Naročnina za Avstroogrsko: V« leta K 2*50. 12 leta K 5-—, celo leto K lO’— za Nemčijo:	„	K 3 50,	„	K 7-—,	„	K 14-— za ost. inozemstvo:	„	fe. 4*20,	„	fr. 8*20,	„	fr. 16*80 za Ameriko celo leto 3*25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek, dne 12. februarja 1914. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10, I. nadstropje.			Og.asnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat 7 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 7.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Zimske žrtve: Čeh s hčerko je s konjema vred zmrznil na Šumavi.
RADO MURNIK:
Mejača.
2.
Rana jesenska megla je pokrivala ko-ruzišča in ajdovišča, ko sem stopal po ozki ilovnati stezici navkreber proti tajin-stveno tihemu gorskemu gozdu.
Hladno je bilo in vlažno. Videl sem svojo sapo in sapo svojega umnookega frmaca Davorja. Od bukovja so kapale težke kaplje na mlade hoje, raz hoje na leščevje, robidovje in brinje.
Vsak lovec se navdušuje za posebno vrsto lova. Prvi ljubi nad vse prežo na sloke za sanjavih večerov prve pomladi; drugega veseli najbolj naskakovanje divjega petelina o jutranji zori; tretji se ima najbolje na glasnih brakadah; četrtega zanima zlasti lov z uharico, peti hodi najrajši čakat hitronogega srnjaka ali celo begotnega gamsa, rojaka Zlatorogovega... Meni je bil že od nekdaj najljubši lov na najmanjšega gozdnega petelina, na jereba. Slovenski kraji so že v davnih stoletjih sloveli zaradi izrednega bogastva tega naj-ličnejšega, najlepše pisanega gozdnega petelina in še dandanes se morejo glede tega kosati z mnogimi deželami južnoza-padne Evrope, akotudi so nedolžni jerebji rod že precej poiztrebili brezvestni zan-karji in mesarski streljači, ki prizanašajo samici pravtako malo kakor samcu, češ, da ni divjina kokoškina nič manj okusna in vredna kakor petelinčkova. Pravi lovec strelja le samce, le jeseni in le na klic.
Tiho sem stopal po gozdu, ki je živo pestrel v jesenski velekrasoti. Preko slemena je vel ugoden veter, hladan severo-izhodnik, in padla je prva slana: oboje obeta uspešen lov.
Toda danes roje moje misli vse drugod. Zdi se mi, da vidim za vsakim grmom, za vsakim deblom ljub obraz, vitko postavo mlade lovke . . .
Blizu črnega kopišča sedem na gabrovo korenino. Jereb prebiva rad pri starih ogelnicah, kjer so oglarili oglarji ter kuhali oglje. Nekaj minut sedim nepremično; tudi Davor se ne gane. Potem vtaknem vabilko, piščalko od mačje kosti, med zobe, napnem petelina, zapiram in odpiram spodnjo izrezo s spodnjo ustnico in tako oponašam klic gozdnega jereba:
„Tsii-tsi-tsitseri-tsi-tsui!“
„Brr-brr . . .“ zagrmi kratko, zamolklo spodaj v zaraslem jarku približno dvesto korakov daleč. Izpreletel je. Vabim na novo.
„Tššo-ii!“ zapiha zateglo, skoro kakor ruševec. Ne vidim ga, ali po tem njegovem glasu vem, da je sedel na drevo. Vse molči, le par radovednih sinic se oglaša s svojimi tankimi glaski.
Kličem iznova. On mi odgovarja, že na tleh. Jereb je zdaj spreten zrakoplovec, zdaj navdušen hribolazec. Ponavljanje zadnjega odstavka izdaja, da je pevec star gospod. Nenadoma odfofota nad gostim leščevjem in umolkne. Ali je zapazil sovražnika, dehorja ali kuno ali lisjaka ali skobca ? Ali je izkušeni petelin zaklican ali zapiskan po piskačih, šušmarjih?
Le še piskam, vabim. Kar ga uzrem, tekočega po mahu. Dobro vidim črno liso nad belimi prsmi. Zdaj se zakloni za apneno skalo. Tak tren treba porabiti. Pušo k licu!
Lični hribovček se mi bliža po vsakem klicu. Komaj dvajset korakov od mene se pokaže na gladkem igličevju z dvignjeno glavico, naperjeno čopo, nasršenim perjem, s povešenimi perutmi in z elegantno raz-čeperjeno [pahljačo. Krasen pogled! Kar
škoda prezalega kajončka! Pomerim pred črni kljunček . . .
Oho! Poleg razburjenega možička se pojavi njegova milostiva in se jame uje-dati. Ali ga ošteva zaradi nezvestobe ? Ali nosi ona hlače?
Nanagloma izgine jereb v praproti. Zagledal me je ciganček navihani.
„Bi-bi-bli-bli-bh!" mi zabavlja in jo ubere po tleh, gospa mamka pa se žuri za njim. „Bili smo, bili čisto blizu, nazaj nas nikol več ne bo!“
Zdaj me ima pisani nagajivček še prav poceni za norca. No, pa z Bogom, srečno pot do svidenja, na zdar!
Moj Davor me motri kritično. Davor moj je odličen frmač, radomiseln velekuža, pametnejši, nego marsikateri minister ali diplomat; ako bi zaslepljeni slovanogrizi molčali in premišljali vsaj polovico toliko, kakor moj kosmati modrijan in njegova žlahta, bi se kmalu vrnila idealna zlata doba.
„Nič, Davor — bolje je, da grem prazen domov, kakor da bi bil ubil kokoško."
Pogleda me, kakor bi me hotel oponašati: „Prej bi bil pomeril, prej! Kaj si občudoval tako dolgo! “
Zavarujem napeta petelina, pretegnem noge, otrple od seje v hladu, in se napotim više gori preko goloseka. Vse je zalito v enolični vodeni luči, vse je še brez svetlobe in sence, kakor za medlim steklom. OJo jarku poznam dobro stečino za lisice. Žalostno trepeta praprot, osmojena in oparjena od davišnje morilne slane. Nenadoma prestreli solnce meglo in v di-votnih jesenskih barvah zapestre pisani gozdovi iz beline in sivote. Skoro pa pogoltne vso to krasoto nenasitni sivi zmaj.
Sedem ob stari bukvi na skalo, tuin-tam oblazinjeno z zelenim gozdnim baršunom in okičeno s prelepimi, blagovo-njavimi ciklamni. Pes leže tik za mano. Zopet počakam nekaj minut docela mirno in tiho.
Na misel mi prihaja Dolinarjeva Dana. Videl sem jo večkrat na veselicah in zabavah. Nikdar nisva govorila mnogo. Par-krat sem jo občudoval, ko se je, moderna Diana, peljala v dražestni lovski obleki mimo nas. Moj oče, precej svojeglaven starokopitar, je gledal debelo za njo in majal z glavo. Toliko da se ni prekrižal. Meni se je zajasnilo: zaljubljen si, fant, zaljubljen od nog do glave pa tudi narobe! Nič ne pomaga, res je. Le kje in kdaj bi tebi, deklica draga, razodel primerno, izvirno in brez bolečin: Ah, Dana, Dana, ljubim te bolj nego vse jerebe in vse zaklade tega sveta . . .
Veter, nebeški hlapec, pometa suho listje ... V daljni cerkvici pozvanja zdaj glasneje, zdaj zamiraje, kakor zaveje se-verozahodnik. Po jelki skaklja droban zlatoglavček. Nalahkoma zanihavajo sni-vajoči ciklamni z lilastimi glavicami. Včasi odpade mrtev list, zamorjen cvet, prezrela jagoda. Vse se pripravlja na strupeni mraz; hoje imajo že mahovite zimske plašče. Jako lahkomiselna gosposka muha v zlatem fraku pa pleše z enako razuzdano, koketno prijateljico okoli rdeče gobe po-hujšljivi tango.
Napnem pušo in oponašam na pločevinah piščali klic kokoškin: „Pši-pši-pipi-pipi!"
Kmalu čujem precej globoko doli v lesovju gromoten šum. Zamuziciram kar najzapeljiveje. Skoraj mi odgovori navdušen petelin. Kako tenak in vendar razločen je njegov klic! Z virtuozno tehniko dopeva vso pesmico; nobenega odstavka ne po-šušmari kakor vihračasti začetniki. Ponavljati zna še lepše kakor prejšnji. Pozorno
gledam in vlečem na ušesa, da mi ne priroma^ za hrbet.
Cuj! Bliža se značilno rskanje po suhem listju. Naravnost proti meni teka navkreber. Med razpokano skalo in lesko zagledam črnogoltega planinarčka. Kar smukne za panj. Puša je že ob licu. Čakam, čakam. V razdalji tridesetih korakov se mi prikaže zopet. Nervozno izteza vrat zdaj predse, zdaj kvišku, oprezuje naokrog in začipka hitro in rahlo: „Pli-pli-pli-pipipi!“
Ždaj vidim pisančka vsega do kosmatih nog. Kako krasna je njegova črna kravata nad belo podkevco, kako lična je njegova viteška perjanica!
Strel odjekne od pečevja. Jereb poskoči in zafofota dvakrat, trikrat s perutmi : zadet je v glavo. Povali se nekaj korakov navzdol. Telesce iztrepeta v zarjaveli vresi. Veter odveje nekoliko perja. Veselo mahaje z repom, mi prinese Davor plen. Rjavo oko pod živordečo rožo padlega junaka je še napol odprto. Prizan-kam žlahtno živalco na oprtnikov motvoz in, vesel prvega današnjega uspeha, jo mahnem dalje.
Pravi jerebar pozna vsa ugodna va-bilišča. Tako čakališče je na primer na onemlem prelazu med leščevjem; ondukaj se tudi izkušeni srnjak-šesterak na brakadi rad odtihotapi med strelci in braki v stran. To vabilišče si hočem prihraniti za prihodnjič in zavijem ob drči navzdol do ovinka. Ondukaj me ustavi divoten razgled.
Čarodejno solnce je preobladalo meglo in oko se ne more načuditi, kakšno bogastvo, kakšno razkošje jarkih barv je razškropila in razlila velika umetnica jesen povsodi naokoli: rjavordečo po bukvah in vresju, žveplenorumeno po javorih, modro-črno po robidnicah, živordečo po trdoles-kah, po gloginjah, drobnih medvedovih hruščicah, po česminovih in jerebikovih jagodah; zeleni so ostali jeseni, jelše, bršljan, robidovje in temna jelovina; bela debla brez se svetijo ko svilena in njih ožolteli vrhovi plamte proti bledomodri sinjini kakor živi zlati plameni. Podolgasti oblački, bele barke, plovejo visoko, počasi po valih hladnega severoizhodnika. Po prisojah zabelevajo hišice, tam se lesketa cerkvica, tam grad. Sava blešči, kakor bi se bila snoči usula vsa nebesna zlatnina in srebrnina vanjo. Jasneje nego poleti se odražajo daljne, s prebelim biserjem oni-zane gorenjske planine, krasnega Zlato-I roga krasno kraljestvo.
V sosednjem lovišču poči zamolkel strel... Ali lovi tam Dolinarjev lovec Šimen ?
Tiho korakava z Davorjem preko trate. Po mehkem vzduhu lije, razliva oktober trpek, grenkoben ali vendar prijeten duh. Na slamnatih bilih, po grmičju se svetijo srebrnosive pajčine, vse osute z lesketavimi kapljicami. Konec plitvega jarka je izborno vabilišče. V kratkem visi drugi jereb zraven mojega prvega. Na visoki smreki se dere šoja, gozdni redar brez stalne službe.
Oprezno stopam navzdol proti meji. Nenadoma me zdrami jerebji klic. Naglo se skrijem za debel hrast. Kar jame Davor tiho renčati in gleda venomer na nasprotno reber. Kaj je to? Ali voha košatorepko? Ali je pozabil svojo fino vzgojo? Hkrati se pridrevi nekaj sivega po rebri. Iztežka zadržujem Davorja.
„Atila!" Nazaj!" kliče mlad ženski
glas.
Pogledam skozi daljnogled — Dana! Onostran meje stoji s puško. Tudi ona je uplenila jereba. Psa se pozdravita po starem pasjem običaju. Dana kliče zastonj. Atila ni ravno biser frmačev.
Zavihtim svoj kalpak. Oba se bližava meji.
„Častitam vam, gospodična Dolinarjeva !“
„Jaz pa vam, gospod Kalan!“
„Nameravate še dolgo loviti?"
„Nič več. Moram domov."
„Ako izvolite iti po našem, si prihranite pol ure. Gospodična, spremim vas z naj večjim veseljem."
Obotavlja se malo. Pomotri me. Njeni pogledi pogajajo naravnost centrum mojega srca. Tlelo je tam že prej. Ali ti pogledi zanetijo velepožar. Odpraviva se.
Mušice igrajo kolo, kolo. Na vlažnem travniku cveto nežnordeči podleski, zadnje
cvetlice. Nekaj čudežnega, nekaj težkega pada na dušo.
Pot naju vodi po ozki brvi preko potoka. Ponudim ji roko. Na drugi strani, pod bukovjem postojiva nehotoma. Vse je tiho, tiho. Mušice kolajo neutrudno. Okoli belega debla zlato plamteče breze se poigravata dva metulja s^ črnobaršunastimi, zlatoobrobljenimi krili. Še vedno se drživa za roke.
