi pride takrat, ko strokovni delavci »z različnimi izjavami prekinjajo pripoved staršev, odklanjajo njihove predloge in sodelovanje, hkrati pa jih poskušajo usmeriti k ciljem, ki se zdijo pomembni njim in ne staršem« (Jurišić 2012, 81). Kot najpogostejše blokade v komunikaciji s starši je av- torica navedla: prekinjanje staršev, zmanjševanje pomena težav, o kate- rih starši pripovedujejo, ustvarjanje občutka krivde staršev, poudarjanje težav (strokovni delavci, ustanove, sistem), poudarjanje osebnih težav staršev, izpostavljanje lastne strokovne kompetentnosti, zavračanje predlogov staršev in pretirana uporaba strokov- nih izrazov. Jurišić, podobno kot Leitl Orton (1997), poudarja, da naj namesto naštetih blo- kad strokovni delavci rajši uporabijo tehnike poslušanja, kot so: - izja v e spodbude, s katerimi izraža- mo zanimanje in pripravljenost na poslušanje, - izja v e r azširjanja in pojasnjev anja, ko želimo starše spodbuditi, da nam povedo nekaj več o določeni zadevi, - par afr azir anje oziroma povzemanje pripovedi staršev s svojimi beseda- mi, - odziv anje na čustv a oziroma empa- tično poslušanje, - upor aba tišine in pr emor a, to je ča- kanje na odgovor, ki staršem omo- goča, da ga ustrezno oblikujejo in se pripravijo nanj, - sklepno po vzemanje, kjer povzame- mo bistvene zamisli in občutja, pri čemer mora biti ta povzetek bolj obširen kot pri parafraziranju, - spodbujanje z vpr ašanji, pri čemer uporabljamo tako odprta vpraša- nja, ki spodbujajo h govorjenju, kot tudi zaprta vprašanja, kjer sogovor- nik potrdi oziroma ovrže določeno trditev. V nadaljevanju so za konec pred - stavljene resnične zgodbe staršev in strokovnih delavcev, ki so bili deležni blokad v komunikaciji zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Pri vsaki zgod- Didakta oktober 2014 5 Fokus: Starši v pedagoškem procesu bi smo dodali, kako bi lahko vpleteni problem rešili s soustvarjanjem. ZGODBA O OTROKU A Otrok se zelo boji ustnega spraševa- nja in javnega nastopanja. Strokovna delavka se odloči, da bodo otroci pri- pravili govorno vajo na poljubno temo, ki jo bodo predstavili pred razredom. Pove jim, da bo poleg vsebine oce- njevala tudi njihov nastop. Ocena bo predstavljala pomemben del zaključne ocene. Starši so v skrbeh, da bo na- loga pri njihovem otroku povzročila izredno stisko. P omanjk anje soustv arjanja (starši): Starši zahtevajo sestanek s strokovno delav- ko, kjer izpostavijo, da ima otrok odloč- bo, kjer piše, da naj bo večji poudarek na pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja, zato otrok ne sme imeti govor- nih nastopov. P omanjk anje soustv arjanja (str ok o vna dela vk a): Strokovna delavka od otroka zahteva govorni nastop, po nastopu pove, kaj vse je narobe naredil in ga zasmehuje pred celim razredom. Soustv arjanje: Strokovna delavka se po- govori s starši, skupaj poiščejo rešitev. Predlagajo, da otrok doma pripravi nastop, predstavitev pred razredom izvede v manjši skupini ali v paru z vrstnikom. ZGODBA O OTROKU B Otrok je iz vrtca spet prišel poškodo- van. Staršem pove, da ga je drugi otrok porinil v stol in potoži, da se drugi otroci večkrat spravljajo nanj. Starši že nekaj časa opažajo pri otroku, da ne gre rad v vrtec. Strokovno delav- ko v vrtcu opozorijo na vedno večjo otrokovo stisko. P omanjk anje soustv arjanja (starši): Star- ši še isti dan pokličejo ravnatelja in takoj prijavijo strokovno delavko, ker ne poskrbi, da bi vrtčevska skupina za otroka predstavljala varno okolje. Pokličejo svojega odvetnika in tožijo vrtec. P omanjk anje soustv arjanja (str ok o vna dela vk a): Strokovna delavka pokliče starše, jih obtoži fizične zlorabe doma in zanika, da bi se otrok poškodoval