VESTNIK
c;mumnmmnnmnmmnmmiiiimuiumnmnunu)immitn
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurl
Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šilinge mesečna naročnina 12 šilingov ceioietna naročnina 120 šilingov
P. b. b.
..mtmm.......
LETNIK XXXii).
CELOVEC, PETEK. 2. MAREC 1979
ŠTEV. 9 (1906)
OBČtNSKE VOLiTVE 1979
Statišča in načeta
Zveze stovenskih organizacij na Koroškem so deiežna široke podpore ijudstva
'Zveza slovenskih organizaci) na Koroškem {e v zadnjem ie)u temeljito in vsestransko razčieniia silnice in procese, ki deiujejo v prodoru, v katerem živimo; najboi) seveda tide, ki so na trenutni dopnji družbenopolitičnih razmer na Koroškem najboi) pomembni.
V zvezi z občinskimi voiitvami je biio ničkoiikokrat poudarjeno, da so za prebivaistvo na južnem Koroikem in s tem tudi za našo narodno skupnost zeio pomembne. To predvsem zaradi tega, ker iahko ljudje preko občinskih odborov najboi) neposredno sodeiujejo pri reševanju vsakdanjih probtemov.
Hkrati pa se ZSO odiočno zavzema tudi za to, da ijudje niti v času nojhujšega voiiinega boja ne bi zgubiti izpred oči vse ostaie zeio važne skupne probieme, ki nas tarejo dan za dnem. Zato postavijo naša organizacija v ospredje skupne interese vseh Siovencev in vseh demokratov. Da je to dejanska optreba ijudi, je zeio prepričijivo pokazat tudi sestanek siovenskih občinskih odbornikov raziičnih idejno-poiitičnih skupin, ki je bii meseca januarja na sedežu ZSO v Ceiovcu.
Kar se tiče skupnega nastopanja ZSO in NSKS na vseh področjih izpolnjevanja čiena 7 državne pogodbe, lahko trdimo, do nismo v krizi, kot bi to nekateri rodi prikazali. Ta videz nastaja morda zaradi tega, ker v naših prizadevanjih vedno bolj dobivajo svoje mesto tudi gospodarski in socialni ter splošno demokratični problemi koroške in avstrijske družbe — kor pa pomeni važen korak naprej. Naloga nas vseh v prihodnje bo, zoperstaviti se poskusom monopoliziranja narodnega gibanja in subjekti-
Pohod „Arihova peč"
v spomin na padie partizanske borce

V spomin na partizanske borce, ki so tebruarja 194$ padii v bunkerju pod Arihovo pečjo biizu Šentjakoba v Rožu, sta Slovensko športna zveza in Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu prirediia minuto nedeijo !. zimski pohod ..Arihova peč", o katerem poročamo na 4. strani. Naša siika; v majhnih skupinah so si udeteženci pohoda skozi gioboki sneg utirati pot proti ptanin-ski koči nad Arihovo pečjo.
Jugoslavija ne dovoli
da bi ji kdo vsiljeval recepte in formule
V Bohovi pri Mariboru je bila mi- Uvodoma je opozori! na pomen zgo-
inc
vističnim receptom o enotnosti.
ZSO ne podpira slepo eno ali	kandidirajo na dveh ali	celo še več	Enotnost je možna samo v konkret-
druga stran, temveč smo skupaj s	različnih	listah, potem	res lahko	pjh družbenopolitičnih akcijah in
krajevnimi zaupniki izdali razumljiv upravičena ugotovimo, da je naše čim več bo takih akcij, ki bodo no-in konkreten program, ki temelji na	stališče	v praksi dobilo	zelo pre-	sile v sebi materializirane interese	nu!o	soboto	osrednja	proslava	ob	35-	dovinskega	pohoda,	nato	pa	sprego-
potreboh naših ljudi, da je treba:	pričijivo	potrditev.	najširših krogov južnokoroškega	letnici	herojskega	partizanskega	po-	voril	o	vrsti	aktualnih	notranjih	in
Ce bomo v prihodnjih letih ho- prebivalstva, tolik, več b. enotno- h°da 14. divizije na štajersko, med- zunanjepolitičnih
"	T*
prostoru, v katerem živimo, potem Mnogo )e med nami takih, kt kar	Mariborska občinska skupščina rodi sami prevzeli odgovornost za
ne bomo smeli dovoliti, da bi no- naprej čakajo na enkratne velike ^	^j' prožnosti podelila 14. di- svojo prihodnost, za svojo svobodo,
silec slovenstva postala predvsem premike, ki naj bi prišli po možno- vj^jjj domicil, predsednik SFRJ Ti-	elejstvo pa nas obvezuje , je de-
v ospredje postaviti skupne interese južnokoroškega prebivalstva,
imeti za posamezno občino jas-
vse socialne sloje koroških Sloven- še tako malenkosten premik po-zavzemati se za komunalno po-	poudarjati morajo skupne in- trebna zavestna družbena akcija
terese južnokoroškega prebivalstva ijudi. Prepričan sem, da se sloven-
iitiko v korist vseh občanov in zato podoirati vsa prizadevanja za več demokratičnega odločanja' v občinah,
% vztrajati na uresničevanju dosledne enakopravnosti slovenščine na občinski ravni.
Brez dvoma so navedene zahteve meriio demokratičnosti. Zato ZSO oodoira tako kandidate na !amostotnth kraievnih listah kot tudi kandidate, ki kandidirata na 11-!tah koroških strank, v koiikor se lavzemaio za uveijavijenje omenjenih staiišč.
posameznim enotam, k, s. v okviru	^evzda Jase odgovornost za
14. d,vizi,e sodelovale pri legendar- ^ P	balističnega samo-
nem pohodu pred 35 let,.	upravljanja. In zaradi te obveznosti
Na osrednji proslavi^ ki so se je	vsakdo, ki mu Jugoslavija tak-
in nacionalno vprašanje morajo	ska narodna skupnost in s	tem	ve-	^ JJhJdY'ter udelJfencev !^š-	^uom^t,dnaš,hddo^ihljmh^n"
če nam paroie in poiitične dekiara-	se trditi, da zavestne družbene	ak-	predstavniki družbenopolitičnega živ-	nikomur ni in ne bo dovoljevala, da
cije ne bodo zastrte pogieda na	cije, ki smo jih sprožili v	zadnjih	[jenja Slovenije, je govoril sekretar	b; j; vsiljeval svoje recepte in formu-
materlaino sfero stvari.	(Da/je #. struni)	predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.	]g „Vemo, da naša pot nekaterim
ni bila in še vedno ni všeč. To je seveda njihova stvar, saj tudi mi nismo vsiljevali naše poti nikomur in tega tudi ne bomo počeli. Vendar na žalost danes v svetu in v mednarod-
je predvsem odgovornost večinskega naroda in hkrati merilo njegove demokratičnosti
Ustanovno listino in splošno Deklaracijo o človekovih pra- čelom o pravici do lastne poti, do ne-vicah, da vprašanja človekovih pravic ni mogoče iztrgati odvisnosti, odgovornosti pred last-iz njegovega nacionalnega, ekonomskega in socialnega nim delavskim razredom in enako-konteksta. To stališče je narekovalo prepričanje, da je pravnosti, še vodno obstajajo ne samo
Uresničevanje manjšinskih pravic
V avstrijskem društvu pa zunanjo politiko in mednarodne odnose na Dunaju je imel bivši generalni konzul SFRJ S lem v zvezi svarimo pred po- v Celovcu in sedanji predsednik zunanjepolitičnega odbo-
'-T* """T ='"
Venske stranke in še zlasti pred republik in pokrajin pri oblikovanju in izvajanju medna-posledicami trditve, da' samo Slo- rodnih odnosov SFRJ.
Venec izvoljen na slovenski listi, Potem ko je uvodoma govoril o nastanku, razvoju in
j?*.'	'trn
Kajti prav doaodki v zadniih leitn ^ zunanji po!itiki Jugosiavije zavzema vprašahje narod-so ponovno pokazali, da lahko tudi nosti ali manjšin. Opozoril je, da ustava SFRJ v temeijnih lemškoaovoreči demokrati uspeš- "°<elih zagotavlja angažiranost držav. z. spoštovanj.
^	.	,	,	pravte naetonatnih manjšin, vštevši pravic, d.tov jugo-
"o zastooaio interese slovenske na- ,,.y,„,skih narodov, ki živijo kot nacionatne manjšine v rodne skupnosti in obratno — to sosednjih državah; adekvatne določbe pa imajo tudi re-toliko bolj, kolikor bolj so v ospred- publiške ustave. Ustava SFRJ in ustave republik vsebujejo
t"	K-"*« <"	°	^
z nespornimi dosežki v iastni politiki do narodnosti in kot država etnične matice številnih manjšin v sosednjih državah pa je Jugoslavija ustavnopravno tudi zavezana prizadevati si za spoštovanje narodnostnih pravic na splošno in pravic svojih manjšin v sosednjih državah še Če pozorno sledimo diskusiji na posebej.
ferenu in beremo razne občinske Iz navedenega ustavnega določila o pravicah manjšin je .	. , .	tovariš Lubej povzel dva zaključka: .Pravice manjšin ima-
časopise m letake, moremo z zad^ ^	p.„„h,	pomen, ki jim g. da-
Voljsfvom ugofo^vift, da veltka ve- j^jQ u$favnopravnc norme in so zato predmet trajnega ^ina samostojnih krajevnih list (ne interesa naše države in konstantna sestavina naše zuna-glede na ime) izhaja pri svojem nje potitike. Po drugi strani pa navedeno ustavno doio-u^],,	!?-	priznava manjšinam status subjekta, torej so narod-
'il n.stne skupnosti same n.sitci t.stnih pravic in interesov." hodiščZSO. lstosedoqa,atudipr'	... .
nekaterih posameznikih, ki kandi- ^ te, zvez, ,e predavate), .poz.,,) na stai.sca, k, ,,h ,e .. .	-L A t /*-	zavzeta nedavna mtntstrska konferenca neuvrscemn držav
Tirajo na listah koroških strank. Ce ^ Beogradu v zvezi z vprašanjem, pomembnim za svetov-pa poleg tega še upoštevamo, da je no skupnost — vprašanjem človekovih svoboščin. Konfe-mnoga občin, v katerih naši ljudje renca je namreč poudarila, upoštevajoč načela OZN,
splošno demokratični problemi.