Skozi rjavordečo bukovo streho smukne svetel žarek in poljubi Dano na sence tja, kjer se pričenjajo nežni laski. Pogledam ji čisto od blizu v krotke rjave oči. Dana povesi zardelo glavico, jaz pa ji jo malo dvignem in jo poljubim na bujne ustnice,
živorudeče ko jerebikove koralde. Iznova jo poljubi solnčni žarek, potepuh. In jaz naj bi zaostal? Po listju na drevju in grmovju šepeta sapa; šepetati jameva tudi midva.
„Ljubim te, Dana!"
„Ljubim te, Milan!"
Vse je zopet tiho, tiho . . . Mušice igrajo kolo, metulja se lovita okoli breze, vse zlate. Od trdoleske padata počasi, padata v kolobarjih dva čudovito krasna krvavordeča lista . . .
To je bil zaljubljenega jerebarja najlepši dan!
(Konec prih.)
Bitka pri Raclawicah.
Razpad in razkosanje nekdaj mogočnega poljskega kraljestva je najžalostnejši dogodek slovanske zgodovine koncem XVIII. stoletja. Nravna propalost poljskega plemstva, ki je zlorabljalo poljsko državo s pretiranimi privilegiji le v pomnožitev lastnega bogastva in vpliva, divje strankarstvo, besne osebnosti, splošna neslož-nost in narodna nezavednost tlačenega ljudstva: to so bili resnični grobokopi poljske slave in svobode. Kakor povsod in vsakemu narodu, so bili tudi Poljakom plemiči v prokletstvo in pogubo. Brez časti in brez moške besede je bilo poljsko plemstvo XVIII. veka; udajalo se je le popivanju tokajca, hazardiranju, najnižjim, celo perverznim strastem, kradlo, sleparilo in prisegalo je po krivem ter je bilo topo za vsak narodni polet. Meščana in kmeta je izkoriščalo plemstvo do skrajnosti, in tlačanstvo je bilo razvito do najstrašnejše višine. Devet desetin poljskega prebivalstva je bilo kmečkih sužnjev, prebivajočih v lesenih, z ilovico ometanih kočah; notranjost teh koč je bil navadno en sam hlev, ki so živeli v njem ljudje in živina, starci, mladeniči, ženske in otroci vsi križem in skupaj. Velikansko ognjišče, s katerega se je valil dim skozi duri ali skozi razpoke sten, je bil glavni del pohištva; na njem so spale cele družine, odrasli in deca skupno. Nihče ni delal zase, nego le za plemstvo, gospodarje, šlahčiče. Edina zabava teh sužnjev je bil ples ob nedeljah v krčmah; poljska mazurka in žganje edini užitek. Nečloveški pritisk plemičev je pritiral poljsko ljudstvo v obupno be-raštvo in popolno duševno topost. Brezpravni kmet je bil izročen na milost in nemilost plemiški brutalni samovoljnosti. Vsako dekle, ki je ugajalo šlahčiču, je bilo brez rešitve zapadlo plemiški pohoti. Če se je oče, brat ali ženin šlahčiču uprl in izkušal ščititi hčer, sestro ali nevesto, je dobil 100 udarcev in seveda navadno umrl. Dekle pa je nato vendarle moralo priti na grad zabavat živinsko strastnega šlah-čiča. Oseba in imetje kmetovo je bilo neoporečna last plemičeva, gospodarjeva. Če pa je plemič kmeta ali kmetico ubil, je bil kaznovan s tem, da je moral plačati globo 14 K 40 h!! Kako bi bil mogel poljski kmet ljubiti tako domovino, ki ni bila boljša od pekla? — L. 1773, s prvo delitvijo Poljske, se je začel razpad poljske samostojne države. Kralj Stanislav August je bil slabič, nestalen, neznačajen mož brez energije. Spletke velike carske slado-strastnice na ruskem prestolu, Katarine II., pruskega kralja Friderika Viljema II. in vsemu slovanstvu večno gorke podonavske monarhije so zadale Poljski zadnji smrtni udarec. Podkupljeni poljski plemiči so se zvezali z Rusijo in Prusijo, prišli izdajalsko na državno krmilo ter zlorabljali šemo kralja Stanislava Avgusta očitno
Žena profesorica doktorica Manjana Plehnova, profesorica na živinozdravniški visoki šoli v Monakovem.
v razkosanje Poljske. Na ukaz Rusije so bili domači poljski polki razpuščeni in razgnani, zato pa so ruski polki zasedli Varšavo in večji del kraljestva. Rusi so postopali surovo in predrzno do skrajnosti. A poljska šlahta je za vse te dobrote poslala v Peterburg deputacijo magnatov, da se carski kurtizani — zahvali. Edini poljski general Tadej Kosciuszko (rojen 1746 kot sin nebogatega, neuglednega plemiča z Litve, vojaško izvežban v Franciji, junaško se boreč pod Washingtonom kot prostovoljec za osvobojo sev. Amerike) edini ta idealni junak se je vrgel pri Du-bienki 17. julija 1792 s 4000 Poljaki na Ruse, ki so bili štirikrat močnejši. Po malih uspehih se je moral premoči umakniti ter pobegniti iz prodane in izdane domovine. Rusija in Prusija sta si zdaj razdelili Poljsko, in ruski in nemški regimenti so zasedli za večne čase dve tretjini poljskega kraljestva. Zdaj šele se je začela poljskemu plemstvu, meščanstvu in čast-ništvu oglašati vest; zdaj šele so začutili sramoto, ki so jo zakrivili s svojo propa-lostjo, brezbrižnostjo in izdajalsko sebičnostjo sami! Zarote so se pojavljale proti Rusom in Prusom tu in tam, a manjkalo je zarotnikom, rodo- in domoljubom voditelja. Spomnili so se takrat junaka Tadeja Kosciuszka, ki je bil moral pobegniti iz domovine, ter so ga klicali nazaj. „Vsa Poljska hoče ustati in pognati tujce, če prideš!" so mu pisali. A pomislili niso, da je že prepozno in da nimajo ne denarja, ne orožja. Po vsej Poljski je vrelo, in vsi
so pričakovali s trdno vero, da je Kosciuszko odrešenik iz sramote. Carica Katarina je po svojih ovaduhih prva zvedela, kako se pripravlja poljska ustaja, in ukazala je, da se mora že itak majhna poljska vojska takoj za polovico zmanjšati. V Poljski sme ostati le 9000, v Litvi pa le 4000 mož; vsi drugi se morajo odpustiti iz vojske. Tak je bil i.kaz iz Peterburga. V marcu 1794 je dobil tudi general Madalinski v Pultuskem ukaz, da mora izmed 10 švadronov konjikov polovico odpustiti. A Madalinski se je ukazu uprl, potegnil je k sebi še nekaj drugih, odpuščenih vojakov ter je odhitel proti Krakovu. Dne 23. marca 1794 je prišel namreč Kosciuszko v Krakov, kjer se je bilo uprlo že meščanstvo in vojaštvo, ter je prevzel diktaturo. Vse mu je priseglo zvestobo, in Kosciuszko je izdal manifest, v katerem je naznanil svetu sklep Poljakov, da „hočejo za svobodo zmagati ali umreti." Kmetje iz krakovske okolice so se oboroževali s kosami, sekirami, cepini, vilami in železnimi grabljami ter so stopili pod njegovo poveljstvo. Ko je dospel še general Madalinski s svojimi švadronami, je Kosciuszko naskočil Ruse. Dne 4. aprila 1794 se je vršila pri Raclawicah, severno od Krakova, ljuta bitka s 4000 Rusi, ki jih je poveljeval general Tormasov. V treh kolonah so prihrumeli Rusi, a Kosciuszko je takoj z bajonetnim naskokom vrgel rusko sredino nazaj. Kmetje s kosami in vilami so obenem napadli ruske topove in poželi in pobodli vse topničarje. Desno rusko krilo pa je poljsko plemiško konjico odbilo in zadrevilo v beg. Tudi tu se je pokazala plemiška strahopetnost! Osebna hrabrost Kosciuszka je vendarle rešila položaj, in končno se je moralo umakniti Poljakom tudi zmagovito rusko krilo. Zdaj so dobili poguma tudi v Varšavi in Vilni, kjer so se Poljaki dvignili in zapodili Ruse ter obesili vse narodne izdajice. Toda stoletja zatirani narod ni bil zrel za svobodo, ki se mu je ponujala. Prusi in Rusi so zedinjeni zgrabili Poljake od raznih strani; pri Romki, Brzeczu'in Maciejovvicah so bili Poljaki po strašni borbi premagani, in v končni bitki je bil Kosciuszko ranjen in ujet. Rusija, Prusija in Avstrija so si zdaj Poljsko razdelile popolnoma in 26. januarja 1797 podpisale razdelitveno pogodbo. Ze 25. novembra 1796 je poljski kralj odložil poljsko krono ter živel kot penzijonist na troške vseh treh držav v Peterburgu, kjer je že 1. 1798 umrl. Tako je izginila svobodna Poljska s svetovnega zemljevida po krivdi ničvrednega poljskega plemstva in nezavednosti zasužnjenega tlačanskega naroda. Vsi poznejši poizkusi, osvoboditi se iz ruskih in pruskih spon, so se ponesrečili, in danes moremo čitati le še o divjaškem germaniziranju in krutem rusifici-ranju Poljakov, teh potomcev nekdanjih narodnih in državnih samomorilcev. Z največjimi simpatijami spremljamo Slovenci današnjo titansko borbo pruskih in ruskih
Poljakov proti nasilnemu raznarodovanju poljskega ljudstva. Toda ura zamujena ne vrne se nobena!
Naši dve sliki kažeta dva kinematografska prizora za prvi slovanski kino „Kosciuszko": slika na str. 5. predstavlja epizodo po bitki pri Raclawicah, druga pa Poljake in Poljakinje, pred kočo plešoče poljsko narodno mazurko.
Jugoslovanska narodna pesem pri Beethovenu in Haydnu.
V M. Žunkovičevem „Staroslovanu“ poroča S. Gruden, kako so zajemali nemški skladatelji melodije, motive in ritme iz jugoslovanskih narodnih pesmi. Profesor J. Major je v „Merkerju" objavil spis „Narodna glasba Jugoslovanov", kjer piše: „Glasba Jugoslovanov je vsekakor sposobna, da izčrpani vir evropske melodike iznova osveži." Gruden trdi, da zajemajo Nemci že davno svoje melodije iz slovanskih narodnih popevk, ker so
Beethoven je za VI. simfonijo porabil tudi melodijo narodne popevke „Kad sam v Šo-pronj v šolo hodil", ki je že sila stara. A kje sta Beethoven in Haydn te pesmi slišala? Morda sta slišala na Dunaju Slovane prepevati ali sta dobila v roke stare zapisane pesmi. Beethoven je imel za učitelja odličnega muzika in goslača Hrvata Zupančiča, ter sta bila kasneje prav intimna prijatelja. Tudi je živel Beethoven dalje časa v Eisenstadtu, kjer je mnogo Hrvatov. Haydn je bil rojen v Rohrau pri Brucku n. L., kjer je bila včasih cela vrsta hrvaških vasi; tudi je bil kapelnik pri knezu Esterhazyju v Odenburgu, kjer je še danes več hrvaških vasi in kjer se je pred 100 leti govorila še čista hrvaščina. Tam je slišal pesmi „Oj Jelena, jabuka zelena" ali „Daleki putevi" ter „Djevojčica potok gazi"; vse je upotrebil v finalu D-dur simfonije. Koliko je Haydn tematično obdelal raznih jugoslovanskih motivov, je dokazal že Kuhač v „Viencu" 1. 1880. Znano je, da izvira naša himna „Bog ohrani, Bog obvari" iz hrvaške narodne pesmi „V jutro x-ano se ja vstanem . . .“, ki tudi prozodično docela harmo-
Karla in sicer ne pri Roncevalsu, nego pri Premislavi, (Prenzlau), blizu Stetina v Ucker-marki. Imena oseb in krajev v Rolandovih pesmih kažejo slovanski izvor. Karl Veliki je bil torej premagan od Slovanov, ne pa od Saracenov ali Arabcev.
Poštni nabiralnik za pisma.