v času vrtca. Izpostavi, kako so starši zah- tevni in da ji stalno »visijo« za vratom. Soustv arjanje: Strokovna delavka se po- govori s starši, skupaj poiščejo rešitev. Predlagajo, da se v skupini pogovarjajo o nenasilni komunikaciji preko igre, s pravljico. Otrokom predstavijo korake pri reševanju konfliktov z vrstniki. ZGODBA O OTROKU C Otrok ima velik odpor do branja. Skr- bi ga, ker vsi drugi vrstniki že tekoče berejo, njemu pa pri branju črke kar »plešejo«, besedilo bere počasi, izpu- šča oziroma dodaja glasove, zamenja glasove in zmaliči besede. Strokovna delavka za domače branje izbere dalj- šo in zahtevno knjigo. P omanjk anje soustv arjanja (starši): Starši zahtevajo sestanek s strokovno delav- ko. Povedo, da ima njihov otrok disle- ksijo in ne rabi brati takšnih knjig, ker je tako rekla specialna pedagoginja. P omanjk anje soustv arjanja (str ok o vna dela vk a): Strokovna delavka izposta- vi napake v obnovi knjige in otroka vpraša, ali jo je sploh prebral. Tako otroku kot tudi staršem očita, da doma premalo vadijo branje. Soustv arjanje: Strokovna delavka se po- govori s starši, skupaj poiščejo rešitev. Starši skupaj z otrokom doma prebe- rejo knjigo (delno starši, delno skupaj, delno otrok sam) in se o besedilu po- govorijo. Otrok si pripravi iztočnice za obnovo, ki jo bo predstavil pri pouku. Literatura Anderson Harlene (ur.) in Gehart, Dia- ne (ur.) (2007) Collabor ativ e Ther ap y. New York: Routledge. Armstrong-Piner Sharon L. (2008) An Explor at or y S tudy of P ar ent Inv ol v e- ment as Me asu r ed b y Jo y ce Ep st e ins' s Ov erlapping Spher es of Influence. Portsmouth: Regent University. Čačinovič Vogrinčič Gabi (2008) Sou- stv arjanje v šoli: učenje k ot pogo v or. Ljubljana. Zavod Republike Slove- nije za šolstvo. Čačinovič Vogrinčič Gabi (2012) So- ustvarjanje procesov podpore in pomoči. V Branka D. Jurišić (ur.) 5. str ok o vno sr ečanje na t emo Življenje oseb z Do wno vim sindr omom, K omu- nik aci ja med starši in str ok o vnjaki: str ok o vno g r adiv o, str. 7–14. Ljublja- na: Sožitje. Epstein Joyce L., Sanders, Mavis G. (2000) Connecting home, school and community: New directions for social research. V Maureen T. Hallinan (ur.) Handbook of t he So- ciology of Education, str. 285–306. New York: Kluwer Academic/Ple- num Publishers. Griffin Dana, Steen Sam (2010) School- -Family-Community Partnerships: Applying Epstein’s Theory of the Six Types of Involvement to School Counselor Practice. Pr of essional School Counseling, let. 13 (št. 4): str. 218–226. Johnson Lawrence J., Pugach Marleen C., Hawkins Annie (2004) School-fa- mily collaboration: A partnership. F ocus on Ex ceptional Childr en, let. 36, str. 1–12. Jurišić Branka D. (2012) Blokade v ko- munikaciji s starši in tehnike po- slušanja. V Branka D. Jurišić (ur.) 5. str ok o vno sr ečanje na t emo Življenje oseb z Do wno vim sindr omom, K omu- nik aci ja med starši in str ok o vnjaki: str ok o vno g r adiv o, str. 81–106. Lju- bljana: Sožitje. Leitl Orton Geraldine (1997) Parents as Partners in Child Counseling. V Leitl Orton Geraldine (ue.) S t r at egi- es f or Counseling wit h Childr en and t heir P ar ents, str. 381–417. Brooks/ Cole Publishing Company. Viri Vir 1: (2013) Pr a vilnik o dodatni str ok o v- ni in fizični pomoči za otr ok e s poseb- nimi potr ebami, Uradni list Republi- ke Slovenije, št. 88/13. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?urlid=201388&stevilka=3192, 10. 9. 2014. Vir 2: (2011) Zak on o usmerjanju otr ok s posebnimi potr ebami – ZUOPP- 1 , Uradni list Republike Sloveni- je, št. 58/11. Dostopno na http:// www.uradni-list.si/1/objava. jsp?urlid=201158&stevilka=2714, 10. 9. 2014.