Ta je ZSO jasno povedala že pred enim letom. In kako se je odzval teren?
svoboda posameznika neločljiva od pravic narodov in posj^$j vmešavanja v notranje zade-da so pravice in temeljne svoboščine posameznika in na- ^ držav in partij, temveč tudi di-roda nedeljive, je menil tovariš Lubej in posebej nag as,I:	posegi v njihovo ozemeljsko
,.V tej zvezi prisojamo posebno pozornost tudi tistemu	, ^	^ n^dr-Mkliivost "
statišču iz dekiaracije neuvrščenih držov, ki govori o po- celovitost in nedotakl,!	.	.
trebi po dosiednem spoštovanju pravic narodnostnih in	Jugoslavija ne more priznati m
verskih manjšin. V uresničevanju manjšinskih pravic vidi- sprejeti taksnih metod m principov mo predvsem odgovornost večinskega naroda, saj je nje- pjtj držav in šc manj partij v med-gov odnos do tega vprašanja odraz stopnje demokrotič- sebojnih odnosih, je poudarit Stane nosti njega samega in družbe, v koteri živi."	Dolanc. Kajti ni principa, v imenu
Na to odgovornost večinskega naroda je tovariš Lubej katcega bi lahko kdorkoli odvzel opozoril tudi še posebej, ko je govoril o odnosih s so- kateremukoli narodu svobodo in ne-
,edn,,m, državam,. Jugoslavija ,e	'	odvisnost in mu vsilil tisto, za kar
zato se posebe, razvija odnose s sosedi, prizadeva si,	,	hrti!
da bi viadato ob njenih mejah konstruktivno vzdušje so- pač nekdo mish, da ,e bol,še m bol, deiovanja in medsebojnega razumevanja. Zato se bo Ju- pravilno. Takšno obnašanje m takšne goslavija tako kot doslej tudi v bodoče zavzemala in da- akcije ne samo da direktno ogrožajo jata pobude za sklenitev vseh tistih dogovorov, ki bi rnjr y svetu — ne glede na to, kje se lahko pospeševali obmejno gospodarsko sodelovanje, pre- ,dogajajo — ntarveČ tudi močno ovi-tok dobrin, ljudi in informacij v obmejnem prostoru. V	-p socializem kot	svetovni	družbeni
tem obmejnem prostoru pa živijo tudi manjšinske narod-	p^ces
ne skupnosti, v katerih vidi Jugoslavija dejavnike poveza- Nekaterim ni všeč, ker tako od-varita tn zbhzevanja sosednjth narodov tn kuifur, je opo- , .	. v t
žabi predavatelj tir poudaril: ..Seveda p. j. treba reči. krit. ,n načdn. i)cen,u,em. ,n goveda tahko imajo narodnostne skupnosti tunkcijo povezovat- rimo o problemih sodobnega sveta ca le, če so enakopravne v družbeni skupnosti kjer živijo, in delavskega gibanja," ,e menil Sta-če so spoštovane njihove mednarodno zagotovijene pra- ne Dolanc. „Vcndar smo to dolžni vice, če večinski narod, ki nosi vso težo odgovornosti, storiti ne samo zato, ker smo bili in ustvari potrebne pogoje za obstoj in razvoj manjšine, to	načelni in dostedni borci za mir
je, d. s. te narodnostne skupnosti osvobojen, strahu ^	demokratične odnose v
pred asimitacijo in tahko svobodno zaživi,o svo,e potno	,rmveč	tudi	zato	ker	smo	od-
n.ci.n.in. živtjenje. in razsodnik . tem, v k.kšnih pogojih	^etu,	temveč	tudi	zato,	ker	smo	oa
živijo, so iahko ie narodnostne manjšine same. To načeto govorni za integritt ,	,
je preizkusni kamen tako za nošo družbeno skupnost ka- ?a miren socialni in nacionaini raz-kor za naše sosede."	voj, za prihodnost Jugoslavije.
ZSO za občinske voiitve:
Podprimo kandidate demokrate!
S plakatno akcijo pod geslom .Podprimo kandidate demokrate" se je tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vključila v volilni boj za občinske volitve 25. marca. Plakat v slovenski in nemški inačici povzema stališče ZSO do občinskih volitev v strnjeni obliki ter poziva volivce, naj pri bližnjih občinskih volitvah izvolijo v občinske odbore .čim več slovensko in nemško govorečih demokratov".
To pomeni, da bo ZSO podprla vse tiste kandidate — ne glede na to, ali kandidirajo na samostojnih krajevnih listah ali na listah koroških deželnih strank —, ki se bodo zavzemali:
#	za gospodarski razvoj južne Koroške, proti odseljevanju in za boljšo izgradnjo infrastrukture;
#	za komunalno politiko v korist vseh občanov in za več demokratičnega odločanja v občini;
#	za popolno izvedbo člena 7 državne pogodbe in za dosledno dvojezičnost v občini.
,To je merilo demokracije," pravi plakat ZSO, torej bodo vsi tisti kandidati, ki bodo nastopali v tem smislu, tudi deležni podpore Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Mnenja slovenskih občinskih odbornikov
V	zvezi z občinskimi voiitvami smo se pogovarja!! z nekaterimi siovenskimi občinskimi odborniki, oz. kandidati za občinske voiitve o probiemih juine Koroške in o sestanku občinskih odbornikov na pobudo ZSO sredi januarja.
^ tnženir Franc KonciHa (Gospodarska tista iz škocijana) je izrazit mnenje, da mora v gospodarstvu imeti prednost zagotovitev obstoječih deiovnih mest in njihova krepitev. Osredotočenje pozornosti samo na nova deiovna mesta ne reši gospodarskih in sociainih probiemov, saj vemo iz iskušnje, da je bodočnost takih podjetij veiikokrat zeio nesigurna in nji-nov obstoj veiikokrat !e kratkotrajen. Kar se tiče gospodarskih iniciativ siovenskih organizacij, se mu zdijo zeio potrebne. Vendar je mnenja, da je treba najti pra-viino razmerje med gospodarskimi in poetičnimi pobudami.
V	občini škocijan šteje tujski promet med najvainejša vprašanja. Občtna je imeia v zadnjih ietih kakih 850.000 prenočitev v ietu, vendar se opaža, da pri privatnikih prenočitve nazadujejo, pri obrtniških turističnih podjetjih pa je izraba kapacitet postaia boljša. Zato se v občini privatniki sprašujejo, kako bi podaij-šaii sezono, ki je sedaj maio daijša kot 2 meseca.
Zaradi otroškega vrtca v škocijanu pa je povedat, da Gospodarska tista ni uspeta s prediogom, da se uvede dvojezičnost, čeprav bi bita s tem kapaciteta vrtca boij izrabijena, saj bi več staršev postato svoje otroke v vrtec. Tako pa Stovencem ni kaj preostato, kot da osnujejo svoj otroški vrtec.
#	Zupan bitčovske občine Hanzi Ogris (SP) je uvodoma dejat, da pozdravijo sestanke občinskih odbornikov, na katerih je možno govoriti preko potitičnih mej o našem skupnem narodnostnem vprašanju. Rešitev skupnih probiemov vidi samo v enotnosti negtede na potitično pripadnost posameznika. Gtede sodeiovanja z nem-skogovorečimi demokrati na občinski ravni je siedečega mnenja: Sicer smo kovači nase usode mi sami Toda vsak, ki misti samo nase, ni na najbotjši poti. Zato je treba iskati na vseh ravneh svojega soseda kot zaveznika ob prizadevanjih za svoje in skupne interese. Na gospodarskem področju pa poudarja, ktjub gotovim napredkom, potrebo nadatjnjega razvijanja gospodarstva na našem ozemiju. Zato pozdravijo tozadevne pobude sio-venskin organizacij, ker bodo doprinesie z gospodarskim pospeševanjem veiik de-iež k ekonomski enakopravnosti naše narodne skupnosti.
#	!anho MaUe, tretji kandidat KPA v Borovijah, ocenjuje sestanek občinskih odbornikov, ki ga je skiicaia ZSO, kot praviien začetek za boij resno zavzetosl po narodni enakopravnosti v posameznih občinah dvojezičnega ozemija. Žeti, da bi se iz tega prvega srečanja razvi! poiago-ma staien posvetovaini organ, izjava, ki je biia sprejeta na tem sestanku, se mu zdi kot osnovno navodiio za skupno deio vseh demokratično usmerjenih mandatarjev na občinski ravni, če bodo izjavi, ki med drugim pravi, da spada v spiošno
Toko zastopa ZSO glede občinskih volitev nekoliko drugačno stališče kot NSKS, ki podpiral predvsem samostojne slovenske liste, ki jih skuša tudi imensko poenotiti kot .Enotne liste". Stališče ZSO je toliko širše, ker v svojo podporo vključuje tudi tiste kandidate nai listah koroških deželnih strank — bodisi s slovensko ali z nemško materinščino —, ki se bodo na občinski ravni zavzeli za izpolnitev pravičnih zahtev slovenske manjšine in sploh podprli težnjo po demokratizaciji občinske politike.
Očitno zaradi teh razlik v načel-
nih stališčih je v polemikah v koroškem tisku v zadnjem času Dasta) vtis, kakor da bi Zveza slovenskih organizacij ne podpirala samostojnih krajevnih list. S tem so hoteli izigravati obe slovenski osrednji organizaciji, ki imata v vp^pšanju volitev pač nekoliko različna stališča, ker pri volitvah ne gre le za narodnostno odločitev, temveč pridejo do veljave tudi socialni in gospodarski interesi — v tem pogledu pa tudi slovenska narodna skupnost ni homogena enota, soj tozadevna nasprotja avstrijske družbe ne greda mimo nje.
„DOMOVINA V NEVARNOSTI"
nisi
SndMMe
demokrate!
. '
U!WERSTMTZEM w!r die
&id^ten^"
Kanamaten.
.	nRS===s-
ZHERigK

sigi
zanam
4*5 *****
*,
H"""""'
SSSiSSS


za
lb&medbdenwhrac3e!
3MBM H.0VtMaX!M OMMMtZACM MA HOMMKKM

nRsssr*
KRSEES.-
0Mht<hf MaBstabR* DamU-aHa!
25.marca
Čim več! siovensko in nemško govorečih demokratov v občinske odbore!
An; 25.Marz
S!owenischund deutschsprachige Demokraten indie Cemeinderate!
sisssissssn^




V ,Šen%/a4robu v Rožu
spet .Sociafna gospodarska skupnost
Po večkratnih posvetovanjih so vo- so jo precej pomladili. Na prvih treh tivci občine Šentjakob v Rožu na se- mestih so dosedanji občinski manda-
stanku, ki je bit v ponedeljek 26. februarja, skleniti, da se bo tudi pri letošnjih občinskih volitvah potegovala za glasove samostojna krajevna lista, ki se bo kakor pri zadnjih volitvah imenovala Socialna gospodarska skupnost.
Ob tej priložnosti so se dogovorili tudi o glavnih točkah programa, s katerim se bo imenovana lista predstavila volivcem. V ospredju so postavili gospodarska vprašanja ter se bodo med drugim zavzemali za ohranitev in povečanje števila stalnih delovnih mest v idomačem kraju, za zdrav razvoj gospodarske strukture občine ter za vsestransko in nepristransko upoštevanje delavcev, kmetov in obrtnikov, medtem ko za socialno potrebne občane zahtevajo posebno pomoč. Nadalje nastopa lista za konstruktivno sodelovanje v občinski sobi ter za mirno sožitje in enakopravno upoštevanje vseh občanov ne glede na jezik ali narodnost. Posebna skrb bo veljala tudi nadaljnjemu izboljšanju kvalitete tujskega prometa, ohranitvi čistega okolja in zagotovitvi socialnih cen stanovanj. Branili bodo interese Šentjakobčanov v zvezi z gradnjo karavanškega predora; zahtevajo ureditev pokritih čakalnic na avtobusnih postajah in nadaljnjo izgradnjo cestne razsvetljave; za domačine, ki se hočejo na področju obrtne dejavnosti postaviti na lastne noge, pa terjajo kredite po ugodnih obrestih. Končno dajejo še pobudo, naj bi imel občinski urad
gim pravi, da spada v splošno enkrat tedensko uradne ure tudi zve-pestovanje občine „tud! dvojezično posio- v
vanje . tudi tam, kjer po uradnem po!- Čer alt V SODOtO dopoldne, kar bi ko-dfkUla	da'"^o ^tilo Povsem tistim občanom, ki
'	*	..........' "so čez teden na delu izven domače-
ga kraja in si morajo vzeti pol dneva prosto, če imajo opravke na občinskem uradu.
tarji Miha Antonič, trgovec na Reki, Tone Gabriel, kmet v Lešah, in Florijan Koschat, poslovodja v Podgor-jab; sledijo pa jim: Franci Janežič, nameščenec v Lesah, Jože Sticker, kmet v Šentpetru, Jože Otowitz, čr-kostavec na Rutah, inž. Tonči Schlap-per, elektropodjetnik v Šentjakobu, Hanzi Kajžnik, kmet v Svatnah, Janko Zwitter, poslovodja na Tešinji, Pepca Lederer, gospodinja na Reki.