Nabiralniki so znani povsod. Kakor poštne znamke je tudi poštna skrinjica sad modernega prometa. Toda poštne skrinjice so poznali že davno in menda najprej v Afriki. Že spočetka 17. veka je bila na Rtiču dobre nade (Caput bonae spei) skrinja iz kamena, kamor so metali pisma Holandci, ki so potovali v Indijo. Skrinja je stala v luki, in pisma so jemali iz nje Holandci, da so zvedeli, kako so potovali njihovi rojaki do omenjenega rtiča. Tudi na otoku sv. Helene so bile pisemske skrinje za mornarje in ladjevodje. Mornarji so imeli torej prvi gotove prostore, kjer so puščali pisma, da so za njimi došli tovariši zvedeli, kako potujejo in kam so njih predniki namenjeni. Na Nemškem so
Mazurka. — Poljske devojke in mladeniči plešejo pred kmečko kočo v nedeljo popoldne poljsko mazurko v narodnih nošah. — Kinematografski
prizor prvega slovanskega kina »Kosciuszka«.
pametnejši, kakor tisti slovanski skladatelji, ki iščejo nadahnjenja v nemški in laški glasbi. Beethovenova VI. simfonija ima svoj glavni tema iz srbske narodne pesmi „Šir-vonja do širvonja" in iz hrvaške narodne pesmi „Kisa pada, trava raste"; v Haydnovi E-dur in D-dur simfoniji sta glavna tema iz hrvaških narodnih popevk „Divojčica potok gazi" in „Daleki putevi". Profesor Major hoče sumiti, da so narodne pesmi zajemale iz — simfonij, kar je pač zelo smešno, ker srbski in hrvaški kmetje ne slišijo simfoničnih koncertov, ker jih nimajo in ker bi bila vstopnina previsoka, četudi bi jih mogli slišati. Na vaseh se simfonije ne svirajo; po mestih pa kmetje ne zahajajo v koncerte. Gotovo je torej, da sta Beethoven in Haydn te motive zajela naravnost in brez premene iz naših narodnih pesmi, ki so daleko starejše ko umetne simfonije. Besedilo pesmi „Širvonja do širvonja" je že toli staro, da je današnjim Srbom in Hrvatom že docela nerazumljivo. Nekatere besede v nji se sploh vec ne rabijo v živem jeziku. Pesmi so se pele [pri takozvanih sigrah, skupnih plesih.
iiira z ritmom himninega teksta. Slovanska narodna pesem je še bogat vrelec, ki naj bi črpali iz njega predvsem naši skladatelji.
Roland in pesmi o njem.
Karl Vel. j e bil tudi premagan. Nemci se ponašajo z idealnim junakom Rolandom, o katerem pojo nemške narodne pesmi. Postavljajo mu tudi spomenike, stebre i. dr. Pesmi o Rolandu pripovedujejo, da je bil Roland sijajen vitez v vojski Karla Velikega. V vojni proti Saracenom v Španiji se je Roland posebno odlikoval. Karlova armada je pri prehodu Pirenej zašla v dolino Roncevals, kjer je bila vojska pobita in Roland ubit. V „Staro-slovanu" poroča J. Kuffner, da so nove zgodovinske preiskave dognale, da Karlova vojska sploh ni šla črez Pireneje in da „Saraceni" niso bili Arabci v Španiji, nego da so bili Karlovi nasprotniki oni Slovani, ki so bili nastanjeni med Odro in Labo ob morski obali. Roland je bil mejni grof vendske (slovanske) mejne dežele, velikaš iz Karlovega spremstva. Ta grof se je žrtvoval za
postavili prvo skrinjico za pisma na bero-linski pošti 1. 1765 in sicer v vežo; druga skrinjica se je pojavila v Lipskem 1. 1824, seveda tudi v veži na pošti. Po ulicah še niso zaupali občinstvu. Zato so morali ljudje še dolgo prinašati svoja pisma prav na pošto. Državni poštni promet še ni bil vpeljan, nego je imelo vsako mesto svojo pošto. Poštar je pošiljal po svojem okolišu slugo s torbo, da je zvonil po ulicah in zbiral pisma. Na Dunaju pa so imeli poštni sluge ropotulje, zato so rekli pošti „Klapperpost". Šele 1. 1850 so bile uvedene znamke in nato so se povsod pojavile tudi poštne skrinjice. Največ poštnih nabiralnikov je na Nemškem, namreč 153.187; na Francoskem jih je 83.100, na Angleškem in Irskem 69.332, na Avstrijskem 43.317, v lialiji 36.270, na Ruskem 27.769 in v Švici 13.472 skrinjic. Najmanje jih ima Grška, 913! Ne, še manje jih je na Turškem, ki šteje v Evropi, Aziji in Afriki skupaj le 486 skrinjic. V vsej Evropi je okoli 510.000 poštnih nabiralnikov. Na Danskem je za vsakih 234 oseb ena skrinjica, na Turškem pa na 69,300 oseh tudi le ena. V Zjedinjenih drža-
vah imajo 144.640 ski'injic, torej še manje kot Nemčija. Največ skrinjic imajo na Danskem, v Švici in v Luksemburgu, ker ondi je določeno za 286—424 oseb že po en nabiralnik.
Ženski vestnik.
Japonka o ženskem vprašanju. Ugledni japonski mesečnik „Shin Nippon" je otvoril anketo o ženskem vprašanju na Japonskem. Neka odlična Japonka je odgovorila, da treba predvsem urediti zakonsko pravo. Krivično je, da se prešestnice huje kaznuje ko pre-šetnike ter ostajajo moški zaradi prestopkov zakonske zvestobe navadno nekaznovani. Razmerja moža in žene naj bi sploh ne določal zakon. Ako se med sabo nič več ne spoštujeta in ne ljubita, je nesmiselno, — piše Iwano Sei — da ju veže zakonik še vedno nerazdružno. Tudi ženske naj bi se smele baviti s 'politiko in smele voliti. Ce-
Snažilke črevljev. V Ameriki malokje snažijo črevlje doma. Tudi pri najboljših in premožnih rodbinah, kjer imaje služkinjo, se zdi gospodarju za služkinjo poniževalno, da bi snažila črevlje. Zato obleče umazane črevlje in si jih da osnažiti na najbližnjem oglu. Toda Amerika nima samo vse polno snažilcev črevljev, ki čakajo na ulici na delo; v novejšem času so odprle svoja podjetja tudi snažilke črevljev za ženske, ki imajo vse obilo posla. Na Francoskem: v Parizu, v Toulonu in nekaterih drugih mestih — pa si dajo gospodje na cesti jako radi snaži črevlje od svežih, mladih deklet. Francozi vendarle še niso taki kavalirji kakor Amerikanci.
Ženska — sodnik. V Hamerfestu na Norveškem, v najbolj severnem mestu Evrope, je bila gospa dr. Ruth Sorensonova imenovana za namestnico mestnega sodnika. Gospa Sčirensonova je rojena 1. 1877, leta 1900 je napravila doktorat prava in je bila od 1. 1907 odvetnica v Kristjaniji.
dajo čestokrat ves grunt, kakor ga drugi poženejo po grlu. Milijone ljudskega premoženja bi se dalo prihraniti, če bi se zmanjšali procesi. Posestniki bi izkazali samo sebi in svojim velikansko dobroto, ako bi bili mal > bolj popustljivi napram svojim sosedom in 1 i se izlepa pobotali zaradi meje, poti i. di. V tem oziru naj bi žene blažilno vplivale na svoje može in naj bi jim izkušale dokazati, da je pravdarstvo huda in sila draga bolezen, katere se je treba ogibati, kakor kuge. Tožariti se zaradi nične malenkosti iz trdoglavosti je neodpustljiva lahkomišljenost. Lepa beseda lepo mesto najde, in izlepa se da mnogokaj doseči. Pravdajmo se le v skrajni sili in kadar gre za res kaj velikega!
Kako so moralni! Na berolinskem dvoru so izdali ukaz, da ne sme imeti na dvornih plesih nobena dama na krilu modernega razporka, ki pokazuje nogavico. Vsako damo je odsloviti, čeprav je bila povabljena. Dovoljeno pa je še nadalje, da imajo . . . ne, celo ukazano je, da morajo imeti dame na dvornih
Po poljsko-ruski bitki pri Raclawicah: Poljski kmetje in kmetice s kosami, bati, vilami in železnimi grabljami pobijajo smrtno ranjene ruske vojake
(dne 4. aprila 1794). — Kinematografski prizor slovanskega kina »Kosciuszka«.
sarsko vseučilišče naj se odpre tudi ženskam, ker ni vzroka, zapirati ženi vrata k višji izobrazbi. Tudi na vlado naj bi imele ženske vpliv, zakaj ženske imajo do države prav iste dolžnosti, ki jih imajo možje. Žal, da leži še večina Japonk v globokem snu in se za javna vprašanja ne briga. Za žensko zahteva gospa Sei popolno osebno svobodo ter naj se dovoli, da občujejo ženske svobodno tudi izven obitelji. Ona, ga. Sei, si je že priborila svobodo ter piše članke, ne da bi poprej vprašala svojega moža; ona razpolaga s časom po svoji volji, ne pa kakor mnoge Japonke, ki se bavijo edinole z možem, otroki in gosti. Japonka postani samosvoj človek, preneha naj biti igrača moževa, sužnja otrok in blago staršev, ki jo omože le po svoji volji, ne pa po njeni volji. Kakor je videti, je prodrl moderni duh tudi med Japonke.
Pravdarstvo. O vsem različnem ima svet statistiko: koliko ljudi umrje vsako leto na koleri, jetiki, koliko se jih umori, in koliko omoži itd., nihče pa menda ne ve, koliko žrtev zapade leto na leto pravdarski kugi. Ta bolezen je hujša kot prava kuga, ker jo je najti povsod, pri gospodi in na kmetih. Prav posebno pa divja ta pravdarska bolezen med kmečkim ljudstvom. Zaradi majhnega koščka poti, zaradi pedi slabe zemlje, zaradi starega, nič vrednega drevesa ali malega grma vodita čestokrat soseda tožbo, ki traja leta in leta in se podeduje od očeta na sina. Take pravde pa veljajo ogromno denarja. To večkrat ni več boj za pravico, marveč boj dveh denarnic, boj dveh volj. Prav dostikrat gre samo za to, kdo je bolj trmast in kdo dalje časa vzdrži. Koliko življenske sile se izgubi na ta način! V večnem pričakovanju, strahu in upanju žive pravdarji ter zaprav-
plesih pol hrbta golega, pol prsi nezakritih, vrat in pleča naga in roke preko ramen brez najtanjše tančice. Zgornje telo smatrajo torej pri dvorih tudi golo za popolnoma moralno, — noga pa se ne sme pokazati niti do srede meč, čeprav je obuta in oblečena v nogavico. Bog razumi to moralo!
„Gospa doktorjeva". Pri Nemcih je navada, da dobe gospe naslov svojega moža. „Frau Doktor, Frau Professor" itd. To navado so prevzeli tudi Slovenci od Nemcev in tako imamo tudi pri nas „gospe doktorjeve, gospe profesorjeve“ i. dr. Dokler ni bilo med ženskami resničnih doktoric in profesoric, ravnateljic in svetnic, ni bilo končno to nič tako čudnega. Danes pa so taki nezasluženi naslovi naravnost smešni in se smejo imenovati doktorice in profesorice le one ženske, ki imajo doktorske ozir. profesorske diplome. Sploh naj bo v času žensk#

Palača albanskega kneza, princa Wieda. (Na levi prinčev dvor, na desni magistrat v Draču).
emancipacije ženska samo to, kar si je s svojim trudom in delom sama zaslužila. Le-potičiti se s tujim — četudi le moževim — perjem, naj bo današnje resne in naobražene žene nevredno. Na Angleškem in Francoskem poznajo samo „gospo" „mistress" in „ma-dame“, in tudi gospodje niso v zasebnem življenju „svetniki" ali kaj enakega, nego jih kliče vse po priimku. Ženo Eduarda V., kralja velike Britanije in Irske, nazivijejo kratko „madame" in kraljica Marija Antoi-netta ter cesarica Evgenija sta bili tudi samo „madame". Naj torej tudi nam Slovenkam zadošča naslov „gospa", ali vsaj „milostiva", kdor se ne zadovolji z „gospo".
Tolstoj in njegova žena. Znameniti ruski pisatelj je pisal tako nečitljivo, da razun njegove žene Sofije Andrejevne ni znal nihče čitati njegovega rokopisa. Dostikrat se je dogodilo, da pozneje niti sam ni mogel več čitati tega, kar je napisal. Pri korekturi je čestokrat vse razmetal in zmešal, da je morala žena noči in noči nanovo prepisovati. O tem piše njegov sin Ilija takole : Delo naše mame se nam je zdelo vse večje kot očetovo. Sedela je pri svoji pisalni mizi ter ves svoj svobodni čas pisala, razbirajoča očetove čačke. Tako je prebila cele večere; dostikrat je šla spat pozno v noči, ko smo mi že vsi počivali. Včasih, ko nikakor ni mogla čitati kake besede, je šla vprašat očeta. A to se je zgodilo prav redkokdaj, ker ga ni rada vznemirjala. V takih slučajih je vzel oče rokopis v roke ter zagodrnjal: kaj je tu nerazumljivega ? Začel je brati, a na nekaterih mestih je sam z velikim trudom čital, oziroma si je sproti izmišljal, kaj je napisano. Večkrat je mama našla slovnične napake, pokazala jih je očetu in jih tudi sama popravljala. Ko so 1. 1875 začeli tiskati v „Ruskem Vjestniku" „Ano Karenino", je Tolstoj vse križem popravljal že stavljeni rokopis, tako, da se razun mame ni mogel nihče spoznati. In mama je sedela takrat po cele noči in je prepisovala korekturo na čisto. Ko je bilo že vse pripravljeno, (la se pošlje na pošto, je vzel oče zadnji mamin čistopis in ga je iznova popravljal. L. 1878 je bila „Ka-renina" dotiskana; imela je velik uspeh. Tolstoj sam pa se ni mogel dovolj načuditi, da hočejo ljudje čitati nekaj „tako slabega in malovrednega".
