121. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. maja.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan sveicr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za polivanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po '60 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za o sna ni 1 a   plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni atvo je na Kongresnem trgu St. VJ. Upravni fttvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po deželnem zboru, iu
Gospod dvorni svetnik in voditelj vlade baron Hein svojega notranjega človeka menda ni spremenil od tedni, ko je de glavsril, če se ue motimo, v zelenem Mariboru. Zatorej nam je njemu nasproti previdno postopati, in v ti previdnosti potrjuje nas vedenje in postopanje provizornoga vladnega zastopnika v deželnem zboru.
Tu ae ne obračamo nikakor proti temu, da je gospod baron v tako imenovanem zasebnem občevanji — kolikor  je to v deželnem  zboru mogoče
— iskal jedino le dotike z nemško manjšino, in oziroma še s to ne v celoti, temveč samo s tistim njenim oddelkom, ki nosi v žepih rutice z onimi znanimi kronami, pri kojih se je v absolutističnih dobah, kakor pripovedujejo, Se le človek pričenjal. No! dan danes smo ? tem oziru manj strogi in logično sklepamo, če se tudi ne postavljamo na tisto stališče, s kojega js pisal Henrik Heine o grofiji „Platen-HallerujUnde", da ima vsak človek jedoako Število pradedov, kojih prvi je bil Adam ali pa sploh tisti, naj se je že imenoval tako, ali tako, ki je bil prvi ustvarjen na našem beraškem planetu !
Občutnejše uarave so baje baronu Heinu v zlo štele, da se je — ko je časih suhoparno poročanje — iu Bog zna, da se to mnogokrat pripeti !
— le predolgo se zavleklo, podal z dvorane ter potem obsedel vtako imenovani klubovi Bobi nemških poslancev in sicer »sredi teh poslancev, do kojih se naravnost i/ dvorano prav dobro vidi, — mej tem ko v celem zasedanji niti jedenkrat ni obiskal slovenskih poslancev v njihovih klubovih prostorih, v koje se z dvorane niti oe vidi. Ali to so malenkostne reči, o kojih pišemo le radi tega, ker se je o njih govorilo, in ker bo jim je sploh preveč važuubti prilagalo, dasi je vsekako mogoče, da je tudi to bila signatura temporum, kojim nasproti hitimo.
Bol) važno pa se nam vidi, da je baron lici u v debato posegal vselej in pri vsaki priliki samo z nemško besedo. Baron Winkler bil je v tem oziru objektivneji • Slovencu odgovarjal je slovensko, Nemcu pa nemško in do pičice strogo je pri tem postopal, tako da uiti slovenska, uiti nemška stranka ni prišla ob besedico, do   katere je imela pravico.
In nam se vedno vid*, da bode v prihodnje zastopnik vlade le s težavo izhaja!, če mu slovenska beseda ne bode tekla v govorici in pisavi. To je najmanj, kar smerno ob roki znanega in zelo trpinčenega člena XIX.- zahtevati. In če pri manjših uradnikih kakor so okrajni glavarji in drugi zahtevamo, da so v govoru in pisavi vešči jezika naiega naroda, potem pri vrhovnem uradniku v deželi ne dopuščamo nikake izjeme, in to toliko manj, ker se bodo omenjeni možje lahko sklicevali na svojo vrhovno glavo, Če8f tam je važnejši posel, tam je večja odgovornost, glejte da se najprej tudi tam — nam v izgled — priufte slovenščini. Tako sklicevanje bi bito utemeljeno, zategadelj — ker že Živimo v takih časih — zahtevamo znanje slovenskega jezika tudi na najvišjem mestu v naši krono-vini. Priznati pa se mora, da je zasedanje deželnega zbora do cela skazalo, da sedanji zastopnik vlade vsaj v govoru ni vešč jezika, kojega govori 95% prebivalcev v ti deželi. Mi knnštatujemo ta fikt, ter o njem zapišemo le toliko, da v prihodnje slovenski poslanci gotovo ne bodo zadovoljni z vladno nemško govorico, če tudi ne bodo dajali baronu Heinu v slovenščini tistih lekcij, kakor so jih dajali Mladočehi grofu Thunu v češčini. Pripo-zoati pa se ima tudi, da so slovenski poslanci nemške govore barona Heina prenašali s ti u m taktom, brez hrupnega ugovora, ki bi se konečno le ne bil mogel preostro obsojati, ko bo naši poslanci baroni Winklerja slovenske govore imeli še v živem spominu.
Posebno narodno-naprednim poslancem je baron lleih to potrpežljivost slabo plačeval. Porabljal je vsako priliko, da bi očitno kazal, kak globok jarek da zija mej njim in tako imenovano radikalno-na-predno stranko, in ki r ga je znanje jezika Iu prerado zapustilo, zagazil je čflBih v jezo, da sam ni vedel čemu. To se je zgodilo posebno takrat, ko se je govorilo o njegovem imenovanji in o komeutarih, koje je pisalo nemško Časopisje k temu imenovanju. Posebno neprijeten utis je Da pravi jalo, da je tedaj zustopnik vlade v debato potisnil tudi prevzvišeno osebo vladarjevo, da si je v vseh parlamentih celega sveta običajno, dase ima v zbornicah pri razpravah in debatah v stran puš'ati oseba vthovnega vladarja  In tudi napačno mnenje je, da bi uradnik,
kojega imenuje cesar, ne smel se kritikovati. Cesar imenuje, imenovani pa je odgovoren sam zase, ker bi drugače vsi ministri, koje cesar imenuje, ne smeli se nikdar napasti ter bi smeli pri VBaki priliki skriti se za najvišjo osebo. Mi živimo ravno v koo-stitucijonalni drŽavi iu javni funkcijonarji bo nam odgovorni brez ozira na to, da jih je imenoval pre-railostljivi vladar. Grof Kuenburg bil je minister, bil je kot tak koncesija združeni levici, ter ga ja ob svojem času sam vladar v ministerutvo poklical. In veader je moral ravno ta minister brez ozira na najvišjega vladarja preslišati marsikako grenko v parlamentu, in gotovo bi Be mu bil čudil celi svet, če bi se bil grof Kuenburg hotel braniti z žarnim ščitom tistega, ki ga je imenoval svojim ministrom. Konstitucijonelna načela dopuščajo marsikaj, kar bi v absolutistični državi ne bilo dopuščeno. In gospod baron Hein se bode o tem nam prepričal, če bode dalje časa vodil vlado v ti kro-novini!
Slabo je plačeval baron Hein — kakor amo Že rekli — potrpežljivost narodno - naprednim poslancem, in naislabše takrat, ko je — govoreč o mali vipavski občini — brez vsacega povoda spregovoril kritiko o prvi občini, to je o mestni občini Ljubljanski. In ta kritika bila je taka, kakor jo mnogokrat čitamo v našem „Slovenci" in kakor jo časih čitamo tudi v „Laibaeher VVuchen-blattu", o kojem se sedaj pripoveduje, da bode ponehal, kakor hitro dobi „Laibaeher Zeitung* svojega strogo nemškega redakterja. Gosj.ddo pri „Slovenci* in ono pri „Wochenblattu* s'lno jezi, da je uprava mestne občine Ljubltanske dobra, ker so ravno pričakovali, da bode narodoo-nspredal mestui svet zagazil v polom iu ko ikurz tako, da bi se potem dalo prijetno v kalni vodi ribariti. Pa te nade se niso Bpolnile niti našim klerikalcem, niti našim Nemcem. 01 tod izvira tista grozoti jeza I Nobena teh strank s« ne udeležuje volitev v mestni svet Ljubljanski. Obe pa h v o j o abstinenco opravičujete približno s tistimi besedami in argumenti, koje je razvijal dvorni svetnik baron Hein proti mestni občini Ljubljanski ob priliki, ko je govoril proti razdtužouju ueke vipavske občino. Da Ljubljana pri vprašanji, ali um j se kaka vipavska občina  razdeli v dve  občini ali
LISTEK.