Že v zadnji števiihi swo poročali o nov;' hKjshgšhi gonji ne?nšhih wd-ciOMdhstov in posebej o „naifpni trojni" horošhcgg /VeifngfJiensf%, hi v trenHf^M, ho posfgjg problem brezposelnosti čedalje resnejši in zato potreba po novih delovnih mestih prvenstvena zahteva, spet enhrat vidi domovino v nevarnosti — seveda spet samo iz ene strani in iz povsem določenga vzroha. Kaho neutemeljen In nepotreben in zato šhodijiv pa je v resnici preplah, bi ga delajo omenjeni hrogi, vemo že dolgo, /n to spoznanje sl počasi Mfira pot tadi na aradna mesta v deželi.
Tabo je bilo pred nedavnim v tej zvezi slišati prav zanimiva pojasnila tadi na najvišji ravni. Na poslansbo vprašanje v deželnem zbora (stavil ga je socialistični poslanec /osej Gat-tenbranner) je namreč pristojni re/e-rent deželne vlade, namestnlb deželnega glavarja Herbert Hacber, s prepričljivimi podatbl razčistil In zavrnil trditve o ..razprodaji" Korošbe tajcem. Med dragim je povedal, da je bilo na Norošbem v mlnalib dveb letih prodanih tajeem sbapaj le d# ha zemljišč, bar je tabo malenbostno, da se v primerjavi s površino dežele ne da Izraziti niti v promilih. Od teh d# ha pa je v posest jagosiovansbih lastnibov prešlo bomaj 2,Od ha, bar niti ni celih 3 odstotbov vseh tistih zemljišč, bi so jih v zadnjih dveh ietih pobapiii tajci.
Tabšna je torej resnica o NHD-jevsbi ..domovini v nevarnosti", bi ji po trditvah teh ijadi menda grozi nevarnost, da jo bo pobapii iagosio-vansbi bapitai in preplavil titoistični bomanizem. Celo Bacber je nedvo-amno zavrnil gonjo teh čadnih branilcev domovine, bo je dejal, da se ne sme že v vsabem posameznem primera videti nevarnost za No-rošbo.
Ob razbrinbani laži o jagosiovan-sbem pobapovanja Korošbe in ob aradnib podatbib o resničnem deleža /agosiavije na bapijenib zemiiščib pa je seveda potrebno opozoriti tadi na dvolično moralo, bi se sbriva za gonjo, zgrajeno na tabo trhlih arga-mentih. Če jagosiovansbi delež na bapijenib zemljiščih ne doseže niti celih 3 odstotbov, potem ni težbo iz-
uspehi možni v narodni složnosti različnih političnih grupacij.
Molle pozdravlja tudi sodelovanje z nemškogovorečimi demokrati na občinski ravni in tudi njihovo podporo, za manjšino škodljivo pa se mu zdi mnenje, da samo mandatarji, izvoljeni na slovenskih nacionalnih listah, najbolje zastopajo narodne interese.
Poleg programskih točk pa so se dogovorili tudi o kandidatni Usti, ki
Gospodarska lista Škocij an
za vse ljudi in kraje v občini
Kokot smo poročat) že pred tednt, bo v občin) škocijan tud) pr) ietošnjth občinskih voiitvah nastopita krajevna Gospodarska )tsta škocijan. Pred kratkim je razposiaia na gospodinjstva v občin) tetak, s katerim v obeh dežeinih jezikih v kratkih potezah predstavijo svoj program in svoje kandidate.
Uvodoma škocijanska Gospodarska tista spominja na svoj prvi nastop ieta 1973 ter poudarja, da je biia takratna odiočitev praviina, saj so s tem učinkovito preprečiti enosmerno poiitiko v občin). Zaradi dobrih izkušen) so se odiočiii, da tudi za ietošnje voiitve postavijo svojo tisto ter ugotavijajo: „Ker je že pri zadnjih voiitvah vaša odto-čitev biia zdrava odiočitev, smo prepričani, da bo dobro in za občino koristno, če nas podprete tudi tokrat — da se bomo iahko s še večjo oporo zavzemaii za nestrankarsko samostojno poiitiko v občini in prot) samovšečnemu diktatu posameznikov."
Gospodarska tista škocijan zagotovijo, da se bo tudi v prihodnjem obdobju zcrvzemata za koristi vseh občanov, ziast) za izgradnjo gospodarstva na vseh področjih, za boijšo infrastrukturo in boijšo iivijenjsko kvaiiteto, za več demokracije v občini, za dosiedno dvojezičnost na vseh področjih javnega živijenja, prot) centraiizaciji šoi in otroških vrtcev ter proti zapostavijanju obrobnih krajev. Letak potem našteva vseh 37 vasi občine in poudarja, da nobena vas ne sme biti zapostavijena.
Gerancija za to so kandidati Gospodarske iiste škocijan. Mjih sestav je takšen, da so zastopane vse piast) prebivaistva in vsi predeti občine. Zato — ietak ob koncu poziva: Podprite Gospodarsko iisto Škocijan!
račanatl, zla je šlo dohrih 93 "/<? teh zemljišč v last hapceu Iz dragih držav. Toda alti enhrat rti hllo slišati, da hi hi! KHD nastopi! prot! poha-povanja zemljišč na Korošhem s strani zahodnonemšhih, italijanskih, nizozemskih in dragih kapcev, kakor tadi nikdar ni protestira! proti naselitvi poidjetij iz teh držav. Nasprotno.* predvojna organizacija teh krogov Je celo organizirano pospeševala in posredovala prodajo slovenskih koroških kmetij kapcem iz Nemčije/ Znani krik koroških hranilcev domovine o ^domovini v nevarnosti" se Je torej spet enkrat razkrinka! kot povsem neosnovano In neresnično hajskanje, naperjeno po en! strani zoper slovenski de! koroškega prebivalstva In po drag! strani zoper sosednjo državo. To pa nedvomno predstavlja dejavnost, k! Je prepovedana tako po avstrijskem kazenskem zakonika, kot po državni pogodbi in ki Jo obsojajo tadi še dragi mednarodni dokamenti. Morda se bodo na merodajnih in pristojnih mestih enkrat le spomnili svojih astavnlh obveznost! In dolžnosti — kajti nemoteno In nekaznovano rovarjenje nemških nacionalistov ne postavlja v dvom le avstrijske zakonitosti, marveč tadi pogodbeno verodostojnost zivstrije.
Zagledanost v preteklost
V vseh dolgih letih, ko smo na očitno gospodarsko zapostavljenost južne Koroške opozarjali le Slovenci, so bili na merodajnih mestih slepi in gluhi. Sedaj, ko postajajo posledice te zapostavljenosti čedalje hujše, pa so o tem tudi na teh mestih začeli razmišljati, v časih pred volitvami pa ceio govoriti in tudi obljubljati odpomoč. Dogajajo pa se v tej zvezi tudi stvari, ki nas prav nič ne veselijo, marveč nas nasprotno opozarjajo, da moramo biti previdni, kajti za navidezno zaskrbljenostjo za naš življenjski prostor se vse preveč očitno kažejo nameni in ciiji, ki so nam samo v škodo.
Tak primer je tudi sedanja aktivnost koroške FPU, ki je takorekoč čez noč odkrila svojo ljubezen do južne Koroške. Izdelala je poseben „Grenzlandprogramm" in v tem okviru s tatističnim gradivom opozorila na zapostavljenost južne Koroške. Toda njena skrb za to ozemlje se kmalu pokaže v pravi luči: poleg pobud za gospodarski razvoj zahteva FPO namreč tudi ukrepe na šolskem področju, to se pravi na področju dvojezičnega šolstva, kjer se baje množijo pritožbe staršev, češ da otroci z dvojezičnim poukom zgubljajo vse preveč časa.
Maček je torej skočil iz vreče. Svobodnjake menda zapostavljenost in nerazvitost južne Koroške ne boli iz skrbi za usodo avtohtonega prebivalstva tega ozemlja, temveč jih očitno teži dejstvo, da na tem ozemlju še vedno živi in dela ljudstvo, ki se kljub najrazličnejšim oblikam germanizacije in v nacistični dobi celo fizičnega iztrebljanja ni izneverilo slovenskemu narodu in jeziku. Medtem ko drugod v svetu poudarjajo veliko prednost znanja več jezikov in se vedno bolj uveljavlja dejanska dvojezičnostma narodnostno mešanih področjih, pa pri nas na Koroškem gotovi krogi prav v tem vidijo „iz-gubljanje časa". Ob taki zagledanosti v preteklost je seveda težko verjeti tudi navidezni zaskrbljenosti za naše ozemlje.
Čim več siovensko in nemškogovorečih demokratov v občinske odbore
Na občinskih voiitvah 1979 bomo podprti kandidate na samo- # za dosiedno dvojezičnost in več demokracije v občini
stojnih krajevnih iistah ter tiste siovensko in nemškogovoreče # za gospodarski razvoj proti odseijevanju in za boijšo izgradnjo infrastrukture kandidate na iistah koroških strank, ki se zavzemajo	# za popoino izvedbo čiena 7 državne pogodbe
To je meriio demokracije! Podprimo kandidate - demokrate!
Strahote nacističnih ziošinov
v ogiedaiu teievizijske nadaljevanke „Hoiocaust"
V drugem programu avstrijske teievizije se je včeraj začeio predvajanje štirideinega fiima .Hoiocaust", dane; je na sporedu drugi, jutri tretji in v nedeijo še zadnji, to je četrti det — vsakokrat ob 20.15 uri v FS 2. Tako končno tudi v Avstriji, razmeroma pozno za drugimi državami, dobivamo priiožnost, da se preko teievizijskega signaia srečamo s stvarmi, ki po svojem časovnem dogajanju sicer že spadajo v pretekiost, so pa kijub temu danes prav tako aktuaine kot takrat, predvsem kot izpraševanje vesti, ker mnogi od takratnih akterjev še živijo med nami, še ziasti pa kot opomin in svariio, da je treba pravočasno zastaviti vse siie, da se kaj podobnega ne bi mogio več ponoviti.