Naše slike.
Zimske žrtve. Letošnja strašna zima zahteva tudi ogromno ljudskih žrtev. Koliko ljudi je zamedel sneg in koliko jih je zmrznilo v burji in viharju, tega pač ne zvemo nikdar. Tudi v češki Šumavi, poleti najkrasnejšem delu češke zemlje, se je dogodil tragičen slučaj, ki je pač nenavaden v ogromnem številu letošnjih
sličnih nesreč. Seljak Vaclav Reicher se je vozil s težko naloženimi sanmi po cesti do Tachova. V grozni snežni vijavici in burji pa je cesta pod snegom izginila, in konji so zašli. Zavlekli so sani na polje in končno so zabredli v jarek, iz katerega se niso mogli dvigniti. Bila je ledeno mrzla noč. Seljak je imel s seboj 8 letno hčerko. Ko si je še eden konj zlomil nogo, se niso mogli geniti nikamor več. Oče in hči sta klicala na pomoč, a — zaman. Utrujena sta oče in hči na saneh zadremala in zaspala na večno. Drugo jutro so našli kmetje očeta, hčer in konja mrtve, le drugi konj je še dajal znake življenja, a poginil je tudi ta, še predno so ga mogli spraviti na noge.
7. štev.
Dr. Mariana Plehn, prva ženska vse-učiliška profesorica na Bavarskem. Od 1. 1898. deluje na poizkusni štaciji mona-kovskega živinozdravniškega vseučilišča. Napisala je celo vrsto publikacij, tikajočih se biologije in patologije rib. Njeno najpopularnejše delo obravnava „Die Fische des Meeres u. der Binnenwasser“.
Delaven rodoljub iz ljudskih vrst.
V Podmelcu je zadnjega dne januarja t. 1. umrl Jakob Miklavčič, črevljarski mojster, ustanovnik in odbornik ondotnega Prostovoljnega gasilnega društva. Za to društvo je deloval jako požrtvovalno in bil tudi drugače zelo agilen delavec na političnem gospodarskem polju. V času balkanske vojne se je prvi zavzel za nabiranje prispevkov za balkanski Rdeči križ med svojimi znanci. Bil je tudi odbornik ondotnega izobraževalnega društva. Skromnemu, tihemu slovenskemu mladeniču je domača občina priredila zelo časten pogreb. Pod-melec mu ohrani hvaležen spomin. Bodi mu lahka domača zemlja!
Zimske radosti. Veliki sneg, ki je padel v letošnji zimi, je ugodno vplival na razvoj zimskih športov v naši lepi domovini. Dne 25. januarja t. 1. smo imeli pod Tivolijem v Ljubljani slovensko sankaško tekmo, dne 8. februarja t. 1. pa na velikem in izbornem sankališču v Bohinju veliko mednarodno sankaško tekmo, ki se je je udeležilo 98 tekmovalcev, Slovenk, Slovencev, Nemcev in Lahov iz Kranjske, Goriške in Trsta. Bohinj je pravcati slovenski raj, ki je bil v svojem zimskem plašču še razkošnejši. Tekma, ki jo je priredila kranjska deželna zveza prometnih društev, se je izvršila vzorno in brez ne-
Vulkanski izbruhi na Japonskem: Ognjenik Mitake bruha ogenj in dim.
čilo o takozvani „Vodiški Johanci“, brez vednosti in dovoljenja gospoda kaplana. To izjavo podajamo, da se izognemo tožbi po § 13 in 52 zakona od 26. decembra 1895 drž. zakonika št. 197. — Uredništvo Slov. Ilustr. Tednika.
Star dudak iz lužiško - srbske vasi in dve Lužičanki v narodni nedeljski noši.
sreče. Zmagali so člani Ljubljanskega športnega kluba, a darila so dobili za lepe uspehe člani raznih klubov. Tudi dame so se zelo odlikovale z eleganco in pogumnostjo. Prihodnjič prinesemo nekaj slik s te krasne priredbe, ki je bila vseskoz demokratična in so se je udeležili gospodje vseh slojev, gospe, gospodične in celo male deklice. V Bohinju se zdaj vsako nedeljo vztrajno sankajo in smučajo. Po zaslugi kranjske zveze je ondi prav živahen tujski promet. Danes prinašamo sliko male dražestne sankačice.
Četrta avstro-ogrska velika vojna ladija „Szent Istvan“. Dne 17. januarja t. 1. so spustili ta bojni velebrod na Reki v morje. Ladija je 15172 m dolga, 27 72 m široka, P16 m globoka ter je oborožena z 11 velikimi topi v 4 stolpih, z 12 baterijskimi in 19 brzostrelnimi topi. Oklopne plošče, ki pokrivajo ladijo, so 300 mm debele. Stroji imajo 25.000 konjskih sil ter dajo ladiji hitrost 6000 morskih milj na vsako uro. Krogla iz topa v stolpu tehta 450 kg. Za vsak tak strel je treba 25 kg smodnika, in vsak tak strel stane 4000 K. Tudi krov ladije je zavarovan z oklepom. „Szent Istvan" je ogromna trdnjava sredi morja; v njej je parna kuhinja, parna pekarna, pralnica in sušilnica, mrzla in vroča velika kopel, skladišče mesa in živil, ledenica, parna kurjava in elektrarna za 1500 žarnic ter cela vrsta spalnic, jedilnic, igralnic, salonov, pisarnic i. dr. „Szent Istvan" je ime prvega ogrskega kralja, sv. Stefana. Nova bojna ladija je četrti dridnot našega bojnega ladijevja in baje vzorna.
Iz Rihemberka prijavljamo danes dve sliki. Pevski zbor, ki poje v cerkvi in sodeluje pri vseh prireditvah rihemberškega kršč. socij. izobraževalnega društva, ima velik repertoar, saj izvaja 7 latinskih maš ter nešteto drugih skladb domačih in tujih skladateljev. Pevovodja mu je Fr. Valenčič, tajnik posojilnice. V nedeljo, 15. t. m. izvajajo spevoigro „Kovačev študent", uglasbil V. Vodopivec. Telovadno društvo Orel šteje 25 telovadcev. Načelnik mu je Ig. Vidmar. Društvo nastopa javno do petkrat na leto. Lani 18. maja' je bil v Ri-hemberku orlovski zlet, na katerem je te-
lovadilo 105 mladeničev. Vaje imajo dvakrat na teden. V Rihemberku je narodno društveno življenje zelo živahno, saj obstoja ondi tudi telovadno društvo „Sokol" in ^pevsko-bralno društvo „Sivi grad". Občina rihemberška šteje nad 3000 duš.
Izjava. Podpisano uredništvo izjavlja, da slike gospoda kaplana Franca Krischeja iz Vodic ni za objavo prejelo od navedenega gospoda samega, nego je bila slika objavljena v številki, ki je prinesla poro-
Razne vesti.
Za narodno umetnost. Novi ravnatelj Velike opere v Parizu je dobil od francoske vlade ukaz, da sme vsako leto uprizoriti 1 e eno tujo opero, da pa mora spraviti na oder vsako leto vsaj 17 aktov novih francoskih opernih del! Nemci se zato jeze in hočejo odgovoriti Francozom s tem, da izključijo s svojih odrov vse tuje opere ter gojiti le nemško opero. Francozi in Nemci se morejo pač par let omejiti le na domača operna dela, a dolgo ne. Tudi občinstvo s tem ne bo zadovoljno. Gotovo pa je, da bi moralo vsako gledališče gojiti predvsem domača dela, če jih ima na razpolago.
Japonsko mesto Kagošima, ki ga je razrušil bljuvajoči ognjenik (glej v št. 5. našega lista dve sliki!) je bilo cvetoče in slavno mesto. V njem se je rodilo več velikih japonskih mož, med njimi tudi generala Nogi in Togo, zmagalca Rusov. Mesto leži v rodovitni dolini. V luki pristajajo tudi tuje ladje in tudi avstrijske bojne ladje ondi počivajo. Le 5 km daleč leži otok Sakurašime, na katerem je vulkan Sakuryama, kar pomeni črešnjeva gora. Črešnjev cvet je Japoncem posebno priljubljen. S črešnjevim cvetom primerjajo pesniki dekliške ustnice in ženska telesa. Vojaki nosijo na čepicah najrajši čreš-njin cvet Ob mestu Kagošimi se izdeluje slavni japonski porcelan, ki ga znajo Japonci čudovito nežno in umetniško poslikavati. Japonci radi darujejo prijateljem kipce bogov in živali. Zlasti bog Ta-ta-tutse (velik, velik trebuh) je večkrat med darili. Bog Ta-ta-tutse je namreč bog zadovoljnosti, sitosti, miro-
Najstarejši Makedonec : 102 leti stari Djuro Zaradič,
Ijubnosti. Tudi žerjav in kornjača (želva) sta med kipci. Obe živali imata trdno in dolgo življenje. Dalje darujejo za novo leto vejico pinije, bambusovo cevko in slivo, češ: „Želim ti, da ostaneš svež ko vedno zelena pinija, neuklonljiv ko bambus in plodovit ko sliva! Sploh Japonci z darovi vedno simbolično izražajo svoje želje. Dasi so Japonci zelo fantastični v svoji veri ter so tudi njihove slike in risbe iz verskega življenja zelo bujne po domišljiji, so njihove krajevne slike čudovito realistične. Zelo radi slikajo tek, skok, beg, padec, kar znajo izborno. Japonska umetnost je vseskoz samosvoja, narodna, brez naslanjanja na tuje vzore. Zato je japonska umetnost res originalna. Vulkan je tudi japonski umetnosti prizadel veliko škodo.
Maeterlinck na indeksu. Vsa dela bel-gijsko-francoskega pesnika Maurica Maeterlincka so prišla na indeks ter so torej katoličanom prepovedana. Maeterlinckove drame in filozofska dela so zapadla indeksu zlasti zaradi poslednje knjige „Po smrti", v kateri pesnik dokazuje, da človeška duša ni neumrljiva. To filozofsko knjigo so katoliški kritiki zelo obsojali, in končno so — kakor vsa dela Gabrijela D’Annunzia — obsojena tudi brez izjeme vsa Maeterlinckova. Na slovenskem odru so igrali že dve njegovi drami.
Kaj vse ljudje jedo? Že v sv. pismu moremo čitati, da Izraelci v puščavi niso živeli le od mane, nego tudi od kobilic. Grški zgodovinar Strabon, ki je živel davno pred Kristom, piše, da so tudi Etijopci, celo njihovi vladarji, radi jedli kobilice. Historik Plinij poroča isto o Partih. Mnogi azijski in afriški narodi pa še danes uživajo žuželke. Hotentoti jedo velike kobilice kuhane ali pa razodete, v juhi ali sveže ubite. Habešani kobilice pražijo ali zmešajo med moko ter peko v kruhu. Nekateri azijski narodi, tudi indski, jedo termite, stavitelje stolpčastih gnezd. Baje imajo termiti sladek okus, čisto kakor torta ali krema. Indi termite kar na vodi kuhajo in sicer brez vsakršne začimbe. Stari Grki so jedli baje cikade; Aristotel in Aristofan omenjata cikade kot delikateso. Ameriški Indijanci jedo tudi razne žuželke. Veliki mravljinci so posebno priljubljena jed. O tej indijanski jedi je pisal že Aleksander Humboldt. Tudi hrošče, metulje in celo ličinke jedo ljudje.
To je karijera! V Londonu je umrl meseca julija 1913 milijonar Anthony Brady iz New Yorka, ki je zapustil nad 200 milijonov dolarjev, t. j. okoli milijardo kron. Brady se je s svojim očetom preselil iz Francije v Ameriko. Imel je takrat šest let. Začel je s svojo karijero kot hotelski sel („Laufbursch"),
pozneje je bil natakar, nato je začel špekulirati z akcijami novih železniških in tramvajskih zvez, ki so se obnesle nečuveno izborno. Tako je postal bivši pikolo končno milijardar.
Delaven rodoljub iz ljudskih vrst: Jakob Miklavčič, črevljarski mojster, umrl 31. jan. t. 1., ustanovnik in odbornik dveh slovenskih društev.
Židovska prisega. Doslej so prisegali Židje s pokrito glavo in položivši tri prste
desnice na pet stavkov v koranu. Hrvaški Židje smatrajo ta stari način priseganja žaljivim in hočejo prisegati, kakor druge vere. Tudi brezverci bodo smeli priseči brez po-zivljanja na Boga. Rekli bodo namesto: Pri-sezam pri Bogu vsemogočnem in vsegaved-nem . . . „Izjavljam s tem svečano, da . . .“ Končni stavek: „Tako mi Bog pomozi!" zanje odpade. Ta svečana izjava naj ima vso vrednost prisege in vse njene pravne posledice. V Avstro-Ogrski ni dovoljeno n e pripadati nobeni veri; zato velja nova, prisežna izjava le za brezverce tujih držav. V naši državi mora vsak državljan priseči pri Bogu, četudi je brezverec.