Kristova noč.
(Spisal Sal ti ko v-Ščo d ri n; iz ruščine preložil V. Bon-kovic.)
Ravnina je še trda, a sredi globoke nočne tišine čuje se žu šepetanje vzbujajočih se potokov pod snežno odejo. Po grapah in dolinah je to šepetanje podobno tihemu bobueuju ter svari popotnika, da jo cesta na teh krajih podjedena od vode raz-taljenega sneg*.
A les še molči, pokrit je z ivjem kot junak v pravljici z jekleno čelado. Temno nebo je vse posejano z zvezdami, lijočimi na zemljo hladno, miglja-jočo svetlobo. V prevarljivem njenem Bijaju se žalostno bleste obrisi vasi), pogreznenih v zametih. Megla osamelosti, puščobe in bede ulegla se je na trdo ravnino, i na nemo vaško pokrajiuo- Vse je v sponah,  kot bi nosilo tajno, a grozno prokletstvo.
A čuj, na jednem konci ravnine bo je oglasil jaani glas polnočnega zvona; odgovarjajoč mu oglasi se z druzega kunca drogi, za njim tretji, četrti, Iz temnega ozadja uoff izstopila so razsvetljena slemena
cerkev in okolica je naglo oživela. Po cesti so se pomikale vrste vnščanov. Naprej so šli siromaki, zdelani od življenja iu jed<iiš'r'ine, ljudje z žalostnim srcem iu proti tloUO povešenimi glavami. Nesli so v cerkev svojo ponižnost in vzdihe svoje; to je bilo vae, kar so mogli dati vstan m.i Bogu. Nekoliko za njimi so stopali v prazničnih oblekah vaški bogatini, prekupci i u drugi selski prvaki. Veselo so ue razgovarjuli ter nesli v cerkev svoje aaujarije o bodočih tedenskih potih. A uaglo bo se tolpe ljudij poBkriie v globini vasi ; v zraku je umolknil zadnji udar zvonkega zvona i u vse je zopet slovesno potihnilo.
Globoka tajnost je bila čutiti v tem nepričakovanem prerušeuji začetega vrvenja -— kakor da se je po nastalem molku zgodil čudež, ki ima sleherni stvari vdihniti življenje in prerojenje. In res: vzhod še ni zamrgolel v škrlatu in koprnenje je bilo čudno končano. Vstal je ud mrtvih zauičevaui in križani Bog, h kuteremu od zdavnaj kličejo ponižna, skesana srca: uPridi, o Bog!*
Vstal je od mrtvih Bog in napolnil s seboj vemnir. Široka stepa mu je vstala nasproti z vsemi snegovi in zameti svojimi. Za stepo ae je širil mo-
gočni gozd ter tudi čutil prihod Vstanšega. Visoke jelke so dvigale proti nebu kosmate šape; zaškripali so vrhovi stoletnih liorovcev ; zažuboreli so jarki in reke; iz dupel in brlogov so zbežale zveii, ptiči so zleteli iz guezd; vse je čutilo, da iz globine prihaja nekaj Bvetlega, Bitnega, razlivajočega svetlobo in toploto, in vse jo klicalo: , Bog, si li ti to?«
Bog je blagoslovil zemljo iu vodo, zver in ptiče ter jim rekel:
„Mir z vam! Prinesel sem vam pomlad, toplo in Bvetlo. Z rek suainem ledene okove, Htepo ogrnem z zeleno odejo, les napolnim b spevom in vonjavo. Nakrmim in napojim ptiče in zver ter prirodo napolnim z radostjo. Njeni zakoni naj vam bodo lahki; naj zu vsako travico, za vsakega jedva vidnega hroščka odmeri krog, v katerem ostanejo zvesti prirojenemu j ni poklicu. Soditi vas ni smeti, kajti delate le to, kar vam je odločeno od začetka sveta. Človek se vedno bori s prirodo, prodirajo v njene tajnosti, ne da bi naprej videl kome dela svojega. Njemu je treba teh tajnoatij, ker so letzogibeu pogoj njegovemu blagostanju in napredku. A priroda sama zadostuje, in v tem je njena prednost. Nić ne
ne, nima čisto nič opraviti, je gotovo. Toliko po-menljivejše je torej, da je zastopnik vlade pri taki priliki zasukat svoj meč proti beli Ljubljani ter bil tako rekoč podoben streli, ki je dvignila z jasnega neba navzdol. Ni treba, da bi o tem dalje pisali. Vse je jasno in dognano. Vsskdo si tukaj lahko pomaga do pravega spoznanja! In ker nas je gOBpod Bog oblagodaril a takim pravim spoznanjem, vemo, da je previdnost potrebna pravi narodni stranki, ki bode imela z vso eueržijo braniti svojo trdno pozicijo v beli Ljubljani, koja je, kakor vse kažo, marši komu trn v očesu. Previdnost torej, da nas ne preobda spanje, kadar bo nevarnost največja!
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani, 29. maja.
Delegacija pri cesarju, V soboto opoludne bili sta obe delegaciji pri cesarju. Vzprejem se je vršil točno po programu in po znanem cere nooijelu. Najprej poklouila se je cesarju ogerska delegacija in za njo avstrijska. Vsebino nagovorov obeh predsednikov kakor tudi vsebino prestoiuega nagovora priobčili smo že v soboto. Ko je cesar končal piestolni nagovor, počastil je nekatere delegate ti kratkimi ogovori. S poslancem Ileilsbergom je cesar govoril o narodnogospodarskem delovanju deželnega zbora štajerskega, zlasti o železniški akci|i, iu me] drugim rekel, da je deželni zbor štajerski v tem oziru odlično deloval. — Po slanca Sta lit za vprašal je cesar, kako je z volitvami v Trstu. Stulitz je odgovoril, da je upati na ugoden uspeh, na kar je c-nar rekel: To bi b;lo pač želeti. — S tal i t z: Volitve doslej niso bile izraz patrijotičnega mišljeuja TiŽuškega prebi-valHtva. — Cesar: To vem prav dobro, to He je videlo pri krstu zadnje ladije. — Poslanca 1'fei-ferja vprašal je cesar, ali je prvikrat član dele-gacije in ali je tudi član deželnega zbora kranjskega. Ko je poslanec Pfeifer obe vjirašanji potrdil, vprašal ga je cesar, kako napreduje zgradba Dolenjskih železnic ter je bil zadovoljen čuvši, da se bo delna jiroga iz Ljubljane v Kočevje otvorila že na jesen. Cesar vprašal je nadalje delegata Pf-iiferja, kakšne so ekonomične razmere na Kranjskem, na kur je delegat PJvifr rekel, da so precej slabe. Luni je bila letina jako slaba, tako da je morala vlada celo zahtevati poseben kredit v podporo stra-dajočemu prebivalstvu, letos pa je vsled dolgotrajne in hude suše tudi malo upauja, da bi bila letina količkaj dobra, ako ne začne pravočasuo deževati. Izrekfii svoje obžalovanja, da kaže letina tako slabo, zaključil je cesar bvoj razgovor z delegatom Pf;i-ferjem.