Kajuhove nagrade
ob 35-!etnici pesnikove smrti
Preji?:;: :eJer: ;e ??t;?:;7o 33 /ef, oJB^r ;e p%Je/ s/ot)t?:sB; p^rt:-Zt:?:sB: pts?::B Kare/ Des:ov?:;B-Ka;::B, B: ;e s svojo pesrn/jo BoJr:7 par::za?:e :?: B^zd/ /j^Jst^M pot v Bo/jšo BoJoč?:osf. Na raz/:č?:;7? pr:rc:/;:va^ so sc sporr:;r:ja/: pes?::7:a, B: je ta:/: v ?:ajtežj;7? J?:e/? taTro prepr:čeva/?:o z?:a/ v/;vat: vero v z??Mgo. Naj/epsa počast/tev pa je vsa^o/et?:a poJe/Zteu B?:;':ž?::/? ?:agra^, po:??:e?:ova?::7? po Kaja-/?a, B: ;:7? za/ož/?a Borec v Z,ja/?/ja?:: po Je/;::;e vsaA?o /eto o/? oB/et-?::c: KajaBove sv;r:: za Je/a s fc??:a::7?o /z ?:aroJ?:oosvo/?oJ:7?:e Bo?Be :?: revo/ac:je.
Letos so poJe/:7: tr: aagraJe za Je/a /z progra??:a za/ož/?e Borec, :?: s/cer za ^rtjigo „VoJ?:;B po part;za?:s^:B pote/?", za pes?::i^o zB/rBo M:Be K//?:arja „Not?e??:BrsBa Ba/aJa /977" ;'?: za rr:o?to-Jra??:o /a?:eza Povieta „7zvo/:te, tovariš Marja?:".
„VoJ?::B po partiza?:sBiB pote/?" s??:o v ?:ase??: /ista ze preJ-stavt/i. /e to oBsež?:a B?:jiga — saJ sBoraj seJe??:/et?:ega Je/a 2^ avtorjev, Bi so zBra/i :?: oBJe/a/i JoBa??:e?:tar?:o graJivo o vse/? po-??:e??:B?:ejiiB JogoJBiB ??:eJ ?:^roJ?:oost?oBoJ:7?:o BorBo ?:a $/ove?t-sBe??:.
Pes?:iiBo zB/rBo „Nove??:BrsBa Ba/aJa /97-/" je ?:apisa/ jese-?::sBi pes?:iB i?: pisatc/j MiBa K/ir:ar, Bi je Bi/ ??:eJ vojrto Borec Zi/j-sBe čete ir: je torej ?:ajtes?:eje poveza?: taJi z ?:aio KorosBo. Zato r:jcgove pes??:: oJsevajo BoroiBo i?: gorer:jsBo Barvitost ter so — Bot je ??reJ Jragi??: rečerto v ate??:e/jitvi — ?:evs:7jive, ?:apisa?:e z estet-sBi??: oBcatBo??:, i?:ti??:?:e, po/?:e /epi/? i?: taji ?:oviB poJoB. NeBaj pes??:: — DoBrač, PočiteB, C/aJ, Pese??: o Mojci, Požgar:a vas, Za-/osti?:Ba — je žirija poseBej o??:e?::7a ter poaJar:7a.* po??:očjo te/? pes??:; vživ/jati se v tisti čas i?: v ?:ase ?:ajsever?:ejse et?::č?:o oBr?:očje po??:e?:i z raza??:eva?:je??: g/eJati ?:a pes?:;Bot: s/og i?: tre?:atBe iz-poueJou^?:jt:."
V ??:o?:oJra??:i „/zvo/:te, tovariš Marja?:" pa pripoveJaje /a?:cz Povse o partiza?:sBe??: i?:va/iJa, Bi po voj?::' proJira v ?:ovo živ/je-?:je, preživ/ja Brize i?: išče sa??:ega seBe v ?:ovi stvarr:osti.
Pred siopelimtrndesetnHKn teži
se je rodil p!sate!j Josip Jurčič
Ne bomo govorili o vsebini filma, saj bo le-to vsak sam lahko spoznal v teh dneh. Naj bo omenjeno le toliko, dat je to zgodba iz polpretekle nacistične dobe, iz strašnega poglavje nemške zgodovine, ki so mu rekli .dokončna rešitev židovskega vprašanja". V tem smislu tudi je treba razumeti naslov filma .Holocaust", ki je sestavljenka iz grščine in pomeni prosto prevedeno .popolnoma sežgano" — tako dosledno, kot so nacistični zločinci sežigali svoje žrtve v krematorijih. Preganjanje in iztrebljanje Zidov prikazuje film na primeru družine Weiss; bivše koncentracijsko taborišče Mauthausen blizu Linza pa daje zunanji okvir vsem tistim strašnim zločinom, ki so jih nacisti v imenu nemškega naroda počeli v Auschwitzu, v Trebtinki, v Majdaneku, v Buchenwaldu, v Dachauu, v Ravensbrucku in v mnogih drugih taboriščih smrti, ko so barbarsko uničevali vse, kar jim je bilo v napoto pri uresničevanju njihove blazne teorije o gosposki rasi.
Ko bomo tja do nedelje na. televizijskih ekranih spremljali kalvarijo židovske družine Weiss, pa moramo seveda vedeti, da je ta družina le simbol za milijone drugih družin, ki so prav tako morale skozi pekel nacističnega nasilja. In zavedati se moramo, do so bili Židje le ena izmed skupin, ki jih je nacizem obsodil na smrt. Zato moramo pri spoznavanju njihove tragedije videti tudi podobno usodo mnogih drugih .manjvrednih" narodov, med njimi zlasti Slovanov; 'n spomniti se moramo enako tudi nacističnega preganjanja njegovih političnih nasprotnikov. Le če bomo film gledali in razumeli v vsej tej .širini", bomo tudi pravilno razumeli globino njegove izpovedi, ki v bolj aili manj dognani in posrečeni obliki skuša obuditi spomin na dobo in dogodke, o< katerih je bilo v minulih treh desetletjih sicer že veliko napisanega, povedanega in prikazanega tudi v filmih — vendar očitno še vse premalo, da bi res pretreslo in prebudilo današnjega človeka!, ki bi za ceno< relativne blaginje sedanjosti najraje pozabil, morda sploh izbrisal svojo preteklost.
To seveda še v posebni meri velja za tiste, za katere je tilm .Holocaust" izpraševanje vesti. Čeprav je zahodnonemška televizija film predvajata že pred kakimi šestimi tedni, je tema o zločinih in genocidu nemškega tretjega) rajha Pfoti narodom zasužnjene Evrope še vedno v središču zanimanja zat-hodnonemške javnosti. Ameriška televizijska serija je namreč doseg!a to, česar niso številne knjige, gledališka) dela, filmi in televizijske reportaže, tisoči dokumentov in celo procesi proti vojnim zločincem: pretresla je milijone Nemcev tako, da je Holocaust sedaj njihova .nacionalna) ferpa". Ob njej so se Nemci Vrnili v preteklost in bili prisiljeni, do prvič spoznajo, kakšne zločine so storili v njihovem imenu Hitlerjevi nacisti.
Ob tej vrnitvi v .svojo" preteklost pa so Nemci — kakor je zapisal ugleden nemški novinar— pred-
vsem tudi spoznali, dai takratni ubijalci niso bili samo nacistični nasilneži in sadisti in ne samo kriminalci ter karieristi, .ampak v večini Nemci, ki so bili prepričani, da takšna njihova) dejanja koristijo nemškemu narodu". To se pravi, da so bili množični pomori Zidov .stvar nemškega naroda", katkor je bila tudi začetna zmaga nad Poljsko zmaga nemškega naroda, ne pa poveljnikov nemške vojske...
Razumljivo pa je, da je ta .trenutek resnice" izzval med Nemci tudi nasprotne reakcije. Od tistih, ki so posredno) ali neposredno in-dentificirani s takratnimi zločini, pa do onih, ki se danes priznavajo k sorodni miselnosti najrazličnejših odtenkov, sega krog ljudi, ki so ob predvajanju filma .Holocaust" zagnali krik, češ, db gre za potvarjanje resnice, za blatenje nemške časti in podobno — vse tja do nizkotnega) blatenja protifašističnih borcev in žrtev nacizma). In ta) val slabe vesti je pljusknil sedaj tudi
čez Avstrijo, kjer se določeni krogi prev take čutijo izzvane zaradi svoje nacistične preteklosti oz. neonacistične sedanjosti. Hočejo, da bi njihovi zločini med drugo svetovno vojno ostali skriti, pozabljeni; v členkih, v pismih bralcev in v podobnih javnih izpovedih izpričujejo, da se iz zgodovine ničesar niso naučili, marveč so ostali slepi privrženci teorije o nemškem .herren-volku", v čigar imenu bi bili slej ko prej pripravljeni delati zločine nad ljudmi in naredi.
Zato pa film .Holocaust" ni pomemben le kot obujanje spomina na) preteklost, marveč hkrati tudi kot opomin za sedanjost in bodočnost. Njegovo obsodbo rasizma na konkretnem primeru nacističnega) iztrebljanja) Židov je namreč treba razumeti kot splošno obsodbo) sleherne oblike rasistične in nacionalistične nestrpnosti. V tem smislu je nadvse aktualen tudi za današnji in za jutrišnji dan — tudi v našem ožjem koroškem okviru.
Drugi, tudi številni Nemci, so se iz zgodovine učili. To je pokazal odziv, ki ga< je imel tilm v ZR Nemčiji in drugih državah. Kajti niso vsi govorili o .potvarjanju dejstev", marveč so se premnogi z grozo spraševali, kako je bilo vse to mogoče, namreč tisto, o čemer je nemški novinar zapisal: .Kljub določenemu pretiravanju in nekaterim netočnostim pa je resnica o zločinih, o katerih pripoveduje televizijska oddaja, še hujša, kot jo je lahko televizija predstavila."
V	nedeljo bomo obhajali 135-letni-co rojstva slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, ki je prispeval v zakladnico slovenske književnosti vrsto del, o katerih lahko trdimo, da sodijo med ta-koimenovane uspešnice, saj jih vedno spet ponatiskujejo, ker bralci — tako mladi kot starejši — vedno radi segajo po njih.
Pisateljevanju se je Jurčič .zapisal" že v dijaških letih, ko je pod vplivom, ki ga je napravil nanj Fran Levstik, začel zbirati ljudsko gradivo in ga samostojno oblikovati. V to zvrst sodita predvsem spisa Spomini na deda in Jesenska noč med slovenskimi polharji. Tedanji narodnostni boji in zlasti čedalje hujši boj za slovensko besedo pa so spodbujali Jurčičevo narodno zavednost, iz katere se je porodilo prizadevanje, da bi dal slovenskemu ljudstvu za branje primernih knjig. Tako je že kot sedmošolec zasnoval Jurija Kozjaka, izvirno povest o slovenskem janičarju, za katčro je prejel nagrado Mohorjeve družbe v Celovcu. Sledilo je njegovo največje delo, prvi slovenski roman Deseti brat, ki je izhajal v Janežičevem Cvetu. Potem so nastali Spomini starega Slovenca, povest Domen in domača pripoved Tihotapec ter vrsta krajših spisov.