Tudi valček je bil nemoralen. Mnenje, kaj je spodobno ali nespodobno, moralno in nemoralno, se menja. Znano je, da ni isti čin povsod na svetu moralen ali nemoralen ter da smatrajo ljudje na raznih delih sveta isto stvar ali za grdo ali za lepo. Za nas velja le tisto za lepo in dobro, kar smatra večina Evropcev za tako. A tudi v Evropi se sčasom izpreminja marsikaj grdega v lepo. Tako n. pr. so smatrali še 1. 1824 v Parizu valček za zelo nedostojen ples. V listu „Ileur de Lys“ je izšel 4. junija 1824 članek „Žalostno pomanjkanje čuta za dostojnost" in se je glasil: Ples, zvan valček ali valse, ki je prišel z Nemškega, je dosegel v veliki meri simpatije višjih pariških krogov. Nedavno je bilo mnogo balov, pa tudi v salonih plemstva, kjer so dame, da, celo matere plesale valček v naročjih kavalirjev, ki so jim bili povsem tuje osebe. Možje so morali gledati, kako se jim drage in spoštovane žene nesramno in prosto vrte z moškimi, ki jim pravzaprav niso prav nič mari. Mi se niti ne upamo ta nemoralni in pogubni ples opisovati natančneje, nego le z žalostjo pribijemo, da je ta ples všeč moškim in celo ženskam, dasi bi morale biti baš one narodu vzor dostojnosti in kreposti. Duhovščina je vostalem že dobila naročilo, da s prižnic prekolne valček, ki duhove le bega, srca razjeda in duše zastruplja." — Danes pa se pleše valček že povsod brez zgražanja. Tako se zgodi pač tudi drugim novim plesom, ki razburjajo današnje konservativne duhove, -
Ruski kmetje — veleizdajice. V Mar-maroškem Sigetu se vrši velika in senzacionalna sodna obravnava proti 94 ogrskim kmečkim Rusom, ki so obtoženi veleizdajstva. Dobivali so iz ruskih samostanov in od raznih oseb na Ruskem knjige, časopise in molitvenike. Na Madjarskem takih ruskih knjig ne dobe; ker pa so Rusi, čitajo radi ruske knjige. Toda ruskih knjig dober Avstrijec niti ne pogleda. Ti kmetje so hoteli prestopiti iz grške katoliške [unijatske cerkve v
Slovensko telovadno društvo »Orel« v Rihemberku na Goriškem,
Zimske radosti: Sankačica pri tekmi v Ljubljani.
grško-pravoslavno vero, ki je ruska. A to je njih drugi vnebovpijoci greh. Nekateri so tudi nekaj slišali o neki bodoči vojni med Avstro-Ogrsko in Rusijo ter so baje govorili, da pride kmalu ruska vojska in zasede njihove kraje. To je njihov tretji greh! V molitvenikih, ki so jih dobili ti ogrski kmetje
—	sami ubožci brez smisla za politiko, malo izobraženi in skrbeči le za skorjico kruha
—	pa je bila tudi molitev za carja in Rusijo. Seveda. Kakor so v avstrijskih molitvenikih molitve za cesarja in našo državo, prav tako imajo ruski molitveniki molitev za ruskega carja. Zaradi teh molitvenikov dolže zdaj uboge kmetiče in kmetice veleizdajstva. Toda vsa preiskava, vse beriške in žandarske nasilnosti, vse falzifikacije protokolov ne morejo dokazati, da bi bili ruski seljaki sploh sanjali o kakšni veleizdaji, ker so za to prenevedni in preveliki berački. Glavni obtoženec je ruski 'pop Aleksij Kaba-Ijuk, ki se je bil izobrazil v ruskih samostanih in na Atoški gori. Ta trdi venomer, da je imelo vse gibanje med ogrskimi Rusi čisto verski značaj brez sledu kake politike. Drugi glavni krivec je ruski učitelj Voborčuk, bivši menih. Vse kaže, da bo ta proces, ki traja že od srede decembra 1913, le nova blamaža za madjarsko vohunstvo. Po srbski veleizdajniški pravdi v Zagrebu, ki je prinesla našim vladam le svetovno blamažo, doživljamo enak škandal, ki nam ne poveča ugleda v Evropi. Vedno mora biti kak slo-
vanski narod veleizdajniški. Hrvatje in Srbi, Čehi, Slovaki in Slovenci so že bili na vrsti; zdaj so se skopali na ogrske Ruse. Čudno, vedno le Slovani! Zares, pravi raj uživamo v svoji ljubi Avstro-Ogrski. Večina slovanska je vedno izdajalska in preganja jo manjšina. Ali ni to značilno? Nemci, Italijani in Mad-jari nas uče patrijotizma. Haha! Volk uči ovco vegetarijanstva! Smešno bi bilo to, če bi ne bilo toli predrzno, nesramno in žalostno. Naša Avstrija je po številu ljudi in narodov, po večini vojakov, po moči davkov in po veljavi talentov predvsem slovanska država. A vendar imajo v roki korobač Nemci, Madjari in Lahi — Slovani pa jim mirno držimo hrbet. Kako dolgo pa še? Kot zvesti Avstrijci moramo zahtevati, da se temu škandalu končno vendar napravi že konec, saj se smeši naša uboga država pred svetom. Polkovnik Redel in njegovi pajdaši so nam pokazali, da je veleizdajnika iskati in najti drugje, le ne med — nami!
Bodite previdni pri nakupu ur, verižic, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Popolno jamstvo za solidno in reelno postrežbo pri konkurenčno nizkih cenah nudi tvrdka H. Suttner v Ljubljani, št. 5, ki je največja domača razpošiljalnica zlatnine, srebrnine itd na slovanskem jugu. Pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Da se izognemo vednim odgovarjanjem pismenim potom, ponovimo danes še en-
krat, kar smo že tolikokrat pisali, namreč, da slike dobijo le oni, ki pošljejo za vsako sliko za ovoj in poštnino 40 v. Slike so predrage, da bi še mi trpeli poštnino in ovojnino in se na zahteve naročnikov, ki ne vpošljejo ob enem tudi 40 v za vsako sliko, ne bomo ozirali. Upravništvo.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	48 nadaljevanje.
Helena ga je pogledala z iskro blazne nade v očeh; takoj nato pa se je udarila z rokami po čelu, zmajala z glavo in zajokala glasno, krčevito . . .
„Gorje mi, nesrečnici! . . .“ se je izvilo sunkoma njenim ustom. „Prosta sem, a moje življenje je strto na veke . . . Nevredna sem, podati vam roko v znamenje svoje zahvale . . .“
Toda že je stiskal poročnik njene drobne prste, šepetaje ji z gorkim, usmiljenim glasom:
„Helena, ali še veste, kako je bilo nekdaj? Ali še pomnite, kaj sva se menila pred leti — v tistih srečnih, zlatih dneh, ki ne ugasnejo do smrti v mojem srcu? Ne plakajte, draga moja, ne govorite mi reči, ki jih ne razumem — ki jih nočem razumeti! Pot iz te hiše nas bo vodila vse v novo življenje! Pozabite, kar je bilo; mislite na to, da je vaša dolžnost do sebe, do svoje mladosti in do vseh, ki ste jim dragi ... do njih, ki jih morete osrečiti — ah! tako brezmejno ... in ki jim dajete, ako prav tolmačim vaše besede, sami nekakšno pravico do svoje hvaležnosti... da je vaša dolžnost do njih, pozabiti! . . . Helena, pred letom dni mi je umrla oddaljena sorodnica in mi zapustila posestvo na Škotskem, s hišico v globoki samoti, obdano s svečanim čarom gorskih planot! Ta hišica vam je odprta, lady Helena . . . tam bi se dalo pozabiti najhujše gorje na svetu . . . Ali hočete poizkusiti, Helena? In — ali mi dovolite, pomagati vam pri tem namenu in posvetiti vašemu pozabljenju ... vaši sreči, Helena, . . vse svoje življenje?. . .“
Umolknil je; Helena pa je zaihtela — ne bridko in obupno kakor prej, marveč srečno in odrešilno ... In ona je bila tista, ki je zgrabila Wheelerjevo roko burno med obe dlani, poljubljaje jo in oblivaje jo s solzami neizmerne hvaležnosti.
Takrat je planil v sobo Estournelle s svojo novico, da manjka Browna.
Našli so ga kmalu. Ležal je v snegu, jedva osemdeset korakov pred Uroševo krčmo, ustreljen v prsi. Krogla ga je morala zadeti v tre-notku, ko so se dvignili k naskoku, in zvrnil se je bil, neopažen od tovarišev, ki so drli naprej.
Dihal je še," in tudi govoril, dasi mu je bila smrt že zaznamovala obličje.
„Ali right, gospoda !. . .“ je rekel trudoma Ivanu, Dušanu in Wheelerju ki so ga bili obstopili. „Ali ste zadovoljni? . . . Vse
Novi avstrijski dridnčt (vojna ladja) »Szent Istvan«, ki so ga te dni na Reki izpustili v morje.
po sreči? . . . No, to me veseli . . . Jaz, kakor vidite . . . sklepam račune . . . Bojim se,“ je dejal z bledim nasmehom proti Ivanu in Dušanu, „da vama ne bom mogel več povedati... svoje prave povesti... Prosim, ne ženirajte se ... zaradi mene ... Ne zadržujte se . . . mrtev človek je mrtev človek ... in jaz bom kmalu ... pri kraju ... s tem dolgočasnim opravkom . . . Mrtvih je menda več . . . Veste kaj? . . . Kar nas ostane tu . . . zmečite nas v hišo .. . in zažgite . . . tako smo vsaj varni pred turškimi šalami ... V moji listnici je . . . trideset tisoč dolarjev gotovine . . . tisto spravite ... naj bo za gazdo Uroša... Mrtev je, pravite? . . . Potem za njegove dediče . . . ako jih ni . . . pa za srbsko stvar ... po vaši volji. . . Papirje pošljite ... v New York ... na naslov, ki ga . . . nosi oporoka ... ki je tudi . . . poleg. . .“
Krvave pene so mu oblivale brado; oči so se mu razširile — angel smrti je stal pred njimi . . .
„Good bye, gospoda . . . imejte se dobro . . . Bilo je zanimivo . . . izredno... sem ... zadovoljen ...“
Strepetal je in ugasnil s hladnokrvnim, drznim nasmeškom na ustnicah.
Globoko presunjeni so stali tovariši v krogu.
„Fant in pol je bil, bratje!“ je izpre-govoril Ivan. „Čast bodi njegovemu spominu . . .“
Odkril se je. Vsi so sledili njegovemu zgledu.
Prenesli so Brownovo truplo v hišo. Nato so si izmili obleko in rane — bile so na srečo same neznatne praske —- pokrepčali osvobojeni dekleti in se pripravili na pot.
V	izbi gazde Uroša se je dvigala grmada, na kateri so počivala trupla komite Damjana in milijonarja Browna, gazde Uroša in njegove žene.
Sklenjeno je bilo, da ostaneta Pero in Marko do noči; v mraku zapalita hišo in dohitita ostale na dogovorjeni poti, kakor hitro bo mogoče.
Pero je odšel po konje.
Zdajci pa so skočili četniki kvišku: izza vogala se je začulo pokanje samokresa. Vsi so pograbili puške in planili proti hlevu, meneč, da so se pojavili nenadoma novi sovražniki. Toda bilo ni nič hudega: Pero je samo postrelil živali, ki jim je bil zvesti Damjan porezal kite, da prepreči Arnavtom beg.
„Dobri Damjan!" je vzkliknil Ivan, ki prej ni vedel za to njegovo delo. „Kdo ve, ali bi se nam bilo posrečilo delo rešitve, da se ni žrtvovala za nas ta hrabra, junaška duša! In žrtvoval se je: ako ne bi bil mislil na konje, bi bil lahko rešil svoje življenje . ..“
S solzami v očeh je skočil še enkrat v izbo in poljubil mrtvemu komiti bledo roko.
Nato so pomagali Jerici in lady Heleni v sedlo, ozrli se še enkrat na ta kraj boja, zmage in gorja, ter odjahali.
Obšli so Skoplje v širokem loku.
V	globoki noči so zagledali za sabo svit požara: padli borci, prijatelji in neprijatelji, dobri in krivični, so razpadali v pepel, da vstanejo šele enkrat, na sodnji dan, in polože drug drugemu račun o svojem koncu pred stolom carja vseh svetov in vseh ustvarjenih bitij.