JCladoče/ti v delef/aeiji. Nemški liberalci imajo — da se izrazimo nekoliko vulgarno a jusuo — grozovitega mačka. Ni jim žal, da so isposlovali izkliučeoje mladočeških zastopnikov iz delegacijskih odnekov, žal pa jim je, da je to postopanje opravičeval Plener. Stvar se je sedaj pojasnila. Navada je, da d legati vsake dež-de nasvetujejo, kateri izmej njih na) pride v odseke. Nemci in češki veleposestniki so ukrenili, da je izključiti Mladočehe. Ko se je poljskim delegatom predložil imenik delegatov, katere so poslanci iz Ć ške določili za odseke, ugovarjal je Javvorski, češ da bi kazalo voliti tudi kukega Mladočeha, a Piener se je skliceval na to, da je večina delegatov is češke sklenila, izključiti Mladočehe in Poljaki so bo morali udati. Plener govoril je torej očitno neresnico, ko je v javni h*\\ rekel, da no stranke dogovorile izključenje Mladočehov, reči bi bil moral, da je to dogovorila večina  delegatov iz  Češke.    Poljaki so
Škodi, ako človek polagoma prodira v njeno notranjost — dela si pokorne samo atome, a priroda ve Ino stoji pred njun v svoji izvirni nedostopnosti ter ga tie s svojo silo. M.r z vami, step? in gozdi, zveri iu ptice! naj vas ogrejejo in ožive" Žarki mojega vstajenja!"
Blagoslovivši prirodo, obrnil se je Vstanši k ljudem. Najprej so mu prišli nasproti ljudje plaka-joči, uklonjeni pod bremenom dela in uuičeni od bede. In ko jim je rekel: „tnir z vami!" — napolnili so vzduh s tožbam1, ter padli v prah, molče proseč odrešenja.
In srce O Irešenikovo bo je zopet napolnilo s tisto veiiko in smrtno žalostjo, katere je bilo do vrha polno v vrtu getseniauskem, ko je čakal pripravljenega mu keliha. Vsa ta mnogo trpeča muo-žica, ki je bila padla predenj, nosila je breme življenja za njegovo ime; vsi so uajprej nagnili uho njegovim besedam ter si jih vtisnili v srce. Vse je videl z višave Golgatine, kako so se mučiti v daljavi, ujeti v mre/.i robBtva, in vbo je blagoslovil, končevaje svoj križuv pot, vb m je obljubil osvobo-jenje. Iu vsi od takrat koprue po njem ter silijo k njemu. In vsi v živi veri k ujemu dvigujejo roku: „0 Bog! Ali si to ti?" (Konec prili.)
odklonili vsako odgovornost za ta terorizem in bodo izjavili, da to, kar se je zgodilo v dež. zboru češkem, ne tangira razmerja mej njimi in Mlaiiočehi. Tudi konservativci ne odobravajo izključenja Mladočehov in bodo stvar spravili v klubu v razgovor, pač pa odobravajo iziavo delegata Pfeiferja — tako ne t je izrekel grof Hohenvvart napram nekemu češkemu poslancu.
Viimiij«* države.
Srbske volitve. V torek dne* 30 maja se začnejo volitve v skupščino. Volilno gibanje je primeroma jako neznatno. Vlada poBtopa jako korektno in se kar nič ne utika v volitve. Pasićeva frakcija pa terorizira volilce kolikor največ mogoče. Ker se liberalci ne bodo volitev udeležili, Bkuša Pasičeva frakcija preprečiti izvolitev naprednjaških kandidatov in zagotoviti svojim privržencem zmago na celi liniji, tako da bi bila nova skupščina sestavljena iz samih radikalom.
Rudarski shod v Smisel ju. Prvi rudarski shjd, na kateri so prišl odposlanci rudarjev skoro iz vseh Krajev Bveta, je za ključen. Zborovalci so vodli poseben odbor, kate remu je naloga, obvestiti vse države, da zahtevajo rudarji, naj se zakonitim p6em me le oaemurni delavnik, in pripraviti v>e kar treba za splošni rudarski štrajk, s katerim bi se odgovorilo na evcntuvaluo odklouitev delavske tirjatve. Zanimljivo je to, da je došlo na ta shod mnogo parlamentarcih zastojiuikov. Z'asti angleški rudarji so poslali v Bruselj mej 40 poslanci šest članov parlamenta in državnega tajnika v Gladstoneovem ministerstvu. Francoze sta mej drugimi zastopala tudi dva parlamentarca, Bas y in Lamendin, katera je Bruseljska policija takoj iztirala. Nemce je zastopal bivši rudar in državni poslanec Schroler, avstrijske rudarje pa Čeh Peter C i n g e r.
Do|i
usi.
Iz Oorlfe, 27. maja. [Izv. dop.] (Preganjanje lista „1 l R i n n o v a m e n t o".) Živela tiskovna svoboda! Srečno smo doBpeli do takih tiskovnih in časnikarskih odoošajuv, kakeršni bo v Hrvatski. Razloček je samo še ta, da Tržaški Khuen-He lervary - vse pokvari — je doBedaj le vitez, mogoče pa je, da si bo stekel v preganjanju narodnih ter dinastiji udauih časopisov toliko zaslug, da bode povišan v grofovski stan.
„11 Rinnovamento" je priobčil v številki z dne 17 maja doslovni prevod treh Dunajskih dopisov v Berolinski list „K r e u z z e i t u n g", ki govore o političnih odnošajih na Primorskem; bil je zaplenjen. Včeraj zjutraj, petek, torej po 10. dneh, prišjl je iz Trsta na državno odvetništvo strogi nalog, naj se izvrši najstrožja preiskava v uredništvu in tiskarni, da bi se dobil dotični rokopis. Vsi policijski uradniki z vsemi stražarji so torej leteli, da jim je sape primanjkovalo, v stanovanje odgovornega urednika, v uredništvo ter v tUkarno; premetali bo vse, a toliko zaželenega rokopisa niso dobili. R ;či moramo, da so jako dostojno izvršili svojo nalogo, samo tega ne ume jemo, s kako pravico smejo podrejeni organi tiskarju pretiti, da bo kaznovan najmanj s 100 gld. in da zgubi tiskarsko koncesijo. Kje je ta zakon? Državno pravdoištvo je odredilo tudi subjektivno preiskavo proti uredništvu na podlagi § 300 k. z.; na dotičnera odloku je podphan sod. svetovalec C r u s i z, kakor preiskovalni sodnik, a ta je premeščen k pomorskemu sodišču v Trat. Na njegovo mesto pride okr. sodnik pl. Giroucoli iz Kanala, ki je v Cerknem in Kanalu, kjer jo služboval, najbolje poznan pod imenom „0 krogi ic", tako je namreč sam svoje ime poslovenil; najbrže bode torej on preiskavo vodil.