V	študijskih letih na Dunaju je Jurčič napišal Hčer mestnega sodnika, eno svojih najboljših zgodovinskih povesti, v kateri je upodobil boj slovenskega človeka proti tuji gospodi. Tedaj so nastali tudi Kloštrski Žolnir, Nemški valpet, Dva brata, Kozlovska sodba v Višnji gori, Božidar Tirtelj in Sin kme-tiškega cesarja. Sledili so Cvet in sad, Sosedov sin, ivan Erazem Tattenbach, Doktor Zober, Med dvema stoloma,
Lepa Vida. Skupaj z Levstikom je napisal prvo slovensko politično tragedijo Tugomer; tik pred smrtjo je dokončal Veroniko Deseniško, njegove Rokovnjače pa je po njegovi smrti dokončal Janko Kersnik.
2e to kratko in nepopolno naštevanje nam pokaže, kaj in koliko dolgujemo Josipu Jurčiču, katerega komaj 37-letno življenje je bilo tako bogato in ustvarjalno. Hvaležni se mu bomo izkazali najbolj s tem, da bomo radi segali po njegovih spisih, da bomo ljubili slovensko knjigo in književnost, ki jo je Jurčič tako obogati) s svojim snovanjem.
Hkrati pa sodi Jurčič med tiste slovenske pisatelje, katerih dela pomagajo spoznavati slovensko književnost tudi drugim narodom. In tukaj je treba omeniti zlasti dr. Ferdinanda Kolednika, ki je iz svojega doma v Podgor-jah razpredel mreže daleč po svetu, da bi s prevodi Jurčičevih spisov v desetine jezikov in še zlasti z njegovim Jurijem Kozjakom številne narode seznanil o Slovencih in njihovem boju za obstanek na lastni zemlji.
ŽE DESETtČ
„Primorska poie"
ob rekordni udeiežbi
Tradicionalna) pevska manifestacija .Primorska poje", ki združuje slovenske pevske zbore Primorske z obeh strani meje, stopa letos že v jubilejno deseto leto. Temu primerna bo tudi udeležba zborov in pevcev, saj se jih je prijavilo rekordno število: 108 pevskih zborov (21 od tržaške, 17 iz goriške in 3 iz videmske pokrajine, ostali pa) iz jugoslovanskega de!a Primorske) s skupno nad 3000 pevci in pevkami.
Letošnja jubilejna prireditev .Primorska poje", ki bo skupno obsegala 11 nastopov, se prične v nedeljo v Miljah, potem bodo) sledili še koncerti v Postojni, Gorici, Divači, Ajdovščini, Kobaridu, Braniku, na Proseke, v Kopru in Čedadu, višek pa bo zaključna prireditev v tržaškem kulturnem domu, kjer bo slavnostni koncert najboljših zborov. Celotna) prireditev bo trajala vse do konca marca ter so koncerti v posameznih krajih predvideni ob petkih, sobotah in nedeljah.
.Primorska poje" je kot množična pevska manifestacija najboljše merilo ljubezni primorskega ljudstva do slovenske pesmi. To dokazuje zlasti tudi dejstvo, da se v vseh teh letih nikakor ni .izčrpala", marveč nasprotno postaja vse živahnejša in množičnejša, v jubilejnem letu pa prehaja tudi še na beneška tla, kar je brez dvoma še posebno važno.
Tudi zamejski zbori
na veliki pevski manifestaciji na Dolenjskem
V Šentvidu pri Stični se že pripravijajo za ietošnji jubiiejni deseti Tabor siavenskih pevskih zborov, ki bo meseca junija pod pokroviteij-stvom predsednika SFRJ Tita, posvečen pa spominu Edvarda Kardeija, ki je bii zavzet ijubitetj siovenske pesmi in tudi eden izmed dosedanjih pokroviteijev tega srečanja.
Dosiej je svojo udeiežbo na taboru prijaviio že okoii 170 pevskih zborov z več kot 5300 pevci in pevkami, kar je daieč največ v dosedanji zgodovini veiike pevske manifestacije na Doienjskem. Zato so se moraii organizatorji odtočiti tudi za večji prireditveni prostor. Med prijavijenimi zbori jih je kar 12 iz zamejstva — iz Avstrije, itaiije in Madžarske. Zamejski zbori bodo nastopiii na posebnem koncertu, po zamisii režiserja prireditve Mirka Mahniča pa naj bi v duhu starih šeg izvedii tudi pravcato vasovanje s podoknicami po vasi.
Kot uvod v vsesiovensko pevsko srečanje bo v Šentvidu pri Stični kuiturni teden s pestrim sporedom, ki ga bo 17. junija pričei s svojim nastopom Siovenski oktet. Med ostaiimi prireditvami je predvideno gostovanje giedaiišča iz Ljubijane, prav tako pa bo imei svoj koncert tudi Partizanski invaiidski zbor, ki bo ietos obhaja) 35-ietnico svojega obstoja in deiovanja, tani pa je preje) visoko jugosiovansko priznanje — nagrado AVNOJ.
Slovensko partizansko gledališče
je bilo edinstveno med osvobodilnimi gibanji
Pred petintridesetimi ieti — februarja 1944 — je bilo v Črnomlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče za osvobojeno in po partizanih kontrolirano ozemlje. Eden izmed članov tega partizanskega odra, Dušan Mevlja, je v mariborskem Večeru objavil spominski članek, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih podatkov.
Kultura in umetnost sta bili v programu OF vseskozi navzoči. Poleg kulturnih in igralskih skupin v različnih partizanskih enotah sta delovali tudi dve frontni gledališči; uprizarjali so manjša dela z revolucionarno in agitacijsko tematiko. Vrsta partizanskih avtorjev — Matej Bor, Tone Seliškar, Vitomil Zupan in drugi — je za te skupine pisala krajše dramske in druge prizore.
Ustanovitev SNG na osvobojenem ozemlju v Črnomlju pa je pomenila rojstvo pravega gledališča S celovečernimi deli in sporedi. Bilo je edino in edinstveno gledališče med gverilskimi in narodnoosvobodilnimi gibanji zatirane Evrope.
Za ravnatelja partizanskega gledališča je bil imenovan književnik Filip Kumbatovič-Kalan, katerega je nekaj časa nadomcstoval Jože Tiran, ki je bil med prvimi člani gledališča, kot so bili Mile Klopčič, Lojze Potokar, Ema Starčeva, France Presetnik in drugi. Da bi povečali ansambel, so razpisali dva odrska tečaja za ljudske talente; vanju so se vpisali borci iz brigad in odredov ter terenci iz terenskih odborov. Po končanem
tečaju je vodstvo obdržalo najboljše mlade igralce in igralke ter jih vključilo v ansambel. Tako je partizansko gledališče lahko začelo z obsežnim delom.
V Kulturnem domu v Črnomlju so uprizorili večer enodejank Čehova, komedijo Branislava Nušiča „Sum-Ijiva oseba", Borovi drami „Raztrganci" in „Težka ura", Linhartovo ..Županovo Micko" in Molierovega ..Namišljenega bolnika", v Metliki pa Cankarjevega .Kralja na Betajnovi". Dela so režirali Matej Bor, Filip Kumbatovič-Kalan, Lojze Potokar, Jože Tiran in France Presetnik. Kulise in kostume pa so izdelovali povečini iz zavezniških pada). Poleg tega je gledališki ansambel izvajal tudi slušne igre v oddajah radia OF v Črnomlju ter sodeloval na večjih proslavah in koncertih ob partizanskih praznikih in obletnicah.
Slovenski partizanski oder je deloval sredi bitk in hajk, v srcu nacistične Evrope, in je z gledališko vizijo napovedoval osvoboditev slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Ko je bil ta cilj dosežen, so se igralci partizanskega gledališča po osvoboditvi razkropili v vsa slovenska gledališča, kjer so jih nujno potrebovali. .Obdobje partizanskega gledališča — je med drugim zapisal njegov nekdanji Član — je bilo čudovito obdobje, ki bo za vedno zapisano v zgodovini slovenskega gledališča. Bilo je resnično nepozabno doživetje, kakor so nepozabni partizanski igralci, ki so medtem že odšli z odra življenja ..."
I. zimski pohod ,,Arihova peč" uspel
Siovensko Športna zveza in Slovensko planinsko društvo v Ce-iovcu sta v nedeijo priredita i. zimski spominski pohod ..Arihova peč". Arihova peč }e gora pod katero je pred 34 ieti zgubiio živijenje 8 borcev za svobodo. V spomin na te irtve bosta obe omenjeni organizacij odsiej naprej vsako ieto prirejati spominske zimske pohode v zvezi s smučarskim tekom.
Da obudimo spomin na te padle junake naj na kratko opišemo ta zverinski dogodek, ki je bil izveden 9. februarja leta 1945. Takrat so SS-ovci in pripadniki domače Land-wache v globoko! zasneženih gozdovih pod Arihovo pečjo zahrbtno in zverinsko pobili osem partizank
in partizanov, katere je izdal nek domačin. Dat bi nacistični krvoloki ustrahovali domače prebivalstvo, so vseh osem trupel teden dni „raz-stavili" ob cesti med Šentjakobom in Šentpetrcm. To je bil ustrahovalni akt smrtno ranjenegat fašističnega aparata, ki se je zvijal v zadnjih krčih, ki so mu jih zadale zavezniške protifašistične sile. Žrtve tega strahotnega! nasilja so pokopane v skupnem grobu na šentjakobskem pokopališču, katerega krasi lep kamnit spomenik.
Nedeljski spominski zimski pohod je bit mišljen kot poskus, ati se bo obnesel ali ne. Z veseljem smo
lahko ugotovili, da je pohod uspel nad vsakim pričakovanjem, saj se ga je udeležilo okrog sto< pohodnikov iz vseh koncev južne Koroške in pa tudi iz Slovenije. Kljub naporni poti in globokemu snegu so koračile skupine pohodnikov od Polanca! na Hodnini (Čemernici),
kjer je bil štart, skozi globoko zasnežene gozdove mimo! bivšega partizanskega bunkerja pod Arihova pečjo db cilja na 1080 m visoko ležeči Bleščeči planini, kjer stoji .Koča nad Arihovo pečjo" v kateri je nameščena spominska plošča padlim žrtvam. Vzporedno s pohodom je bilo pri Polancu izvedeno tekmovanje smučarjev tekačev. Čeprav ta smučarska panoga pri koroških Slovencih še ni udomačena, se je zbralo okrog 20 tekačev, kar je za začetek kar lep uspeh. Iz navdušenja tekačev in publike sklepamo, da bo prihodnji smučarski tek prav gotovo bolj množičen, kaj-
ti pri mnogih gledalcih smo opazili, da jim je bilo žal, da niso nastopili v teku. Vsak ki se je udeležil smučarskega teka ali pohoda je prejel diplomo in dve znački ter v okrepčilo čaj; na Bleščeči planini pa so planinci- dežurniki poleg čaja pogostili utrujene in prepotene pohodnike še z odlično gobjo juho. Startnina za vsakega udeleženca pohoda! — tako za tekače kot pohodnike — je znašala 20 šilingov.