Drugi dan dopoldne sta jih došla Marko in Pero. Kljub veliki utrujenosti deklet so se ustavili šele popoldne, v skritem srbskem selu, pri ljudeh, siromašnih in zatiranih, dobrih in poštenih, kakor sta bila Kosta Petrovič in gazda Uroš. Odpočili so si za največjo silo in nadaljevali pot
MRTVI KAPITALI
POVEST. SPISAL JOSIP KOZARAC PREVEL STAROGORSKI. TISKAL DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI 19 13
Mrtvi kapitali, krasna slavonska povest Josipa Kozarca, enega najmarkan-tnejših slavonskih pisateljev. Knjigi, ki obsega 12 tiskovnih pol na lepem papirju, je pridejan tudi Kozarčen životopis, F„ Mrtvih kapitalih “ rešuje Kozarac znamenito go-spodarsko-socialno vprašanje, opozarja, da je v Slavoniji mnogo plodne zemlje, a neobdelane. To je „mrtev kapital“, ki ga je treba oživiti. Kozarac vidi povsod po domovini mrtve kapitale. Vse drvi na lov za uradniškimi mesti, samo da je „gospod"’, četudi občinski pisar in ima svojo „mesečno" plačo. Za dijaka, ko položi maturo, so edini idealni poklici: profesor, medicinec, jurist, duhovnik. Nikdo se noče posvetiti poljedeljstvu, obrti ali trgovini, da bi dvignil blagostanje svoje in svojega naroda. Med vso človeško družbo vlada nezdravo naziranje, da je samo oni „gospod", da je samo oni „človek!’1, ki dobiva mesečno plačo, četudi pri tem strada. In tako nastaja nadprodukcija uradništva, a drugi poklici se zanemarjajo. Povest je od kraja do konca zelo zanimiva, živahno pisana in velike literarne vrednosti. Zlasti pa je za naše, slovenske razmere, kajti tudi pri nas imamo mnogo „mrtvih kapitalovu. Starši, čitajte to lepo povest in dajte jo čitati tudi svojim sinovom in hčeram, da bodo vzljubili domačo grudo in ne drvili v hladno tujino za negotovimi cilji! Povest je pa tudi sama na sebi zelo aktuvalna in vsebuje mnogo zelo dramatičnih prizorov, tako da je privlačna od koncu do kraja.
Za naročnike „Slov., Ilustr. Tednika“ stane broširan izvod T50 K, lepo v platno vezan pa 2’50 K. To knjigo dobe broširano zastonj in poštnine prosto tisti naročniki, ki plačajo za Tednik naročnino za eno leto naprej. Kdor želi dobiti vezano, jo dobi, če pošlje za vezavo 1 K.
Kdor nam pridobi novega naročnika, ki plača vsaj za pol leta naročnino, dobi to knjigo zastonj in poštnine prosto, če pa plača novi naročnik naročnino za eno leto naprej, dobi tudi on knjigo zastonj in poštnine prosto.
čez nekaj ur, kajti niso se mogli čutiti varnih, dokler ni ležala meja turškega carstva za njihovim hrbtom.
In tudi ta trenotek je napočil za nekaj dni. Niso ga učakali brez težav, niti ne brez nevarnosti. Parkrat so se morale spustiti puške naših prijateljev v razgovor z roparskimi Arnavti, in tudi pasuš, ki so ga oddali na sicer nezastraženi točki meje turški straži, ki jih je hotela zajeti, je bil svinčen in ognjen. Toda v hipu nevarnosti je prihitela srbska četa — sovražniki so zbežali čez drn in strn . . . naši junaki z rešenima deklicama so bili oteti, prosti na svobodni srbski zemlji, vrnjeni novemu, srečnemu življenju!
S prve brzojavne postaje so obvestili očeta Javornika in gospo Jurišičevo o svoji srečni vrnitvi; in kako so se začudili in razveselili, ko je prejel Ivan par ur pozneje brzojavko:
„Bog bodi zahvaljen! Pričakujem vas v Belgradu pri Jurišićevih. Tvoj oče."
In zares — obenem z Dušanovo materjo in Ljubico jih je čakal na belgraj-skem kolodvoru oče Javornik; siromak, ki mu hrepenenje ni dalo umreti in ki mu je nada vrnila moči, se je bil rad odzval vabilu gospe Jurišičke in njene dražestne hčerke ter je hitel v srbsko prestolnico, da počaka tam vseh srečnih ali nesrečnih novic.
Ali naj izkušamo opisati z besedami blaženost in genotje, s katerim so se objemali sin in oče, oče in hči, mati in sin, brat in sestra po tako dolgi in mučni ločitvi ? Ali naj povemo, s kakšnim srečnim smehljajem na obrazu sta stopila Dušan in Jerica roko v roki pred gospo Jurišičevo in jo prosila blagoslova za svojo ljubezen, ki je bila vzklila pod udarci gorja in se razcvetela na tem napornem in opas-nem begu iz zasužnjene stare Srbije? Ali naj slikamo sladki obet, ki je zasijal v Ljubičinem očesu, ko je segla Ivanu v roko? Eh, čitateljica in čitatelj sta uganila sama, kaj so se menili vsi skupaj tisti večer okrog svetilke v prijaznem Dušanovem domu; bil je lep večer, sreča je sijala na obrazih Ivana in Ljubice, Dušana in Jerice, poročnika Wheelerja in lady Helene. Oče Javornik in gospa Juri-šićeva sta se spogledavala z blaženim zadovoljstvom, ko sta zrla na mlade ljudi, Estournelle in Kazakov sta iztresala svoje najboljše šale, in mladi Miloš je slavil z žarečim obrazom junaške čine divjega Marka, pri čemer seveda ni pozabil svojih lastnih.
Divji Marko je bil edini izmed četnikov, ki je mogel slediti našim prijateljem v glavno mesto — ostale je klicala dolžnost v Turčijo, kjer so se nadejali za nedolgo tudi njega.
Poročnik Wheeler, lady Helena in Estournelle so odpotovali že drugi dan; Francoz je spremil srečna zaročenca do Pariza, kjer sta se poročila. Sklenila sta počakati v Italiji solnčne pomladi, da se obrneta nato na Škotsko, v tisti samotni raj sredi gorskih planot, kamor sta bila povabila tudi Dušana in Ivana z njiju bodočima ženama. Kazakov je ostal za dalje časa v Belgradu, ki ga ni mogel prehvaliti.
Ivan in oče Javornik sta namerjala izprva pripraviti Ljubici dom na Gorenjskem in sta zatorej odpotovala čez teden dni, prepustivša Jerico oskrbi matere in sestre Dušanove. Ko sta dospela v rodni kraj, sta našla sicer kmetijo v najlepšem redu; sosedje so prihajali vzradoščeni po-praševat, kako se je razrešila in poravnala vsa zamotana nesreča, in Ivan, ki je pripovedoval o svojih dogodkih, kolikor se mu je zdelo pametno in previdno, je bil mahoma junak dneva v idilskem gor-
skem zakotju. Toda izkazalo se je kmalu, da je dospela vest o njegovem in njegovih prijateljev drznem pohodu skozi Turčijo že od druge strani — od kod in kako, tega ni vedel nihče Vsekakor je bilo par ljudi, ki so slišali v trgu govorico, da je Ivan s svojimi tovariši ubil v Makedoniji von Schrattena, soproga svoje sestre. Mladeniču ni kazalo drugega, kakor zanikati to govorico z vso odločnostjo, in ko jo je premislil zvečer do dobra, mu je ostala v srcu neudobna, dasi temna in brezoblična slutnja. Usojeno je bilo, da se ta slutnja kmalu potrdi.
Tretji dan po prihodu v domovino se je oglasil orožnik; bil je drug, ne več tisti, ki je gledal za Jerico in se je dal po njeni nesrečni poroki prestaviti, ker mu je bilo pretežko živeti dalje v tem kraju. Prišel je z naročilom, poizvedeti, kaj je znanega Ivanu o Schrattenovi usodi. Naš prijatelj, ki si je rekel takoj, da bi bilo neumno, izpostavljati se s slepo odkritosrčnostjo neprilikam zaradi dejanja, ki ga je lahko zagovarjal pred svojo občutljivo vestjo, je povedal po pravici prvi del svoje zgodbe in zatrdil, da ni več srečal švabskega lopova, odkar je zapustil Carigrad. Pri tem pa je videl, kako ga meri mož postave z nezaupljivimi pogledi; in ko je bil sam, si je razložil brez tež-koče povod tega poizvedovanja. Spomnil se je temnih uslug, ki jih je izkazoval von Schratten bivše čase v Belgradu tujim državam, spomnil se njegovega intimnega znanja s Krastičem in pomislil, da gosposke, ki so izdale za njim bralnico v začetku naše povesti, o tem njegovem političnem delovanju morda niso bile poučene. Pomislil je nato, da so se našli morebiti ljudje, za katere je bila vrednost Schrattenovega političnega dela prevelika, da bi bili mogli želeti kakršnegakoli zasledovanja dičnega Nemca zaradi njegovih sramotnih kupčij; ti ljudje so nemara pazno zasledovali njegovo usodo tja noter v krvavo Turčijo in opozorili v skrbi za vnetega sotrudnika sodno oblast, naj poizve, ali se Ivan, v tem, kar je storil s von Schrattenom, ni kaj pregrešil zoper avstrijske zakone, pred katerimi je življenje lopova prav tako nedotakljivo kakor življenje največjega svetnika.
Zaključek tega premišljevanja je bil, da je zbudil Ivan očeta sredi noči in imel z njim dolgo posvetovanje. Sklenila sta, da ostane oče sam doma — saj ve, kje mu je iskati sina in hčer, ako bi se mu stožilo po njiju; ako najde dobrega kupca za vse posestvo, da ga proda in si kupi v Srbiji novo domačijo. Nato je zapregel Ivan sani, in stari Javornik ga je zapeljal na železniško postajo, dve celi uri od domače ; železni konj ga je odnesel iz domovine, da nihče ni zapazil njegovega odhoda. Zgodilo se je o pravem času, zakaj tretji dan se je vrnil orožnik z nalogo, aretirati Ivana Javornika, češ, da je sumljiv umora, in ga privesti v zapore okrožnega sodišča; toda prišel je prepozno: Ivan je bil že onostran črnožoltih kolov, očetu pa niso imeli česa očitati.
Nekaj mesece * po tem dogodku sta stopili v Belgradu pred oltar dve cvetoči dvojici: Ivan Javornik z Ljubico Juriši-ćevo in Dušan Jurišič z Jerico Javornikovo; na dvojni poroki je bil najsrečnejši svat — poleg Dušanove in Ljubičine matere — oče Javornik, ki je bil prodal svoj dom na Slovenskem prav ugodno vrlemu in zavednemu narodnjaku ter se preselil v bližnjo okolico Belgrada, da ne bi bil predaleč od svojih otrok. Po svoji poroki sta osnovala pobratima v Belgradu cvetoče trgovsko podjetje, Jerica in Ljubica pa sta pokazali v zakonskem življenju vse
dike vrlih žena in mater; osrečili sta svoja soproga s kopico kodrastih otrok, čilih junačkov, ki so bili nesrečni doslej samo še enkrat v svojem življenju: 1. 1912., ker so bili še premajhni, da bi bili mogli slediti očetoma v slavno vojno osvete in osvobojenja. Ivan in Dušan pa sta se borila tudi takrat kot junaka: videla sta zmagoslavno vihrati srbske prapore pri Kumanovi, korakala v carsko Skoplje in pomagala ovekovečiti slavo srbskega orožja v bitki pri Bitolju, kjer sta bila obadva ranjena. Toda previdnost božja, ki jima je namenila nedvomno še mnogo srečnih dni, jima je dala kmalu okrevati in ju je privedla zdrava in živa v naročje ljubljenih rodbin. Po vojni z Bolgarijo 1. 1913., v kateri sta tvegala v strašnih borbah ob Bregalnici še enkrat življenje za srbsko zemljo, sta zapustila s svojci prestolnico in se naselila v novoosvobojeni deželi, kjer ju imenujejo danes med prvimi pionirji jugoslovanske kulture in napredka. Poročnik Wheeler pa jima obljublja v vsakem pismu, da stopi v srbsko službo takoj, ko bo imela tudi junaška domovina Dušana in Ivana svojo moč na sinjih morskih valovih.
KONEC.
Listnica uredništva.
Marica Potoška (Aleksandrija): Lilije. Cernu sama smrt? Kaj veselega, zdravega, dvigajočega! Rokopisov ne vračamo. Obečano stvarno črtico in slike iz slovenske-slovanske kolonije pričakujemo z veseljem. Glejte tudi navzdol in v realnost! — Zvonimir Kosem: Poleti! Kje je vaš humor ? — Milan Z.: „Janez se je vrnil . . .“ Sentimentalnost! „Iz doma beračije." Dobro, a ne izvršeno. „Judež". Nerabno. — Reg. G.: „Mlada smrt". Za Boga, čemu piše vse le o smrti, bedi, sramoti, žalosti?! Kaj res nihče ne vidi nič zdravega, veselega, srečnega v našem narodu?! Ne morite ljudi, nego dajte jim vsaj malo veselja! — Prostoslav (Jesenice): (Moderni ljudje." Ostanite rajši doma in opisujte značaje naših ljudi! V Nizzo med Francoze in Poljake je predaleč. A kaj je na teh marijonetah „modernega"? — Različnim dijaškim dopisnikom. Naš list ni začetniška vadnica. Priobčevati moremo le izvirne in tudi po obliki dovršene krajše spise. Prevode prinesemo le izjemoma.
Svoje rojake prosimo, da nam pošiljajo splošno zanimive fotografije iz družabnega in društvenega življenja ter iz narave.
Amaterje-fotografe po vsej slovenski domovini vljudno prosimo, da nam blagovolijo pošiljati dobre fotografije zanimivih dogodkov, prizorov, oseb, šeg, noš in navad za naš list. Radi priobčimo tudi imena dotičnih fotografov. Delajmo z združenimi silami, da bo naš Tednik vedno zanimiv, aktuvalen in lep!