V sodnih krogih Goriških se govori, da je članek, ki je dal povod ko iifiakaciji, zaplembi, hišni in sodni preiskavi, pisan v uredništvu in da ,o f i c i j o z n a Kreuzzeitung" ni nikdar nobenega takega dojiisa priobčila. Od kdaj je „Krouzzeitung" ofici-jozen list nemške vlade, to vedo samo Goriški modri-jaui, ki gotovo tega uglednega Beroliuskega lista še nikdar videli niso; mi vemo pa, da je „Kreuz-zeitung" konservativen in nemški vladi nasproten list. Da dotičue kroge osvedočimo, da je „Kreuz zeitung" istinito dotičue dopise priobčila, navedemo sledeče: V štev. 181, jutranja izdaja, dne" 19. aprila ima na 2. struni, 4. kolona, dopis: „R. Wien, 17. April (Aus den Landtagen. Die Aurldaung des Triester Gemeiuderathes)" — V štev. 195. jutranja izdaja, dne 27. aprila, ima na drugi strani, 2. in 3. kolona dopis: „R. Wien, 25. April. (Ungariscbe Minister-Konfereuzen. Aus dem Prager Landtage. Un-garisches. Die Irredeuta in den siidlichen Provinzen.)" — V št. 203, jutranja izdaja, dne 2. maja, ima na drugi strani, 4 kolona, dopis: „U. Wien, 29. April.
(K ne Judendebatte. Aus Gilizien. Von den Sii I-slaven )u — Tako; sedaj je gospodi pač postreženo !
Po Gorici se včeraj in danes ne govori o drugem, kakor o „Umnovumeutu" in njegovih so-trudnikih. Čifuti z iredentarji se vesele, upajoč, da bode list s^daj uničen, a povemo jim, da bode prej konec čifutov in iredentarjev z njib mogočnimi pokrovitelji, kakor pa aRinaovamenta*, ki jim bo tudi v prihodnje na prste gledal in njih protiavstrijsko mišljenje in počenjanje pobijal ter neuatrašljivo pravice slovenskega naroda zastopali
„Svaka sila do vremenaIM
Z Iftiiiiuju, dne" 2G. mata. [I/.v. dop.] („Po-hostinna hra českeho divadla",) ki pride sredi junija v Ljubljano, hiti s svojim repertoirjem; v tekočem t-dnu smo videli zopet dve dobri predstavi, namreč , Vo d n f d r u ž s t v o", veseloigro Job. Stolbe in »Jiffkovo vid cof" (Jurčetove sanje), narodno veseloigro s petjem in plesi v šestih oddelkih od I. K. Tyla. Godbo je napisal I. Skroup. — Prva igra je udomačena že tudi v Ljubljani. Težavno ulogo klepetavega kosmopolitika, zemlje-merca Cirkeija, je igral ravnatelj Chmelensk^ uprav mojstersko. „Vaterlnnd" piše o predstavi sledeče: „GuBpielt w u rde w<e immer vortrerlhch. Director Chmelensk^ stand in der brillant gespielten Rolle einea Scbvvadroneurs vom reinsten VVasser im Vor-dergrunde der Darstellung ; nebeu ihm machteu si' h dn Damen Košnerova, Prochazkova, sovvie die Herren Lier, Obarvat, Zvikovsk^ und G a b r i e 1 durch tempersmentvolles Spiel und feine Charaktenstik um die Vorstellung verdient." — „Ji-jfdkovo videiifu je pa prav mična igra, pisana v ro-mantiškonarodnem duhu po načinu Raimundovem z uporabo ljudskih bajk in pripovedek in moralizu-jočo tendenco. Dasi je Tyiov „Strukoniški duduk" boljši v karakterizovanji, odlikuje ro ta igra po izborni tehniki. Vsebina jej je krutko ta-le: Jifik, kmetski fant, ljubi Kačenko, a po pravljicah razvneta domišljija mu ne da mirno uživati mlado srečo ljubavi. Srce njegovo hlepi za častjo in bogastvom. Zaman mu obeta dražestna Kačeuka popoln raj v zakonu, — J fik ne najde nikjer zadovoljuosti; sklene iti torej v svet. Na košuji pa zaspi Jifik in v sanjah se vidi v najrazličnejših položajih namišljene sreče. V gori Blanik vidi juuaškega kralja Bogu8lava, ki spi (nalik sloven. kralj Matjaž,) ondi že sto in sto let s svojo vojsko čakajoč rešenja. Bojna slava ga ne more osrečiti in oprostiti prokletstva božjega radi prelivanja krvi. Jifik zbeži iz Blanika in zaide mej potratne in moralno podle židovske bogataše; Časte ga, dokler ima denar, ko ga pa zaigra v njihovi družbi, ga — zapode. Jifik postane vojnik proti Turkom; veselo ue pije, po|e, pleše in — ljubi v taboru, a v trenotku naskočijo besui Alahovci in J l ka smrtno ranijo Jifik postane bogat, a nikdar miren fdbrikaut; kouečno ga hote* pijani delavci in razdražene delavke cel<5 obesiti, da ga ne reši soproga Kačenka, ki ga spremila povsod v različnih podobah. Preplašen se /hudi J fik v sjio-znanji, da je iskati srečo le doma v ljubezni in za-dovoljnosti.
„Freindenblatt", v svojih kritikah navadno jako strog, piše o tej igri: 8Di« beiden llauptroilen (gospdč. Fiirstovu in gosp. V. Gharval) vvurden sehr gut geapielt, aber auch ulle amiem .Srl.au-spieler, voruehmlich lir. Lier waren tioerraschend gut. Die Truppe briiliert iu den VolkBatuV.ken. „J. v." ist wirklich sehenswert und vortrtftlich ausge-stuttet. De mosikaliscben Eiulagen, zumeist Volks-gesang, bereichern die vielen anmutbigen Momente dieser Komolie". In ta pohvala je do cela zadužena.
Konečno moram šo omeniti žalostno resnico, da se tukajšnji Slovani (razun Čehov) premalo zanimajo za češke predstave. Res, da imamo na Du-na;i že hudo vročino in da je v prostem „ljudskom vrtu" mej živahnimi Duuajčaokami in poslušanji ta-mošuje izborne kapele zabava cenejša, a veuder — vzajemnost slovanska zahteva vsaj tacih žrtev! Čehi podajajo zares dobre igre svoje bratske književnosti, ki uaj bi se presadile tudi v slovensko gledališče, mesto da se sega po šablonskih nemških ali pa tri-vijaluih francoskih! — »Svuj k ssenu!a f.
Iz JPoNtoJiiiMkegtt okraja. 27 maja. [Izv. dop.] (Zb o r o va n j e učiteljskega društva.) Čo je res, da bo sodi razvoj in napredek kakega društva po mnogih zborovanjih njega udov, torej velja to o našem društvu. V dobrih desetih mesecih je zborovalo tretjič in sicer dne 25. maja v prijaznem Orebku pri Postojiui.