Čeprav so! organizatorji pripravljali prvič takšno prireditev in to brez kakšnih predhodnih izkušenj, je bila organizacija kar v redu. Seveda so se godajale tudi kakšne napake, ki pa jih bodo, kakor so nam povedali odgovorni činitelji, v prihodnjem letu odstranili. Seveda ves idealizem ne bi pomagal, če ne bi priskočila na pomoč razna podjetja, ustanove in seveda športniki in planinci, ki so! vsak po svoje prispevali, da je nedeljska' prireditev tako lepo uspela.
Naj tem potom v imenu organizatorjev izrečemo iskreno zahvalo dijakom slovenske gimnazije v Celovcu, ki so pregazili oziroma speljati pot na Bleščečo planino; Šent-jakobčanom za pripravo' tekaške proge, Škofjeločanom od Alpe-tour-a s tovarišem Kemperlom na čelu, za meritev časa; tovarni Al-
V a b i ! o
V nedeljo 4. marca 1979 Vas vabijo žene iz Žeiezne Kapie na
DAN ŽENA
ki bo s pričetkom ob 14. uri v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii.
pina za dragocena lepa darila ter obema domačima podjetjema Elan na Brnci in Topšport v Pliberku za vsa podporo, in ne nazadnje Slovenskemu vestniku, ki je prispeval izredno lepo plaketo v obliki moderne plastike. Posebna zahvala seveda velja kmetu Polancu, ki je dal na razpolago prostore v hiši in tudi drugače pomagal kjerkoli je le mogel.
Poglavitni namen spominskega! pohoda „Arihova peč" je, da se spomnimo pod Arihovo pečjo padlih partizanov, da se rekreativno usposabljamo ter da se srečujemo in navežemo! nova poznanstva. Tudi smučarski tek naj bi ne bil prvenstveno tekmovalnega značaja. Ker pa se mladina le rada pomeri med seboj, zato bomo tudi v bodoče merili čas, vendar naj bi bil glavni namen teka, da se ga udeleži čim več tekačev, da bo tudi ta športna! panoga postala med koroškimi Slovenci množična'. V prihodnjem letu bodo organizatorji povabili tudi pohodnike in smučarske tekače iz Avstrije, Slovenije in Italije, tako' da bo pohod dobi) mednarodno obeležje. Kdor se bo petkrat udeležil pohoda ^Arihova peč" bo prejel posebno zlato značko.
Kot lepo gesto naj omenimo, da je žandarmerija ob dnevu pohoda sporočila, da bi v primeru kakšne nezgode bil takoj na razpolago helikopter. Zat zdravniško oskrbo je bil v stalni pripravljenosti domači zdravnik dr. Šimej Hoja' iz Šentjakoba v R. kateremu se tem potom za uslugo v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujemo.
Rezultate smučarskega teka objavljamo posebej v okviru rubrike Športni vestnik na 8. strani.
3/oveMs^Z vestM?'^ je prispevaj pja^eto v o/J/^Z ZMoJerMe p/asfZ^e, ^Z jo je preje/ riaj/ro/jši :c/?ač dneva Pristav Rado z Gorenjske
50-letnica smrti Petra Markoviča
27. februarja 1929 torej pred $0 tet) je na Bregu pr) Rožeku umri v 63. )etu starosti akademski siikar, veiiki rodoijub in prijate)) narave Peter Markovič. On ni bii samo siikar aii kakor so mu domačini rekii ..mavar" s čopičem v roki, on je bii tudi fotograf in poteg tego se je ukvarja) tudi z ornifoiogijo — skratka bii je univerzaien čiovek. Ljudje, ki še pomnijo ..mavarja" vedo povedati, da je bii srčno dober in značajen čiovek. Kot siikar je restavrira) nešteto cerkva tako doma na Koroškem kakor tudi po drugih deieiah in državah. Tudi domačo farno cerkev v Rožeku — domačini pravijo v Fari — je restavrira) Peter Markovič, žai pa so pred ieti prebetiii cerkev in tako uničiii deio in mojstrovino domačega umetnika.
Če je že bii mnogim zaradi svoje zavednosti trn v peti, je pa ostai ncšemu ijudstvu v nepozabnem spominu. Po drugi svetovni vojni so Rožečeni po domače povedano ..Farani" iz hvaiežnosti do tega rodo-tjuba, ko so ustanavijaii svoje siovensko prosvetno društvo, dati tej prosvetni organizaciji ime „Peter Markovič". Rožeški prosvetaši so kot prvo večjo kuiturno akcijo naredit) razstavo Markovičevih dei — siike, totografije, kip itd., in s tem mogočno obuditi spomin na tega veiikega siikarja in moža.
Pred 50 ieti je Peter Markovič naše! svoje posiednje počivaiišče na rožeškem pokopaiišču. Čeprav ga že poi stoietja ni več med nami, je spomin nanj šc živ in v takšnem spominu ga žeiimo ohraniti tudi v bodoče. 50-ietnica smrti tega veiikega siikarja in rodoijuba naj bo hkrati opomin, da se ga še boij spominjamo in da ne nazadnje pokažemo hvaicžnost tudi s tem, da poživimo društvo, ki nosi njegovo ime.
ZVEZA SLOVENSKiH ŽENA V CELOVCU vabi v okviru prosiave mednarodnega dneva žena na
v soboto 10. marca 1979 ob 13. uri v dijaškem domu SŠD v Ce-iovcu, Tarviser Strahe 16.
Na dnevnem redu so poročita, voiitve novega odbora in drugo. Občni zbor bo po stari tradiciji poteka) v znamenju MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA.
Vse žene, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju.
Francija Urschitza ni več
G/oZ?o^o was je pretres/a vest, Zto s?Mo zveJe/Z, Ja je v Rafeča/? po Ja/j-s/ /*o/ezMZ KM!)*/ FraMc: L7rsc/?Zžz. Po-^ojMZ je /?Z/ vcJMO t? proZ/j vrsža/r, ^o je s/o za pravZce Mase MarojMe s^ap-MosfZ Ma Roros^eM?. Prej vojMo je /J/ Ma^JaseM pros^efaš, Jo^er Zgra-/ec, pefec ZM faM!/?aras. Čeprav je Z?Z/ ^Mef se je raJ ajvarja/ z ?MZzar-stvoM! ZM raJ pomaga/ soseJo?M. Sp/o/? je M ze/o prZ/ja/JjeM ZM zato je Mje-gova swrt taJZ g/o/ro^o oJje^MZ/a ?McJ pre/Mva/sfvoM!, /J /?ar MZ mog/o verjefZ, Ja PraMcZja MZ več meJ Mam/.
V	zaJMjZ vo;M; je /J/ raMjeM Ma Norveškem oj ^oJer se je vrMZ/ Jo-moz? ZM se fa^oj poveza/ z MaroJMO-osvo/^oJZ/M/M? gZ/?aMje?M protZ zasovra-žeMema ZM Meč/oveš/?eM?a jasZstZČMe?Ma režZM!a. Po vojMZ se je Ta^oj v^/jačZ/ v o/?Movo ^a/farMega ZM zaJraŽMega žZv/jcMja ter M v voJZ/MZ pozZcZjZ te-JaMje Osvo/?oJZ/Me jroMte, preJZ?oJ-MZce JaaasMje Zveze s/oveMS^ZZ? orga-MZzacZj. Sp/o/? je /J/ pogameM ZM ZMa-čajeM Mtož, ^ar je poraza/ taJZ v /*o/-MZsMZcZ, /?jer so prej MeJavMZw /?o-fe/Z poJvzetZ se Mc/:o operacZjo, /J pa jo je oJ^/oMZ/ ZM Jeja/, Ja rajšZ arMrje Jo?Ma. ZJravMZ^Z so agoJZ/? MjcgovZ že/jZ ZM po par JMc/? je res a?Mr/ Jo-?Ma prZ svojZ JragZ JražZMZ. S?Mrt PraMcZja č/rsc/?Ztza MZ g/o^o^o prZza-Je/a sa?Mo MjegovZ/? svojcev teraveč vse, ^Z so ga pozMa/Z ZM zato je to tež^a Zzga/?a, ^Z jo /ro /e iež/?o pre-MtostZtZ. Naj oP tej prZ/oŽMostZ pove-Mto, Ja je PraMcZ /7rsc/?Ztz pe/ 50 /et v cer^veMe?M Za Jrastveae?M pevs^eMt z^ora. Njegov /ras je /?Z/ veJao ste-/?er s/oveMs^ega petja v Jo?Mače?M /?raja.
V	sreJo 27. je^raarja smo ga spre-?MZ/Z Ma zaJMjZ potZ Ma /os&o po^opa-/Zšče, ^jer so se oJ Mjega pos/ovZ/Z pevcZ S/oveMs^ega prosvetMega Jra-stva ,,/epa-Pas^o jezero" poJ voJ-sivo?M Zt/artZMa ResMMMa z gaM/jZvZ?MZ
Siovensko prosvetno društvo „Borovije" vabi na
skioptično predavanje : barvnimi diapozitivi
POTOVANJE PO SOVJETSKi ZVEZ) L
v nedeijo 18. marca 1979 ob 14.30 ur) v društveni sobi pri Bundru.
Predava prof. Štetan Pinter
ČESTiTAMO
Dip). trgovec prof. Franci Brež-jak, ki poučuje na trgovski akademiji v Ceiovcu, je bii imenovan za višjega študijskega svetnika. Tovarišu Brežjaku, ki se aktivno vkijuču-)e v naše narodno dogajanje, iskreno čestitamo k temu priznanju.
Siovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na
tZLET V PLANiCO
na smučarske poiete v nedeijo 19. marca 1979 Odhod ob 5. uri zjutraj izpred Kovačeve gostiine.
PrZsrČMo va/JjcM//
pcs?MZ?MZ ža/ostZM/?a?MZ ZM ta/?o svoje-Mta MC^JaMjetMa pevs^fMta tovarZša tz^aza/Z pos/cJajo čast. OJ po/:ojMc-ga sc jc pos/ovZ/ taJZ JotMačZ žapMZZ: Ja^o/? ^/?ojZč ZM orZsa/ vr/ZMe tega oJ vse/? spoštovaMega Mtoža.
Ve/Z^a tMMožZca /jaJZ Ma MjegovetM pogre/?a je /<Z/a preprZč/jZv Jo/?az /?a-prZ/ja/?/jeM Za spostovaM je /?Z/ prZ p-repZva/stva.
PraMcZja /7rsc/?Ztza /?orMo o/?raMZ/Z v častMe?M spoMtZaa, žeMZ ZM /?čcr^a-M?a z JražZMatMa Zzre^atMo Mase g/o-/'o^o soža/je.
Občinska seja v Pliberku
V torek 21. februarja' so nat občinski seji v Pliberku kot glavno točko dnevnega reda obravnavali občinski proračun zo leto 1979. Vsotai celotnega proračuna' znaša 30,5 milijona! šilingov. Vse tri frakcije (SP, VP in EL) so soglasno sprejele proračun. Pred sprejemom pa se je razvilo zelo živahna diskusija^ Zastopniki Enotne liste so kritizirali, da ni vidnih impulzov za gospodarsko napredovanje, kljub temu pa so ga' podprli, ker je okvir rednega proračuna! v principu tako majhen, da ne dopušča mnogo iniciativ. Zadolžitev občine se je npr. od leta 1973 do 1979 početverila', tako da je pričakovati, da bodo krediti bremenili občinski svet še do leta 1985.