Grozovit mraz, ki traja že tedne, zbuja vedno bolj poželenje po dobri, topli postelji. — Kdor namerava kupiti novo posteljno perje, ali svoje postelje popolnih, temu priporočamo najtopleje prav dobro znano razpošiljalno firmo posteljnega perja Sigmund Lederer v Janovvitz a. d. A. št. 204, pri Klatovu, Češko. Zahtevajte takoj cenik, ki Vam ga firma pošlje brezplačno.
Velik prepir nastane lahko včasih iz navidezno malenkostnega vzroka. Če n. pr. žena prinese možu na mizo slabo kavo, bo mož gotovo hud, in neprijetni prizori niso izključeni. Temu je seveda lahko v okom priti, če kupuje gospodinja Kolinsko kavino primes, kajti tako ve, da bo njena kava dobra in bo možu ugajala. Saj je stara znana stvar, da je Kolinska kavina primes najboljši kavni pridatek, ki da kavi vse one ugodne lastnosti, ki nam na njej tako ugajajo. Zato zahtevajte v trgovinah samo Kolinsko kavino primes!
Ako ste bolni, ali če se čutite slabega, naročite si svetovno znani Kellerjev Elsa fluid. V prejšnjih številkah smo priobčili več oglasov o tem izbornem zdravilu. Čitajte jih! — In ko naročite, pišite naslov natanko tako: E. V. Feller, lekarnar, Stubica na Hrvaškem, Elsa trg 280. Prosimo, napišite hišno število 280 razločno in bodete dobro postreženi.
fa =	- d
Učenec
za trgovino mešanega blaga, iz poštene hiše, se takoj sprejme. Oni, ki razume nemški, ima prednost. 122 Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona.
(3	---==g)
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo naj lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica. 1 Spričevala na razpolago.
Cenike,
o natisne elegantno in " okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Neverjetno poceni!!
Najcenejši dobavni vir.
720 kosov le K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči S leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 8 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 kiasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal** s patentno za-pono, 1 Čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 Čudovito lep ženski vratni coljer iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3*75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O U V R E**
F. WIND1SCH, Krakovo štev. A/2. Za neugajajoČe se vrne denar.
ak n~99ysn*r-K*=r
ES
V današnji številki zaključujemo roman „Za svobodo in ljubezen*. Zadnjo četrtino romana smo morali zelo skrajšati, ker bi se sicer priobčevanje preveč raztegnilo in bi ne mogli še tako kmalu začeti z novim romanom. Vkljub temu pa je ostal roman „Za svobodo in ljubezen* vseskozi do konca zelo zanimiv in privlačen. Ker mnogi povprašujejo po njem, naznanjamo, da izide koncem tega tedna II. del tega romana v ponatisu.
Vljudno vabimo vse prijatelje in prijateljice zanimivega čtiva, da si naročijo roman „Za svobodo in ljubezen*.
I. del stane broširan za naše naročnike 1:70 K; za nenaročnike in po knjigarnah pa 2’20 K. — II. del stane broširan za naše naročnike 1‘70K; za nenaročnike in po knjigarnah pa 2'20 K.
Oba dela elegantno vezana v eno knjigo za naše naročnike 4'50 K; za nenaročnike in po knjigarnah pa 5'50 K. Oba dela obsegata 36 j 2 pol, tj. 590 strani in je cena za tako obsežno knjigo gotovo nizka
Da razprodamo zalogo kolikor mogoče kmalu, oddamo roman „Za svobodo in ljubezen" do 20. t. m. po posebno znižani ceni; broširana oba dela za samo 3 K in elegantno trdo vezana oba dela za samo 4 K s poštnino vred. Kdor hoče za se in in za svojce velezanimiv privlačen roman, kdor hoče imeti za knjižnico elegantno vezano knjigo po nizki ceni, naj ne zamudi prilike in naj takoj naroči roman „Za svobodo in ljubezen".
Ker se na naročila brez denarja ne moremo ozirati, naj vsakdo z naročilom vred pošlje tudi denar ali pa pošljemo po povzetju.


od 10 kg naprej po 16 do 60 vin. kg razpošilja po povzetju Andrej Oset Tolstivrh, Guštanj, Koroško.	91
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana44
„Morana" uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferrlera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Po grozovito
visoMh cenah plačujemo često
blago za moške in ženske obleke.
Temu se lahko ogne vsak zasebnik, če naroča to kakor tudi
šlesko platneno in pralno blago
naravnost iz kraja tovarne. Zahtevajte torej, da Vam brezplačno pošljemo svojo bogato
zbirko pomladnih in poletnih vzorcev.
ki jih nam zopet vrnete v 8 dneh. V zalogi imam samo najboljše 119	izdeUe.
Fr. Schmidt,
J&gerndorf št.88. (Avstr. Šlezija).
nnunnnnannnaaaa
Učenca
sprejme z vso oskrbo takoj ali s 1. marcem ANTON SOKLIČ, slikar-pleskar in trgovina z barvami v Kranju 5.
113
aaaoaaaaaaoaaaa
Blagim
srcem!
Iščem blago dngo, ki mi posodi na odplačilo 500 F. Sem oče treh očrok, ki sem p.išel vsled dolge bolezni in nesreče ter bojkotiran od Nemcev v zelo žalosten položaj. Darila hvaležno odklanjam. Prosim pod šifro „Jugoslovan44 na upravništvo tega lista cenj. p:sma.
Prihodnost!
Delovodja zelo zanimive industrije išče tovariša, ki ima 15 do 20.000 K za ustanovitev nove tovarne na jugu ali pa v Srbiji, ker še tam ni ko kurence v tej stroki. Zmožen srbskega jezika ima prednost. Ponudbe pod „Iz-voz“ na upri vništvo tega lista.
Sprejme se takoj
118
— kovaški ■ ——
pomočnik
za sekire (fužinski obrat). Ponudbe pod Og:. Fin-cing, Šmartno pri Litiji. Istotam sprejme se tudi
2»»“ učenec
Mlad trgovec
v Trstu,
z dobro uspevajočo trgovino (letnega čistega dobička 10.000 K), se želi poročiti z gospico 19 do 24 let staro, neomadeže-vane preteklosti, dobro vzgojeno z nekaj tisoč K premoženja Tajnost zajamčena. Ponudbe do 15. febr. pod „Resnost" na upravo „Sl. II. Tednika".
Razširjajte
in pridobivajte mu novih naročnikov!
To mora vsakdo kupiti!
4'/2 m blaga za kompletno žensko obleko,
2	kom. sortiranih delenovih jopičev, 12 kom. sortiranih žepnih robcev in 20 m sortiranega platna, Sifona, cefirja, barhenta in ostankov blaga, vse skupaj samo K 20,86. Dalje tudi za gospode: 3 m moškega modnega sukna ali črnega kamgarna za kompletno obleko,
3	sortirane trpežne cefirašte srajce, 3 pare belih spodnjih hlač, 12 kom. sortiranih žepnih
robcev, to vse skupaj samo K 20'86. Pošilja franko po povzetju
Rud. Lichter, Leitmeritza.E.
razpošiljalno podjetje.	123
Naš novi roman
ki ga priobčimo po romanu „Za svobodo in ljubezen4*, se imenuje
„Izgovor krivca“.
Njegov pisatelj je Francoz Emil Gaboriau, eden tistih, ki so dali svetovni književnosti njene najzanimivejše kriminalne in detektivske romane. Dela Emila Gaboriauja se nikakor ne smejo primerjati s slabim blagom, ki ga je na žalost bas ta lahka in razvedrilna stroka pripovedništva tako bogata; narobe, odlikujejo se po globokem moralnem jedru in po neprekosljivo duhovitem zasnutku. Sloveči nemški državnik knez Bismarck, ki je bil velik sitnež v izbiranju svojega čtiva, je čital romane tega pisca s pravcato slastjo; prepričani smo, da pripravimo z objavljenjem njegovega dela „Izgovor krivca44 svojim čitateljem mnogo užitka polnih ur.
Zavojnina in zavoj zastonj.
Budilka za prepiod jalce.
1 kom. K 3’—,	6 kom. K 8’50.
3	„	„ 8-50,	12	„	„ 30--
Z dvojnatim zvoncem.
1 kom. K 4'—,	6 kom. K 22’—.
3	„	„ 11-50,	12	„	„ 42--.
Jocker.
1 kom. K 6 —,	6 kom.
3	„	„ 17-12 „
K 33--. d 64--.
Zahtevajte cenik od ur, zlatnine in srebrnine zastonj in poštnine prosto od s4
H. SUTTNER, M ubijana 5.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITE".
Schneider & Verovšek
trgovina železnine na debelo in na drobno
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16
priporoča svojo bogato in novo urejeno zalogo kuhinjske oprave kakor: Štedilnike, litoemajlirano posodo in emajlirano ploščevina-sto posodo najboljše kakovosti z znamko „Superior" pod jamstvom, kuhinjsko orodje, železne in medene postelje, železne umivalnike prav čedno izdelane, blagajne in sploh vse, kar se rabi v hiši in kuhinji, dobi vsaka gospodinja v veliki izbiri in v najboljši kakovosti.
Zmerne cene! n* Zmerne cene!
Učenec
z izobrazbo ljudske šole se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom 112 J. Kodrič,
Fram pri Mariboru.
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne In 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2v3 m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih
Tridelna ogledala
toaletna ogledala z lesenimi in niklastimi okvirji, brušena ogledala za usnjate in luksu-rijozne kartonaže, razpošilja tovarna za ogledala 86
Bad Eisenstadtl, Češko.
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4’— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorinm, Dunaj IX., Berggasse 17/0. —- Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu4*, par-fimerija A. Kanc in drogarlja „Adria**.
Zavod sv. Nikolaja
::: 1 v Trstu, ulica Farneto 18.	:::
Zavetišče in oskrbovalnica za brezposelne služkinje.
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
Na pisma, tikajoča se služb, je treba pridejati znamko za odgovor.
Dober zajtrk samo z našo rženo kavo. Računamo jo v platnenih vrečicah po 5 kg 4 K,. Da omogočimo prav posebno hranjenje te kave jo pošljemo pri prvem naročilu vsakomur v lepi, okrašeni pločevinasti pušici, (imitacija starega srebra, popolnoma enaka podobi tu zraven) v celotni teži 5 kg za 4'50 K. Poštnino plačamo sami. V teh pušicah ohrani kava mesece svoj izvrstni okus. nidrioh Vit^ČAlr Prnorn-Tčnrlin st. 204. ndd. 17.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 8-40 K, 8 K: puha sivega S K, 7 K; belega, finega Majboljšl teški nakupu vir. i0 K; najfinejši prsni pub Naročila od 5 kg naprej Iranko.	18 K
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 80 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol pub 20 K: puh 24 K: posamezne pernice 10, 12, 14 in 18 K, zglavnlee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17'80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 118 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis In franko. 20
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Llncn ustanovi]. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Vinogradniki, pozor!
Vkoreninjene cepljene trte so naprodaj,
in sicer I. vrste. Laški rizling (Walschrizling), bela in rdeča žlahtnina (Giitedel), plavi in beli burgundec, bela Trunta, beli Ranfol, Posip (Mozler), Silvanec, Izabela, Portu-gizec, Traminer in mešane vrste ter več tisoč vkoreninjenih divjakov. Vse trte so cepljene na Kiparijo Portalis ter dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. — Cena trtam je 100 komadov 13 K. Divjaki Rip. Portalis 100 kom. 3 K. Oglasiti se je pri Franc Slodnjaku, trtnarju, pošta: Juršinci pri Ptuju.
ALIMENT COMPLETpour les ENFANTS
Poskušnje Nesllejeve moke za otroke se dobiv jo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrafie 82.
Najkrasnejše darilo je
šivalni
pisalno mizo
HIGN. VOK^
Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles.
Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
1 --------------
Ženini in neveste!
preden si nakupite potrebnega pohištva, ne zabite se oglasiti pri
Vidu Bratovžu
trgovina in bogata zaloga vsakovrstnega pohištva,
Sv. Jakoba nabrežje 19, 27.
Delo solidno in trpežno. — Cene no	zelo nizke.
J
Nihče
ne kupuj premoga in briketov, dokler ne pozna kakovosti, — pravi Fran Scwackh(5fer, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo daleko vse vrste tu. Analize, pojasnila in naročila le
v prodajni pisarni češkega premoga, briketov in koksa, 116
J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica št. 3.
Za kratek čas.
Zarekel se je. Bolna nevesta (ženinu): „Ah, moj ljubi Vladi, ali bi prišel na moj pogreb, ako bi sedajle umrla ?“
Ženin: „Oh — z veseljem!“
Med vagabundi. Vagabund 1.: „Ali vidiš gori oni lepi grad ? Graščak iz tega gradu in jaz sva si precej podobna!“
Vagabund II.: „Kako to?“
Vagabund I.: „Oni gori je začel zbirati danes drugi milijon, jaz pa šele prvega!"