Nebo nam je kazalo nemil obraz, ko se je približal Ca* odhoda. Neprestano je lilo, in bali smo se že, da vsled razhndnosti našega okraja zborovanja sploh ne bode. Navzlic tem okolnostim se Das je zbralo rečeni dan v Orehku 13 učiteljev in 2 učiteljici točno ob Vil l- uri dopoludne v Šoli. Mnogo več udeležencev itak ni bilo pričakovati, dali uji tovariši ao se zbali dežja, nekateri bližnji, kakor n. pr. Postojina, s* pa rada odlikoje — po odsotnosti. D ugačai možje so naši Vipavci, ki so se pripeljali k zborovanju vkljub neugodnemu vremenu.
GoBp. prvomestnik M. Zarnik pozdravi na-vzočnike poudarjajo slugo iu ustrajnost. Na to je je pokazal g. R. Horvat, kako Be res praktično poučujejo v šoli realije. Obravnaval je z učenci sestavek „ Pegasta uova". Sodba je bila splošna, da je poskus jako vrlo uspel. Drugi referent gos p. S Puncah iz Slavine je obravnaval točko: Zakaj učitelj ue uživa istega spoštovanja in istih pravic, katere mu p r i s t o j a j o po njegovem stanu in vzvišenem poklicu? — Iz svoje dolgoletne prakse povedal je gosp. tovariš toliko splošnih tez, da je bilo poročilo prav živahno; res, ne na dolgo razpeljano, marveč jedernato Vsem navzočim je govoril prav od srca. Ko je dovršil, slišal se je samo j«jdeu glas: To so naše tožbe, to so naši križ', to bi moral zvedeti vob svet, naša razumništvo, naši postavodajni zastoj)!, da, tudi UHŠi sovražniki I — Zato smo sklenili naprositi slavno uredništvo »Slovenskega Naroda*, kakor tudi naša strokovna lista, da bi izvolili poročilo objaviti. Upamo, da nam prošnje nikjer ne odbijejo.
Posameznih predlogov je bilo muogo. Nekdo je celo predlagal, da se izreče nekemu strokovnemu listu gruja, ker ne vzprejema vabi k društvenim zborovanjem. Slišati je bilo pa tudi še drugačne tožbe Predlog se je seveda primerno ublažil Za zborovanje „Za ve ze" priporoči se tema gospoda Puučaha. Poročal bi jeden društvenih delegatov.
KoneČno sklene gosp prvomestnik zb »rovanje, zahvali ude za pazljivost, gg. poročevalca ua sodelovanju in pozove navziče, da zukličejo našemu najvišjemu zaščitniku, presvetlemu cesarju trikratno „Slavo!" S ceRarsko pesmijo se je završil oficijelni del vsporeda.   Ura je bila že blizu dve popoludne.
O izvrstni in ceni postrežbi g. župana Križaja smo se zabavali blizu do večera Omeniti je treba Še izbornih napitnic g Gmgla iz Budanj. V pes mško nadahujeni prozi je nuje, al domovini, s ogi mej učitelJBtvom, bratom Hrvatom i. t. d. Pred razhodom smo še obiskali grob pokojnega tovarišu g. A. Križaja. Na pokopališči smo se po primernem nagovoru in odpetih nagrobnicah poslovili od rano umrlega sotruduika.
Ko smo si zadnjič segli v roko, polnil je sle-harnemu srce Čut, da je bil to zopet naš dan, dan lep in vesel, kakor jih doživi malo učitelj-trpin.
Domače stvari.
— (Pritožbo na m i n ist e rs t v o) vložilo je vseh 12 navodnih zdravnikov po tukajšnjem odvetniku zaradi ne po stavnih dogodkov pri vo litvi v zdravniško zbornico. Glasovali 80 namreč' trije zdravniki, ki niso bili v volilnem imeniku, in ki dosedaj v Ljubljani še nikdar prakso izvrševali niso. Poleg tega je pa jeden slep, drugi slaboumen io mrtvouden. Tu ho vidi, kam vodi strast bo riteljev „fue das bedrohto Deutsohthum in Krain'1 a, la M ar h tu m- Valenta, ki misli, da živi še vedno v Vesteiieckovi dobi, ko ni bilo nobeno sredstvo preslabo, da bi se proti Slovencem ne smelo uporabljati. Zaradi tega tudi ne vzprejmejo dr. Dereani v Kamniku in 3lučajn0 izvoljeni dr. Vitez Rlnivveis v Ljubljani, kakor njiju namestnika mandata v zdravniško zbornico, ker je na proti postavni način sestavljena.
— (V zdravniškem društvu) kažejo se že posledice nezakonitih volitev v zdravniško zbornico. Pri m a rij g. dr. E. Šl a j mer, podpredsednik društva in mestni fizik g. dr. J. Kopfiva, tajnik, poslala sta g. dr. Valeoti, t. č. predsedniku društva, sledečo izjavo: „Slavno vodstvo zdravniškega društva na Kranjskem! Predsednik društva, v katerem sodelujeta podpisanca jeden kot podpredsednik, drugi kot tajnik, zastopal jo pri skrutiniju volilnih glasov v zdravniško zbornico na jako čuden način zdravniške interese, in se ni čutil poklicanega varovati čast zdravniškega stanu, kar je glavni namen zdravniškega društva.   On je  pritrdil   iz strankarskega
»faatSJlalT uoia>'.a/rj „ tfaiJ ui jiiiuilasil
stališča nasproti obstoječim zakonom, da sta upravičena volilca in za prakso sposobna jeden slepi in jeden umobolni kolega. To dokazuje dovelj, kako bi načelnik našega društva postopal pri even-tuvalnih stanovniških vprašanjih. Zaradi tega odložita podpisanca odborništvo pri društvu zdravnikov na Kranjskem, ker iz poprej navedenih razlogov jima ni mogoče delovati pod takim pred-sednistvom".
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Ure Iništvu našega lista ho poslali kro-nine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Starem trgu pri Ložu nabral je pri tamošojih rodoljubih v čitalnici gosp. Jakob Zebre, učitelj, 2 8 kron; darovali so po 1 krono: gospe Jerica Rozina iz Pudoba, Fani Žagar, Marija Petri č iz Msrkovca in gdčna Ivanka Modrijan, učiteliica v Starem trgu in ng. Jul. Rozina iz Pudoba, Fr. Perušek st. župan in Fr. Perušek ml. iz Pod-cerkve, Iv. Bencina, Jan. Onušič, Iv. Kraje, Fr. Peče, Aud. Sezon, Iv. Str i to f, Mat. Tome, Gašp Gašper in, nadučitelj, Fe-do Vigele, učitelj, Tom. Ml h k uš, Jak. Zebre, učitelj, vsi v Starem trgu, Fr. Žagar iz Markovca, Aut. Za-krajšek iu Fr. Intihar iz Vrhnike, Aut. Leveč C kr. sodnik, Tden Leveč, dijak, G&br« Eržen, Fr. Kovač, vsi iz Loža, Jan. Krašovec iu Jan. K a udar o iz Dan in Jos. Mlakar iz Igevasi; iz Trsta sta poslala gg. Vekoslav Gregorič, poštni uradnik in Dragutin Bayer (?) vsak 1 krono; g. Matija Jelene v L'ubljani 1 krono, skupaj 31 Brebrnih kron, katere smo izročili družbinemu vodstvu. Živeli rodoljubni darovalci in daroval ke in njih nasledniki!
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani poslala sta uredništvu našega lista drugo krono: Gg. Vekoslav Gregorič, poštni uradnik v Trstu in Dragotin Ba y e r (?) isto tam. Vivant s»quentes!