Zastopniki EL pa so kritizirali zastopnike občine, ker v pretekli periodi niso izdvajali dvojezičnih turističnih prospektov. V slovenščini pa so močno kritizirali Valentina Vavtija glede njegovega zadržanja do dvojezične glasbene šole, saj je kot kulturni referent imel možnost vplivati na' pozitivno rešitev v korist Slovencev. Tako pa imajo sedaj v Pliberku javno enojezično poleg tega' pa' še privatno dvojezično glasbeno šolo. Na kritiko, da proračun ne predvideva' podpore dvojezični glasbeni šoli, je odgovoril kulturni referent Vavti, da je predvidena' vsota 35.000 šil. namenjena obema šolama'. Enotna' lista je izrazila tudi mnenje, da bi morala občina' k raznim slovestnostim in prireditvam vabiti tudi slovensko društva!.
Zastopnik EL Domej pa je kritiziral posledice združevanja občin, navedel je primer Strpne vasi, ki sedaj pripada Globasnici. Sola v Šmihelu, kamor so prej hodili, je sedaj prevelika, v Globasnici pa so jo morali dograditi. Zaradi vožnje pa so nastali še dodatni stroški.
Kakor poročajo koroški dnevniki, pai tudi pri tej seji zastopniki VP niso mogli mimo tega, da ne bi valili krivde za slabo situacijo' v turizmu na Slovence, saj vidi tako Oschmautz (VP) vzrok v „negativnem poročanju časopisov o situaciji na dvojezičnem obmejnem področju."
Izdajate!], založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado 3aneiH; odgovorni urednik; Andrej Kokot; uredništvo In uprava: ?021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. S2 6 50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. J Dravo, Celovec — Borovlje.
Lovska prireditev v Železni Kapii
Vsaka telo se lovci lovskih družin okraja Velikovec zberejo na lovski razskrvi trofej ustreljene divjadi minulega lovskega leta, kjer potem primerjajo izsledke in iz teh načrtujejo kako bi se to in ono dalo zboljšati. Tudi letos se je v hotelu „Obir" preteklo nedeljo zbrala množica ljudi, med katerimi so seveda prevladovali lovci domačih lovskih družin — I Bela, II Lepena in Remšenik, III Obirska in Korte ter IV Zeleznai Kapla in Lobnik.
Lovsko razstavo je otvoril vodja okrajne lovske zveze (Bezirksjager-meister) inž. Albin Knatl, ki je hkrati tudi vodja lovske družine I) ter pozdravil vse navzoče v obeh dežel-
nih jezikih in s tem pokazal, da se zaveda! dejstva, da je južna Koroška dčžela, kjer živita in delujeta dva naroda različnih jezikov.
V okviru razstave smo slišali tudi več referatov. Tako je inž. Knatl seznanil lovce z lovskim dogajanjem lanskega leta na območju vseh štirih lovskih družin. Pri tem je tudi opozoril na napake in težave pri lovu ter navedel več predlogov za' zboljšanje lovskega sistema v različnih loviščih. Govorila sta tudi namestnik župana Johan Haderlap in lovski referent pri veli-kovškem okrajnem glavarstvu Jo-sef Kuchar. Le-ta je vzpodbujal kmete, lovce in posestnike k skup-
Brodi - Slovenji Plajberk
_ Zopet je žalostno zapet farni zvon m naznanjat — tako se je hitro zve-<teto po dotini — da je v visoki starosti 93 tet umrt pritjubtjcni in spo-sOovanL Fottej Šmidmeier pd. Vrič iz Brodi. Za pokojnika je znano, da je ztvel za svojo družino in se zavzemat za pravice naše narodne skupnost') ki je v statnem boju za svoj narodni in sociatni obstoj.
Čtovek s totikimi teti ima prav gotovo mnogo izkušenj, zato so tudi Tsj, ki so ga poznati, radi govoriti z njega posloviti ptajberški pevci in mu njim in ga postušati. Iz njegovega tako izkazati poslednjo čast.
v Stovenjem Ptajberku nabrato ogromno tjudi, da se postovi od tega od vseh pritjubtjenega čtoveka. Prav ta množica, ki je prišta od bti-zu in dateč, je prepričtjiv dokaz, kako spoštovan in pritjubtjen je bit med prebivatstvom.
Cerkveno opravito je tepo opravit domači župnik Jančar, ki je tudi na kratko orisat živtjenje tega zastuž-nega moža. Prav prisrčno so se od
Pripovedovanja smo iahko razbrati, da njegova živtjenjska pot ni bita z rožicami posttana, skratka imet je za seboj trdo živtjenje. Njegovi otroci so šti očetovo pot in zato je bita v družini vedno prijetna družinska harmonija, kar je tudi mnogo prispevate, da so se števitne težave, ki nastanejo v živtjenju, tažje premostite.
Dobro se še spominjam, ko so proti koncu prve svetovne vojne odgnati njegovo ženo skupno s ptajberškimi dekteti v cetovške zapore, kjer so si z gtadovno stavko priboriti spet prostost. S tem sem hotel povedati, da ta Borbenost ni stučajna, marveč da so Jo ta dekleta podedovata od svojih J' trdem živtjenju prekaljenih staršev. Takšen pionir in samorastnik, ki je napredno in uporno vptivat na svoj naraščaj in okotico, je bit vsekakor Pokojni Vričev oče. Njegovo živtjenje je bito podobno živtjenju viharnika, ki se mora trdo boriti proti V'harjem, streti in drugim ujmam za svoj obstoj. Kot viharniki je tudi vzraset v hribih in gozdovih in tako ^vobodneje in uporneje gtedat na živ-d^nje. Ljudstvo mu tega postanstva ni pozabito. Ktjub stabemu vremenu, saj je snežito in ktjub prometnim težavam — štabe ceste — se je ob odprtem grobu na farnem pokopališču
Vsem žalujočim, posebno pa otrokom oziroma potomcem izrekamo naše gtoboko sožalje.
-dndrej W:eser
nemu sodelovanju glede lova, nege divjadi in gozda.
Inž. Knaf) se je zahvalil dosedanjim voditeljem lovišč za ves trud in požrtvovalnost, ki so jo pokazali v zadnjih petih letih. Na občnem zboru so izvolili nove vodje lovskih družin, kot po navadi spet za dobo petih let. V zaključnem govoru je inž. Knatl apeliral na lovce, da naj se sveto držijo lovske etike, ki narekuje srčno' kulturo — pravi čut in sporazum do živali ter ljubezen do narave.
V kulturnem delu lovske prireditve so nastopili — skupina trobentačev na lovske rogove, mešani pevski zbor MGV Gemischter Chor Eisenkappe! pod vodstvom tovariša Niederdorferja ter lovski pevski zbor, ki ga vodi pevovodja in lovec Vladimir Prušnik. Slednji je zapel dve slovenski in eno! nemško pesem. Tu gre za moški zbor, čigar pevci so res vsi lovci in člani .Kluba prijateljev lova", po poklicu pa po večini kmetje iz raznih kapelskih grap. Našim lovcem se je pridružil tudi ravnatelj glavne šole v Železni Kapli tovariš Polde Cvelt, ki sicer stanuje v Pliberku, a mu pot do Železne Kaple nikoli ni predolga, da se sreča s svojimi tovariši.
Eksistenca .Kluba prijateljev lova", v katerem delujejo slovenski lovci, je dejansko mnogo pripomogla, da se vzdušje med lovci obeh narodnosti normalizira, kar je lep prispevek v korist medsebojnega razumevanja v deželi.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na osrednji koncert
v nedeijo 4. marca 1979 ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu Nastopajo:
molki pevski zbor SPD .Jepa-Balko jezero" iz Loč, meloni pevski zbor SPD .Rož" iz Šentjakoba v Roiu, molki pevski zbor SPD ..Kočna" iz Sveč, tamburalki zbor SPD .Jepa-Balko jezero" iz Loč, melani pevski zbor KPD .Pianina" iz Sei, dekiilki pevski zbor strokovne loie za ženske pokiice v Šentjakobu v Rožu,
Piajberlki kvartet iz Siovenjega Piajberka, molki pevski zbor KPD .Pianina" iz Sei, tamburalki zbor iz Hodil,
melani pevski zbor Pianinka iz Ukev (Kanaiska doiina, itaiija)
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih drultvih, pri zastopnikih tarnih miadin, v pisarni Krlčanske kuiturne zveze v Ceiovcu, tei. (0 42 !!] 72 S 6S/Z4, ter eno uro pred koncertom.
4. Rožanski izobraževatni teden
OD S. DO 11. MARCA 1979
Ponedeijek S. marca ob 19.30 uri v gostiini Mikiavž v Biičovsu: Otvoritev in predavanje dr. Antona Feiniga .Hilna in ledinska imena Bilčovsa".
Torek 6. marca ob 19.30 uri v gostiini Knaberie v Veiinja vasi: Skioptič-no predavanje prof. Stefana Pinterja .Potovanje po Poijski".
Torek A. marca ob !0. uri v drultveni sejni sobi v Šentjakobu v Rožu: .Črno ali rdeče?", moč in vpliv javnih občil.
Četrtek 8. marca ob 19.30 uri vgostiini Mikiavž: Otvoritev razstave nemških in slovenskih umetnikov. Diskusija: Otrok 79 — v družini, šoli in družbi.
Petek 9. marca ob 19.30 uri v ijudski loii v Kotmari vasi: Mešani pevski zbor Gorjanci ,Ta zima že zapuščo nas..." in predavanje prot. Helmuta Zwandra .Botanische Besonderheiten von Klagenturt bis Ohrid*.
Petek 9. marca ob 20. uri v Šentjakobu: Oder mladje .Hiša tete Barbare", nato pogovor z učitelji in vzgojitelji.
Sobota 10. marca ob 14. uri v ijudski loii v Biičovsu: Za starše in otroke .Kaj spoznaš ob risatnju in slikanju?"
Sobota 10. marca ob 19.30 uri pri Adamu v Svečah: predavanje Jerneja Marka .Zanimivosti iz Južne Amerike' (film).
Nedeia 11. marca ob 19.30 uri v gostiini Mikiavž v Biičovsu: Harald Irnberger .Mit ana braunan Tintn*.
Razstava koroških umetnikov bo odprta tudi v nedeljo 11. marca od
9. do 19.30 ure.
Na 4. Rožanski izobraževalni teden vabijo Slovenska prosvetna društva
iz Bilčovsa, Kotmare vasi, Šentjakoba, Šentjanža in Sveč.
Giobasmea
Na pustno nedeljo se je v Soštarjevi dvorani v Globasnici zbralo mnogo prijateljev odrske umetnosti, da si ogledajo od domačega kulturnega društva uprizorjeno igro .Trije vaški svetniki". Vsebina igre, ki jo bom poda) na kratko v naslednjih stavkih, je ravno primerna za pustni čas. Društvo za podvig morale, ki mu predseduje Porenta Simen, gruntar na Križu in obenem župan, ter odbornika Simec in Bavdek ter župnik, ravno zaseda, ko prispe iz sosednjega Gradišča pismo o izgonu ženske Elizabete Milost zaradi nepoštenega življenja. Ta ženska je pred približno dvajsetimi leti služila v Potoku in kar vsi vaški možje so bili zaljubljeni v njo, med njimi tudi župan Porenta, Simec in Bavdek. Izgnana žena je na svojem bivšem delovnem mestu, namreč v šoli, pozabila vrsto ljubezenskih pisem, ki jih je pošiljala in seveda tudi obratno ravno tem trem možem. Trdilo je v teh pismih, da je rodila otroka, katerega očetje so oni. Vsak posamezni izmed teh je pridno plačeval alimente. Na seji so obravnavali ta pisma, vendar se osebe še niso imenovale. Zve se tudi, da je pred sejo prišlo do prepira učitelj — župan.
igra je polna ljubezenskih zapletlja-jev, tako na primer med Jakcem, sinom Lahajnarjeve Barbare in Fanijo, hčerko župana; med učiteljem, med Marjanco, hčerko Simeca in tako naprej.