Pred gledališčem. Berač (dramatiku): „Gospod, ali imate kakšno ponošeno suknjo, da bi jo dali lahko meni? Tako me zebe!“
Dramatik: „Ne, nimam! Ampak tu imate vstopnico, pojdite v gledališče in ploskajte tako, da se ogrejete!“
Huda grožnja. Žena (na kolodvoru, pripravljena na odhod): „Jože, ali me ne boš nič poljubil?"
Jože: „Beži, Katra, beži no! Ko sva pa že tako stara! Se ne spodobi! Kaj bi pa rekli ljudje, če bi videli?"
Žena: „Če me takoj ne poljubiš, pa ne odpotujem!“
Klasična primera. V šoli razlaga učiteljica pregovor: „Ni vse zlato, kar se sveti. — Kdo mi zna povedati primero?" vpraša učence. Mali Stanko dvigne roko in odgovori: „Biks, gospodična!"
Pomirljivo. Gospod: „Kaj, to fante naj me obrije? In če me ureže?" — Vaški brivec: „Potem dobi od mene tako klofuto, da jo bo pomnil!"
Predkazen . . . „Ali ste slišali, dve leti dobite, ker ste podtaknili ogenj!“ — „Prosim za milejšo kazen. Naši gasilci so me že pretepli, ker sem jih motil v spanju!
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem o tvoril
trgovino z usnjem
v Ljubljani na Erjavčevi cesti št. 2
nasproti jubilejskega gledališča.
V zalogi imam veliko izb^r domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blumenthal in Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornellins Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Globus, Erdal, Afrikan ter Sokolska krema vse po najnižjih cenah. Gumijevi podpetniki „BERSON“.
Alojzij Šestak, trgovec z usnjeni.
„Titania" brzoparilnik za — živinsko krmo 1
ves iz kovanega železa in jeklene pločevine, počinjen in nepokvarljiv, sejalni stroji, obračalniki za mrvo, senene grablje in mlečni medilniki priznano ------ prvovrstne kakovosti-----
Jitania* za strojno
^ perila,
pralni stroji, ožemalnlki za perilo, pomivalne mize so ne-.....— prekosljlvi.
sTitania - Werke Wels 15, Gor. Avstrija.
Prospekte, izpričevala brezplačno. Radi dovoljujemo plačevanje na obroke. Iščemo zastropnike.
Oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje priporočajo
sIr^©T7-i
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani. Zahtevajte cenike.
v
Zenitna
ponudba.
40letni samec, neomadeževane preteklosti, lepega vedenja in dobrega značaja z 10.000 K premoženja, želi se priženiti na posestvo, gostilno ali trgovino. Zmožen je vsakega posla. Samo resne ponudbe, če le mogoče s sliko, se prosi na upravniŠtvo tega lista pod šifro „SREČA"
Pozor ključavničarji!!
V najem se da kovačnica, jako pripravna za ključavničarja. Na razpolago je tudi kovaško orodje. Ključavničar bi imel zelo dober zaslužek, ker daleč naokoli ni nobenega Pojasnila daje Janez Ferlan, posestnik, Gorenja vas nad Škofjo 109	Loko.
in razno fmodernol blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah TTjLg'osloTrcs.nslTo, razpošiljalna,
R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik Čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije 81	in Amerike je treba denar naprej poslati.
= Obnovite naročnino takoj! =
Najboljši nabavni vir za izgotovljene postelje
iz dobrega češkega posteljnega perja! Napolnjeno v goston’tem rude-čem nankingu (inlet), s pernicama, 180X120ctn» z 2 zgkivnicama, vsaka po 80X60 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K IG*—, polpuh K 20’—, K 24’—, pernica sama K 10’—, K 12*—, K 14-— in K 16-—, zglavnica sama K 3-—, K 3 b0 in K 4'—. Dvojna pernica, 200X'40cm K 18*—, K 14’50, K 17-50 in K 21*—, zglavnica k njej, 1)0X70 cm, K 4 50, K 5"20 in K 5-50. sivega perja K 9-40, boljše do K 16-—, polbelo K 17*—, 5 kg novo, dobro, belo peije brez prsim K 24 —, snežno belo K 30-—, boljše K 86-—, naj-finejŠe gosposko, pukano perje K 45*—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosij K 26-— in K 30 —. Beli pnh, debelo pukan K 5-—, bdjši K 6‘—, najfinejši prsni pub K 6*50 za >/4 kg, siv pub Va kg K 2-50 iu K 3'—. — Razpošilja se franko po povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna.
Sigmund Lederer,

___;	__ Z*1 ~X1-~
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. ........
Eijiibljana, Kongresni trg 15.
Naj večja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij 1 na avstrijskem jugu.
Edina zaloga klavirjev:
Ehrbar, Bosendorfer, Hblzl, Heitz-^man, Forster, Rud. Stelzhammer, Ge-
i-|ll-|--’ briider Stingl, Laub, Gloss, Czapka
r ..________-	' in Hofmann na obroke od K 15*— in
=	20— naprej.
Velika zaloga
špecerijskega blaga >
špirita, žganja,
moke, otrobov /	jv'
ln	'V''
Cj &
^v
Na drobno in na debelo.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec koreni s Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —, S lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemćny, Kaschau S; (Kassa) I Postfach 12/44. (Ogrsko.)
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, stetVi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
„SLAV1JA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000'—.
Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304‘25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije* v Ljubljani.
Proda se posestvo
enonadstropna hiša z gostilno, pri državni cesti pri Gorici. Prostor uporaben za vsako obrt. Naslov pove upravništvo Sl. II. Ted.
IpJ Tehnikum Mittweida.
.J Ravnatelj: Prof. A. Holzt.	Kraljevina Saška. 1,^
Višji tehniški zavod za električno- in strojnotčh-niko. Posebni oddelki za inženerje, tehnike in ...	delovodje. Električni in strojni laboratoriji.
Učna tovarna - delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. Program itd. brezplačno pošlje tajništvo. 14
L mm
lis
mmm
SANATORIUM ■ EMONA/j
ZA-NOTRANJE ■ IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI.1 •PORODNIŠNICA. -
LJUBLJANA • kome nskega- ulica- 41
SEPZDR/VNK.PRnARIU-
komenskega-ulica-4 L
-DR-FR.DERGANC \\
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Spf Bujno lepo oprsje
J
dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3 —, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K8‘ - Kosm. Dr. A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17/0 Raz-pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija Kanc in drogerija „Adrija-
A.
207

„S čim mi jamčite za toli visok znesek?" „Ali vam ne zadošča častna beseda poštenjaka?"
„Zadošča; le pripeljite ga s seboj!"
ProPaar
KOMMISSCNUHE
Postavno zavarovano.
Telegram z Dunaja!
Za par K 8.
50.000 parov komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po
Hf” lastni ceni K S*—.
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska Izvozna trgovina čevljev	35
FRANC HUMANN
Za prepodajalce tncat 90 kron.

Automatiški lovilec za velike množice.
Telefon 23.446
JLiO	c_
Za podgane K 4 —, za miši K 2'40 lovenje brez nadzorstva do 50 živali v eni noči. Ne vpliva vreme nanje in se nastavljajo sami. Past za ščurke, edina svoje vrste, vjame v eni noči tisoče ščurkov in grilov, po K 2*40. To najboljšo iznajdbo razpošilja po povzetju Fr. Hu-mann, Dunaj II., Aloisgasse 3/29. Mnogo priznalnih pisem Svarimo pred manj vrednimi ponaredbami. V rabi so tudi po c. kr. voj. ralagalnih skladi čih.
v
Šampanjec
BOUVIER
odlična domača znamka.
Fina štajerska vina v steklenicah.
Kleti v Radgoni.
Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim!
Pisma bolniliov lekarnarju.
Nadporočnik Bela K....y piše: Pred dvemi leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomaga 'o, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj ser. čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega.
Župnik R. B ... 1 v K ... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušlji-vega kašlja, ki me je mučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen.
Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tara ne bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von T8r6k, Budapešta, VI. Kirdly-12/e. utca
„BALKA N“
trgovska, spedicij’ska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska c. 33.
Centrala: TRST. 93 Telefon štev. 100.
c«
S
c
01
M
0,
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opem- N Ijeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v me^tu in na vse strani s patentira- 3 nimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. 3 Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" ® delniške parobrodne družbe v Trstu. — Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter g Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za I. in II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke".
Ljubljana, Mestni trg št. 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
----Cene od K 2'20 naprej.--
n Slamniki od K 1*20 naprej.
Čuvajte se peg!
Vaše obličje
bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-dicca balsamin". Steklenica K 2-50. Rationell bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi.
— ... Neprijetne dlačice =
z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50
Bujno polnost-krasno
oprsje
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladieco“. K 2'—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine I
s Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.
2 K in več na dan
lahko zasluži doma v sobi vsak- g| do, kdor si naroči stroj za ple- | tenje nogavic, rokavic, jopičev I itd. Poduk, ki traja le nekaj J dni je brezplačen. Za trajni j zaslužek jamčim vsakemu na- |
~	ročniku.	-1	^ gg
Franc Kos, Ljubljana S
Sodna ulica. 72 H
(Rakve)
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem solidne zastopnike.	33

KNJIGOVEZNICA
::	A. BABKA, LJUBLJANA ::
Kongresni trg.	:	Podružnica v Trstu.
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Cilindre
klobuke
čepice
kravate
naramnice
žepne robce
rokavice
palice
dežnike
galoše
čevlje za dom gamaše usnjate in suknene ovratnike manšete srajce
bele in barvaste spalne srajce Trikot perilo prof. dr. Je-grovo in drugo nogavice dokolenice pletene telovnike odeje in plete za potovanje toaletne potrebščine itd.
□ H
n si ■
■	a
■	a
■	■ H ■
■ I
■	■
■ B
Najpripravnejše darilo I ■ za god in druge prilike ■
je vsekakor lepa po fotografiji povečana umetniško izdelana slika.
ATI 51	v velikosti 30x40 cm, z robom (paspartujem) 50X62 cm
V/“Ilci. za naše naročnike in člane njih rodbine 16 K, za nenaroč-nike 22 K. — Cena sliki v velikosti 40X50 cm, z robom (paspartujem) 60X74 cm za naše naročnike in člane njih rodbine 20 K, za nenaroč-nike 26 K. — Fotografije se vrnejo nepoškodovane.
Plačilni pogoji: Pri naročilu je poslati s sliko vsaj 5 K are, ostanek potem po povzetju, ako se ne pošlje prej. Učitelji, uradniki i. dr. v v definitivni službi lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 5 K.
Vsa naročila je nasloviti na upravništvo
„Slov. Ilustrovanega Tednika" v Ljubljani.
I ■ ■ H E H B B B
B B B
B B B
B B

KMETSKA POSOJILNICA J. 3/o/ LJUBLJANSKE OKOLICE
/4. / 0 v LJubl3ani>---
r. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po	/ ^/ v brez vsakršnega odbitka.	45
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Naive®ia zaloga oblek
za gospode in dečke, ter konfekcije
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	::	Cene zelo nizke. ::	Postrežba točna. 9- za dame in deklice. -
Vse vrste kuriva
mehka in trda bukova drva, cela in razsekana v ............ kolobarjih. ———
Trboveljski kosovnik K IfiMkg48 Trboveljski kockovnik Zen^aČ
javo v štedilnikih K 2'76 do 3 40 za 100 kg.
— Velenjski — Klora* edino najboljše ku-salonski briketi jIVIUI d rjVo za peči K 1'40 do 1'80 za 100 kosov prpsto, postavljeno v hišo.
Trgovina z lesom
St. & C. Tauzher,
Telefon 152.	Dunajska cesta 47.
Pijte same Toisiovrške slatine J
| I ki se naroča v Tolstemvrhn p. Guštajn (Koroško.) I
229
foNtampillJe
•	vseh vrst za
urade, trgovce, društva itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Šelenburgova ul. I. Ceniki franko. —-—	=
Fotografski aparati
9

iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Rečne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K	6'20 „ „
Sklopne kamere po K	970 „ „
in dražje do	K 300-—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno.
Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ie
llliiliiiSlM	.........
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra.	83
1 kg sivega puljenega 2 K boljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finega 7 K, 8 K in 9 K 60 v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni vir!
Naročila od 5 kg naprej franko. 17
:: Napolnjene postelje ::
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3 50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, IS1—, 18*—, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5-50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13'— in 15-—. Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej’
Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les ~ (Bohmertvald).	-
Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
P. D. Stezniki P. D.
(Korzeti.)
Bruselj.
Pariš.
Najimenitnejši in najboljši izdelek sveta.
Pravi edino z :: znamko ::
Redka prilika!!
Velik oddelek


P. D.
znotraj steznika.
V zalogi vedno najnovejše fazone.
Edina prodaja za :: Ljubljano. ::
se prodaja, dokler b kaj zaloge
po izjemnih cena!
in sicer:
CEFIR la. vS
po 3*—, 4*—, 5*— K
Sifon la. KfpS
po 3*50 K in 4’— K
A. PERSCHE, Pred škofijo št. 21
1
Ogrlejte si konfekcijsko zalogro
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj-skega kroja.
„Pri Škofu".
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz--	lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	■
Oeradls: na.	po pošti "bres plašno.
Solid-na postrežfbal
T
-r