— (Zahvala.) 171 prvih kron jeni uredništvo „Slov. Naroda" doslej blagoizvolilo oddati naši družni. Imenovaue krone so se naznačenomu čusiuku od 17. do 27. t. m. izročale iu znamovale v številkah: 112 do 120. S prisrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodBtvo ta prvi mu vročeni časuiškt kronin dar.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Osobne vesti.) Naš rojak, gosp. Josip Dolžan, dom t iz Novakov pri Tržiču na Kranjskem, imenovan je  poštnim kontrolorjem v Grmiči.
— (Slovenščina na državni železnici.) V soboto bo je pripetil Čuden prizor ua po staji gorenjske metropole. — Pristen Slovenec, ki ne govori niti besedice nemške, zahteval je d\e karti tretjega razreda v L ubijano. — Železniški uradnik upraša pred vsem : „Wuh:nu? — Naš Slovenec sicer ne \e, kaj je gospodu v psarni nejasno, vender pa vidi, da ga ta ni natanko razumel, ponavlja torej svojo zahtevo. — Ali lej, vprašanje: ,Drei Karten ?" je odgovor uradnikov, in kinulu se približa tudi portr, čigar posel je sicer kontrola in preluknjnnje kart pri izhodu, ter razjasni — ue morebiti uradniku, kaj želi rečeni gospod od njega, — nego temu, da mora z uradnikom govoriti nemški, ker Blovcuski ne ume. Di se take uradnike v naši domovini namešča, nas že več ne razburja, tega smo že vajeni. — Čudno ae nam pa zdi, da mora zaradi tac ga uradnika poleg svoie navadne službe še tlako delati portir, ki zua slovenski in nemški, torej jeden jezik več, kakor uradnik, kiteremu ni treba več znati, ko nemški, ker — misera piebs contribuens uči se nemški, če se hočeš voziti po svoji deželi! —• saj ti pove poj tir, ki je za to posta vljeu, da moraš z gospodom nemški govoriti, če hočeš karto. — Z časom dobimo niorebiti kaj več takih uradnikov po Gorenjskem 1
— (Slovenski umetniki.) Veselim srcem opazujemo, da se je v zadnjih letih začelo mej Slovenci živo zanimanje za umetno petje. Za to seveda treba je umetoo-izurjenih glasov. Kar se tiče oper-uega petja, napredujemo Slovenci od dne do dne iu posebno nas veseli, da se mlade moči urijo tudi v tej težki stroki. Omeniti hočem tu posebno baritonista gosp. drd. med. Belo Stuheca, ki kot učenec dobro znane operne šole Mayr-Pajrimsky v Gradcu od leta do leta napreduje. Zadnji teden je v operi „Nacktlager in Grana d a" kot prineregent s jako dobrim uspehom uastojiil, da bo ga vsi nemški listi brez izjeme tako ugodno kritizirali, da bi si zamogel vsak dovršen operui pevec to kritiko v čast Šteti. — Na isti šoli tudi prav lepo nupreduje Slovenec phil. g. Još t kot basist.
— (Mestna hranilnica v Kranj i) prične svoje delovanje začetkom julija t. 1., prošnje za posojila pa bole vzprejemala Že od dne 15. junija naprej. — S tem je ustreženo Živi potrebi in je le želeti, da bi dru,", kraji naše domovine posnemali ta napredni korak naše gorenjske metropole. Natančneje o otvoritvi iu poslovanji nove te hranilnice poročali bodemo prihodnjič.
— (Iz Idrije) se nam poroča : Minuli teden nastopil je v tukajšnjem gledališči čarovnik gosp. Kaldi s sinom. Predstave bile so izborne in občinstvo prav zadovoljno. Posebno omeniti nam je g. Kaldija sen., kiji je nedosežen v svojih točkah. G. Kaldi jun. predava vsako točko v lepi, čisti hrvaščini. Kakor čujemo, nameravata guspoda Kaldi na-stojdti i v Ljubljanskem gledališči, v kojem se bode občinstvo gotovo izborno zibavalo.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Žalec) ima dnu 1. junija t. 1. v prostorih župana gospoda Juneza Hausenbichler-ja svoj letni občni zbor. Začetek ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1) Pozdrav došlih gostov; 2.) Poročilo o delovanji podružnice; 3.) Slavnostni govor; 4.) Pobiranje letnine in vzprejeni novih udov; 5.) Volitev novega odbora; G.) Volitev odposlaucev k glavni sku|išč!ui. — Po zborovanji prosta zabava, pri kateri sv ra Šmarijska godba. K ohilui udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Grof Alfred O o roni ni.) Iz Gorica Be nam piše: Politično društvo „Sluga" je v zadnji seji na predlog dra A. Rojica jednoglasno skleuilo, odposlati k visokoroduemu g. grofa Alfredu Coroniniju posebno deputacijo, koja se mu naj zahvali v imenu društva in goriških Slovencev za neumorno in požrtvovalno delovanje v prid Slovencev v gmotnem in duševnem obziru. Daljo se bode deputacija obstoječa iz gg dra Aleksija Rojica in župnika Blaža Grče iz Sempasa g. gfbfll zahvalila, ker podpira tuka,šoji list „11 Iliunovamento", ki zagovarja ne-ustrašljivo in krepko slovenske interese na Primorskem ter v obče pravice avstrijskih Slovanov.
— (Tržaške volitve.) Danes, od 8. ure zjutraj do 4. ure popoludue vršila se je volitev v IV. vililnem razredu. Izid nam še ni zuau. V tem razredu postavile so tri stranke svoie kandidate, namreč iredentovci, konservativci in Slovenci. Da se je slovenska stranka na tako nedvoumen način izrekla zoper obe italijanski strauki, kateri Be le po osebah l t ta druga od druge, ne pa po b i s t v u , to nas navdaja z iskrenim zadoščenjem. Upanje na zmago je 8"cer majhno, ali / * to, da se upajo Slovenci tudi v mestu, katero je baje zgolj in izključno italijansko, postaviti svoje kandidate, je velikega, neprecenljivega pomena. Svet bo šele se taj do dobra prepričan, da Tržaško mesto ui tako izključno italijansko, kakor se navadno trdi, da slovenska stranka v mestu se ue rekrulira samo iz proletarijata, ampak da je močen iu uvažavanja vreden faktor. Io ker je ta faktor lojalen, štelo se bo namestniku Rmaldiniju v neodpusteu greh, da ga u i hotel pridjhiti v podporo kon servativui strauki, zlasti ako zmagajo jirogresovci. — Slovenski kandidati za četrti razred so gg. dr. Gustav Gregor in, Audrej Kalan, Anton Kvas, Anton Kriz ni a n , Mat ko M and i e, Anton P o č k a j, dr. Mutej Pretner, Jakob Perhavec, Luka Se-raz in, V. M. Živic, Anton Vraiiec, Franjo Žitko. — V četrtem volilnem razredu je nekaj nad 1400 volilcev tu mej temi je dosti Slovencev. Ako se posreči slovenski struuki, da spravi vse narodne voldee ua volišče, potem je mogoče, da morda njeni kandidati zmagajo. (Je pa se že to ue zgodi, imeli bodo vsaj častno manjšino m tudi to je nekaj vredno. —
— (Tržaške novice.) Zadnja števiika ,E d i n os ti" je bila zaplenjena zaradi članka, puuatisuenega iz Goriškega „Ki uuovaineuto", ki pa ui bil zaplenjen. Tudi druge izdaje ui dovolilo drž. pravdništvo. Odvetnik dr. A ti g e 1 i bil je obsojen po § 312. oziroma 314. k. z. na globo 50 gld. ker je dne 20 decembra m. I , ko so redarski organi vršili hišno preiskavo v prodajalniui R. Beruardmija, imenoval to postopanje nepristojuo. — Občni zbor polit, društva „E d i n o s t" bode dne 18. juuija. — Pevsko drušivo „11 a j d r i L" na Prošeku napravi v četitek duš 1. junija izlet v sv. Križ, Ua pozdravi novo |ievsko društvo „Skala". Olhod ob 4. uri popoludiis. — Občni zbor „Tržaškega Sokola" bode v nedeljo dne 4. junija. — Veselica „pevskega in bralnega društva" na Opčiuah uspela ja prav dobro ua vse struni in je bilo mnogo gostov iz Trsta
in vie okolice. Vc s vtpored *r8il se je prav gladko iu igra „Kateri bo?* vzbujala je mnogo smeha. — ObrtniJBko društvo v Barkovljah ima svoj redni občni zbor dne" 13. junija z običajnim dnevnim redom.
— (Požar na parobrodu.) V petek opoludne nastal je na Reki ogenj na italijanskem parobrodu „Aurora", ki je naložil 320.000 dog in je ravno hotel odpluti proti Francoski. Vsa ognje gasna druStva imela bo polno posla, da bo vsaj deloma omejila ogenj in rešila nekoliko blaga. Škode je okolu 40.000 gld. Parobrod in naloženo blago bila sta zavarovana.
— (T i Bk o v n i odnošaj i na Hrvatskem.) Glavni urednik .Obzora" g. Dinko Politeo in odgovorni urednik g. V. pl. Dorotka sta še vedno v preiskovalnem zaporu. Ker je preiskava že skoro dognana, utegneta torej v kratkem priti pred porotnike. „Hrvatska" izrekla je te dni, da so take drakonične odredbe popolnoma neopravičene, ter da se v kulturnih državah nikjer ne postopa tako proti časnikarjem. Se li nahaja v iokriminovaoih in konti skovanih člankib sploh kako zločinstvo, o tem bodo Se le porotniki izrekli sodbo. Nikakor torej ne gre obdolžena urednika držati v preiskovalnem zaporu.
— (Iz hrvatskih toplic) Do 23. t m. prišlo je v Krapinske toplice 226 strank z 295 osebami.
__I
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
__!_--A.
I
Razne vesti.
* (Slovanska slav no h t z zaprekami.) Kakor poročajo „Nar. L.* je Dunajsko vojno po-veljnifitvo zabranilo vojaški godb', da sodeluje pri Koilarjevi slavoosti in sicer glede govoru prof Ma-b»ryka o .slovanski ideji v Kollarjevih delih". Stvar utegne priti v razgovor v delegacijah.
* (Madjarska kultura.) Dela slavnega madjarskega pesnika, pokojnega Janoša Aran y i a, cegur spomenik se je nedavno odkril v Budim pesti, izšla so v novi izdaji. Značilno je, da se ni prodala niti jedna knjiga. Opravičeno pravi „Zastava" : Hej, da je to bila kaka šovinistična razprava, kako bi se bili pulili zanjo.
* (Telesne kazni na Ruskem.) V kratkem izšel bode carski ukaz, ki hode odpravil telesne kazni tudi pri moških kaznjencih, obsojenih na izgon v Sibirijo. Kakor znano, so so telesne kazni pri ženskih izgnancih odpravile že poprej vsled carskega ukaza.
* (Nezgode izumitelja) Te dni zarubil je nek upnik krojaču Dowe-u v Manuheimu vso hišno opravo, obleko itd. Kakor je videti, s > torej nikakor ni obistinilo, kal so prorokovali uekaten izumitelju ueprestreljive obleke, da bode namreč v kratkem postal milijonar.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Trst 29. marca. Udeležba pri današnji volitvi bila ogromna. Zmagajo progre-sovci.   Dopoludne bilo oddanih 1200 glasov.
Maribor 29. maja. Bnsoviak povozil pri postaji Wlldon tukajšnjega notarja Franca Ulricha, kateri je obležal mrtev na mestu.
Dunaj 29. maja. Danes pb 10. uri dopoludne začele se v obč. zastopu volitve za mestni svet. Doslej izvoljeni dva liberalca in — po dvakratni volitvi — vodja protisemi-tov dr. Lueger s 66 proti 56 glasom.
Bellgrad 29. maja. Kralj imenoval Garašanina polkovnikom.
Beligrad 29. maja. Mesti Stolac in Gregac preplavljeni. Mostovi in druga občila podrta. Mnogo os ob utonilo.
Cetinje 29. maja. Mej prebivalci Skadra ili Miriditi prišlo do boja, v katerem je bilo ubitih pet oseb. Skadrslci vali šel z malo vojsko na lice mesta.
Rim 29. maja. Kongres obrtnikov in ekonomov se izrekel za to, da se premeni zakon o bankah tako, da bi smela bankovce izdavati samo Rimska banka.
Berolin 29. maja. Obrtni krogi so zelo razburjeni, ker je vlada odklonila zahtevo, naj določi premije razstavlja I cem v Ghicagu po-srbna mejnarodna komisija.
Hamburg 29. maja. Kakor se je uradno konstatovalo, umrla tukaj jedna osoba za Kolci o.
Javna zahvala.
Tukajšnja posestnika io trgovca, gospoda Dragotin Žitnik iti Anton Kobi, naklonila sta tukajšnjim ubogim učencem precejšnjo svoto, za katero jima v imenu revne šolske mladine izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo.
V Borovnici, dnć 29. maja 1B&3.
Fr*. Pnplor,
nadučitelj.
Ia>terl|n« arečke 27. maja. V Trstu:      47,     72,     45,     76, 59
Tujci:
28. maj h.
Pri Hallčli line k. Braun, Opplatek, Iwankowitz, Fink, Trabudinek, Ruboi, Harrich z Dunaja. — Lavrič iz Planine. — Minci iz Trapt.
Pri   N Ion u i Frank mitri. Prasse, Bohringer z Dunaja.
— Bo*kowitz M Budimpeite.  — Ugodragovich  iz Trsta.
— Newes iz Gradca. — Ilofmau iz Rudolfovega. — Paaa-valli iz Reke. — Lorenz is Kočevja.
Pri bnvHrnk«'in dvora: Kosila iz Gorice. — Eissner z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan !	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28. maja 27. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734-1 mm. 733 7 mm. 734 ti mm	10 6° C 13 4« C it 6° C	brezv. si. jzh. si. jzh.	megla dež. dež.	12 H0mm. dežja.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734-5 mm. 734'4 ui. 734-4 na.	11 8° C brezv. 17 2° G   al. bvz. 1P8°C   al bvz. 1		obl. obl. jasno	000 mm.
Srednja temperatura 11 i*   in  1360, za 4*2° in 2-7° pod normalom.
^-lanstjsIssL "borza.
dne" 29 maja t. I.
Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta .... •l°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije    . .
Lordon .....
Srebro.....
Napol......
C. kr. cekini . , . Nemške marke     . .
včeraj gld. 9790 , 97-60 , 117-30 „ 96-30
n 9^5-
\ 335--„ 123-70
J 9-05 583 .     60-37 •/.
D, e 27. maja t I.
4°/o državne srečke iz L 1854 po 950 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . /.»■ml j. obč. avstr. 41 ./■/,, zlati zast. listi. .
Kreditne srečke po 100 gld......
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tramway-diu$t. velj. 170 gld. a. v. .   .   . ,
— danes
— gld. 9785
— , 97-7U
— „ 117 25
— „ 96-25
— . 987-—
— _ 335 75
— \ 123 85
— \ 982
— „ 584
-    - 60-37'/,
148 gld. 20 kr.
196 115
128 121 lt*7 2t 149 266
75 50
50
50 60
Učenec
zmoten slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter dobrega zadržanja, vsprejtne •*«• tulto) v trgovino ■uetmucgi* blagn. Prednost ima oni, kateri je že v tum malo izurjen. — Več pove iz prijaznosti upravuištvo „Slov. Naroda". (658— 5)
Postna in brzojavna etsDBflitorica
zmožna slovenščine in izurjena v avojem poslu, ki je napravila izpitu z jako dobrim uspehom in ima dobrih refe-renoij, !*«■«• nlu'.be. Tudi prevzame tnihtitucijo. Potoidbe pod naslovom:  Vohou,  NteuipfVrgUNNU a, v (^railci.
(576—1)
Nov stroj
za izdelovanje soda-vode
& 500 steklenicami
je po ugoditi <■ «■ ■! i nn produ j. — Več se izve pri goapodu \ i<-i«--n« hotelirju v I*«>Mtojliii. — Pisma na Murtlnek A I.atsrlrtuerger, W icn. XV., Poutlion-K»nn« 4. (575— 1)
Izjava.
Vsled znpetnih vprašanj iz krogov naših naroči teijev izjavljava opetovano izrecno, da o* najin pristni
ic FINGER-JEV
Plznski pivni grenčec
hkljiif Iji v o od naju izumljen ter da so proizvaja pristen in izviren zgolj v najini tovarni »a Plznski pivni grenčec v Plznu iti da so izvaža direktno le od najine strani. Prosiva tura), no zamenjavati našeg i izhornega, v celi monarhiji uvedenega krepčala za želodec (ob jednom Vtlic jako lim kakovosti ct'iii'no ko šumno blago) a pijačami z Jednaklml nazivi, in da se ne da nobeden zvabiti po uikakili manevrih ali a« tako pompo/mh reklamah, nogo da blagovoli prt nuroćovanju našo tvrdko uatauko uvažuvati.
Z velospoštovanjeni (574—1)
Tovatna za Plznski pivni grenčec Henrik & Adolf Finger v Plznu.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
M iz voznega reda
■veljavneg-a cd 1.  ćLo 31. maja 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni In odhajalni časi označeni ao v srednjeevropskem t asu.
Odhod iz Izubijane (juž. kol.).
Ob 12. nr| 06 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Poo-tabel, Be|jak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, Solnogra'i, Inomost, Line, Ifll, Budejevlce, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Pragi, DraSdano, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Frantensfeste, Ljubno, Dunaj, Solaograd. Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeiisfeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludue osebni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Holnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevico, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franepve vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Idubljano (juž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Isi.hla, Ljubnega, Celovca, Franzensfeate, Trbižs.
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja
via Aamtetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Pl-znja, Budejevic, Sol »ograda, Inomoata, Linca, Ljuhna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, beljaka, Celovca, Franzeuafeate, Pontabla,
Tihiža.
Ob O. url 27 minut zvečer osebni vlak a Dunaja, Ljnb nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Iijubljane (drž. kol.).
Ob   7. uri 18 minut zjutraj v Kauinik. „    2.   „   06     „     popoludne v Kamnik. „    6.   „   60     „     zvečer v Kamnik.
„ 10.   „   10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Idubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   15     „     dopoludne iz Kamnika. ,,    6.   „ 20     „    zvečer iz Kamnika. ,,    O.   „  55      ,,     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Sreduje-evropski čas je krajneuiu čaau v Ljubljani za 2 miuuti naprej. (12—115)
občinskega stražnika
od«la žii|»mit»tvo Heviilva. — Plar^a na leto 240 gld., proato atanovanje in službena obleka. Neoženjeni imajo prednost. Prosilci morajo dokazati zmožnost obeh deželnih jez kov v govoru in pisavi ter biti doalužeui vojaki šli orožniki. — Zadevna prošnje h prilogami predložiti je nia|ka««iiefe <lo> I O. junija t. I. žiipuiiNlvu v Nevnlel.
(677_i) Župan: Vinc. Medic.
Kongresni trg v lastnem paviljonu.
Camera obscura
t*
u
o
o
o
fl a.11
^ žive ulične podobe.
^ Po novo konstruirani reileksni prizmi se v.-e
osebe in predmeti, ki ae nahajajo v okrožji odbijal-fij nika (reflektorja^, naravno verno v originalnih hojah s prostim očesom vidijo in natanko spoznajo ; to je ^ jako mikavno in zabavno za vsak utan in vsako ■h bturost, z druge strani za učečo se mladino jako 93 p poučno ter jo napravilo senzacijo v največjih mestih d Na mnogobrojni poset uljudno vabi
£g z vrlespostovaujera
0 14lriuckiilimi l.mirr.
j* p*
Ustopnina 20 kr, vojaki do narednika, R«
(573—21    dijaki in otroci 10 kr.
Odprto od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer nepretrgano.
V lovski in mokri J oso na k L ddbl ii>'*i m) iloaeai meh eg^a m suhega obuvala sa ■ o teuaj, le se rabi F. BENDIK-ova v
Št. Valentinu (Ni/.ja Avstrija) patentovana, nepremočna
redilna mast za usnje
ki se rabi pri obuvalu na N tj višjem dvoru le nekaj let, kakor tudi za svotljcujo in voščenjo
istega c. kr.izključno privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ne puSća barvo ter je izkopana od c  in kr. državnega vojtiegik ministerstvn in je v rabi v c  in kr. vojsUI in največjih prevoznih po«l|etjitt.
O o n ti. svetilni tinkturi za usnje:
1 kilo .... gld. 1-20 steklenica i . 1 . „ —*80 steklenica "-t. . „ —'40 stek enica Št. .'1 . B   —-20
LANZ\ und
serdich t.
redilni masti za usnje: Vi pusica .   .   .   gld. — ho V, pusice ...    h —-40 */4 pusice ...     „    —*2i> V8 pusice ...     „    —-10 V vseh večjih mestih monarhijo v zalogi. — Glavna zaloga v I.juliljtaul pri s<|his.niiI--ii A Welter-ju; v Krnujl pri  Pettan-u; v Kntlovljlel  pri Iloiuaii-u;   v Cetji pri K. Stiege«--j u. (9G •—1W)
Kvurl ae pred poiiareji»nJoni. Jedino pravo prirejsnja pristuje F. Ueudiku v šr. Valentinu
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 111.
Lastnina io tisk .Narodne Tiskar ne".