Učitelj je pripravljen rešiti župana, Simeca in Bavdka iz zelo neprijetne situacije, vendarle samo pod pogojem, da dobi županovo hči. Na naslednjem sestanku društva za dvig morale se odločijo, da poroči županova hči učitelja in omenjena pisma bodo sežga-
na. Ko župan ugotovi, da omenjena Elizabeta Milost iz Potoka sploh nima nobenega otroka in da so vsi trije plačevali alimente po nepotrebnem že celih 16 let ter da so od učitelja sežgana pisma bila neoriginalna, je višek nesrečnih slučajev dosežen. Kot navadno, se tudi v tej igri konča za vse prizadete vse v opitmalni rešitvi.
Treba je ugotoviti, da je mladim domačim igralcem izvrstno uspelo prikazati le nekaj od praktičnega poteka življenja odtujeno vsebino te igre.
W. G.
PUBERK
,Fis-cis-gis' veiestatom
V soboto 24. februarja je MPZ .Podjuna" — Pliberk vabil člane, mladino in odrasle na veleslalom. Povabilu k Naveršniku se je odzvalo okrog 100 tekmovalk in tekmovalcev. Pripravo in organizacijo tekme je strokovno vodil Mak Fridi, ki je pokazal, da ni le izvrsten športnik, ampak tudi nadvse uspešen organizator.
MPZ .Podjuna — Pliberk" se tem potom zahvaljuje vsem tekmovalcem za' sodelovanje in vsem darovalcem za lepe pokale.
Vrstni red najboljših tekmovalcev objavljamo na 8. strani v rubriki .Športni vestnik".
immtmmi
JANEZ ŠVAJNCER	60
Pridi k potoku
Gregor Šipek je pritrjevat in pustit, da ga je prijeta za 4*oko in potegnita proti postetji. Spretno je odgrnita odejo in *ttu pomagata podnjo. „Takoj ti bom prinesla čajčka. Lepo mirno popij, jaz bom pa medtem ztikata tvoje htače. Zdaj so ^ že posušite. Jutri bodo kot nove. To te bodo učitetjice Sedate."
Ogtasit se je iz sobe. „Zata, jih boš dotgo likata?"
, . „Dokter ne bom gotova," je stadkobno odgovorita iz ku-mnje. „Ljubi, zakaj vprašaš?"
„Ko bom popit čaj, te bom spet pokticat."
„Kotiko časa ga boš pa pit?"
Gregor Šipek je pogtedat na budilko na postetjni omarici. ^BJaj štejem sekunde?"
„Nisem razumeta."
„Tu pred mano je tvoja buditka."
„Pusti jo. Sem jo že navita, da zjutraj ne boš zaspat in Zamudit v stužbo."
Gregor Šipek je izprožit roki in ju zaprt v pest. Prenagto Je to storit in zadet v skodetico, ki se je prevrnita in zropotata na. tta.
„Gregor!" je zategnita Zata Merhar.
-,Ja saj te stišim." Gregor Šipek je nemočno zrt čez postelje in se kopat izpod odeje.
„Kaj pa je padto? Da nisi prevrnit buditke? Veš to mi Je dragocen spomin."
..Prevrnit sem skodetico."
. ..Ti si pa res neroden. Revček, marsikaj te bom morata se naučiti. Bom, bom."
„Ati nisi jezna?"
, „V skodelici je bito še malo čaja. Nisem ga popit jaz, *ter so ga popita tta. Ne boš prišta pogtedat?"
„Bom, bom. Kar pusti, se bo že posušilo. Je tudi po-stetjnina mokra?"
„Tudi. A ne preveč."
Zata Merhar je prinesta ztikane htače, jih pokazala in rekta: „Ati jih nisem tepo ztikata?"
Gregor Šipek je zadovoljno reket: „Lepo. Pretepo. Zares si vražja ženska."
„No, nehaj s tem, če mi ne znaš nič drugega povedati. Če sem jaz vražja ženska, si ti vražji fant... Si gtedat fitm?"
„Ne ti?"
„Jaz sem ga videta. Dvakrat sem si ga ogtedata. Ne smeš si mistiti, da prvič nisem vsega razumeta. Dokter sem živeta v mestu, sem si s tem krajšata čas. Kadar sem se na-vetičata Samote, sem odšta v kino. Tu imam tebe, kar je mnogo več vredno. Ti si moj kino."
„Pridi že in me ne pusti, da skoprnim po tebi."
„Pa si me res žetiš?"
„Res."
„Samo okopata se bom in si uredita tase. Ti kar počivaj, da boš potem botj močan. Sem te že kaj naučita? Boš spet tako neroden, kot si bit zadnjič? Počasi se te prime. Mato se boš morat sam skupaj vzeti. Jaz ti ne bom zmeraj pomagata in te spodbujata."
Gregor Šipek je škrtnit z zobmi, da so ga zabotete tičnice. Zata ga je pritirata do te stopnje, ko ga je minevata strast. Kako spretno je to naredita. Vse je bito utemetjeno, pretehtano, da ji ni moget ugovarjtai.
Čutit se je dototČenega. Vteket je na ušesa in potovat z očmi v njeno smer, kjer jo je stuti), da se je pravkar mudita. Stišat je teči vodo v kopatnici. Štet je potihem in stopnjevat štetje, da bi jo že učakat. Zaman se je ozirat na vrata, ostata so zaprta, tudi šum vode za njimi je potihnit.
Zdaj je udobno zteknjena v kadi. Vsa je v vodi, te gtavo nastanja na rob. Zadnjič ga je povabita noter s sabo, da ji je namitit hrbet. Nikar se me ne boj, ne bom te zapetjata, je dejala in se detata, kakor da ji je podat zobno krtačko skozi okence iz sosednjega prostora. Sramežtjivost je čutit botj kot ona. Oči so mu kar same od sebe šte po njej. To teto! Kipeče in vabljivo. Nikjer stedi o začetku starosti. Puhta fraza je to njeno govorjenje, da se bo rajši ogtedat po mtajših, po učitetji-
cah. Pred seboj jih ima, a ne zamenja za Zato Merhar.
Zata, Zata, so mu šepetate ustnice. Kticat jo je in še zmeraj se ni pojavita. Prišta je, ko je že spat. Legta je k njemu in mu obrnita hrbet.
Prebudita ju je buditka. Zata jo je vzeta s postetjne omarice, pogtedata in rekta: „Gregor, vstani in pohiti, da ne zamudiš v šoto."
Gregor Šipek je zehnit in zaspano zategnit: „Ne morem se prebuditi. Kaj že res moram vstati?"
„Jaz te ne sitim. Ne vem pa, kako sta vidva z ravnateljem. Če sta na bojni nogi, je bolje, da ne oklevaš... Spat si ko ubit. Potresata sem te in kticata, pa te nisem mogta prebuditi. Tako sem si žeteta, da bi čutita tvojo moč in mladost."
Sedet je in spustit nogi čez rob postetje. „Ti, Zata."
„Ja, kaj pa je, Gregor?"
„A veš, da me je minit prehtad."
„Meni se moraš zahvatiti. In mojem čajčku. Sem ti pa tudi skuhata najbotjšega. Ati ti nisem rekta, da boš danM zjutraj zdrav ko riba."
Gregor Šipek jo je pogtedat in se sktonit. Cmoknita ga je na usta in odrinita. „Zdaj ni čas za to, kar bi rad. Tudi jaz si te žeto žetim. Boš že mora! počakati do večera. Sam si kriv, zakaj se pa ponoči nisi zmenit zame. Če bi streljata v tebe, me ne bi stišat, tako si spat. Pa še drnjohat si, da veš, ti moj cukrček."
Obteke) se je in pustit vrata odprta.
32
Nenadoma se je pojavit Ferenc Patir. Pripetjat se je s svojim avtom tako nepričakovano, da je čisto zmede! Titdo Čok. Ravno tisti dan je odnesta v mesto košaro jajčk. Mati jo je komaj pregovorita, da ji je ustregla. Totiko da se nista sporekti in se gtedati sovražno, ker je mati trdita, da je Titda dosti mtajša od nje in se že zato spodobi, da postori kaj za hišo. Drugače bi nagovorita očeta, a je že teža! v postetji in si še ni opomogel od gripe.

V Zadrečki dotini so živeti trije bratje, vsi trije vetiki siromaki. Hiše niso imeti, zemtje in živine tudi ne, pač pa so imeti zdrave roke. Zato so kot drvarji detati po gozdovih Menine ptanine in si s trdim detom stužiti vsakdanji kruh.
Ker ničesar drugega niso imeti kakor samega sebe, jih tudi nobena dektica ni marata, ko je zdaj ta, zdaj oni — to ati ono vprašat, če ga hoče za moža. Tako so pač sami živeti v gozdni kotibi, sami so si kuhati žgance, sami so si v gozdnem studencu prati srajce, pa so vseeno biti dobre votje.
Nekoč pa je v njihovo kotibo zašet gozdni škrat. V toncu je našet koruzne žgance, ki jih bratje niso vseh pojedti za večerjo. Pojedet je žgance in odše). Ko pa so bratje zjutraj zagte-dati prazen toneč, so mistiti, da je žgance pojedet medved. Nastednji večer so spet pustiti žgance v toncu, a zaspati niso, ker so hoteti ujeti živega medveda . ..
Sredi noči je pričeto v toncu škrobotati. Najstarejši brat je seget z roko v toneč in povlekel iz njega škratetjna. Ta je kričat in se jezit, ker ga je drvar držat za sivo brado, trije bratje pa so se smejati čudnemu možičku, kakršnega še niso videti svoj živ dan.
„Trije bratje, izpustite me, pa bom vsakemu izpolnit eno žetjo," je mito prosit gozdni škrat.
Bratje pa so se samo smejati in škratetjna pobasati v torbo, da bi ga ob zori odnesti v dotino.
tetj stopal na svojo dotgo brado in bežeč padat na nos!
„Trije bratje, zdaj imate, kar ste si žeteti!" je kričat škratetj, ko se je pobirat. ,,Zdaj pa te pojdite od tod. Pa srečno pot!"
Zdanito se je in bratje so odšti v dotino. Prvi brat si je mistit:
,,Zdaj bom bogat. Lahko se bom oženit in živet brez deta, pa bom vseeno imet dosti jeta."
Še isti dan je zasnubit najtepšo dektico v Zaidrečki dotini. A komaj se je dotaknit zate neveste, že se je spremenita v ztat kip. Zajokat je in žalosten odšet po svetu. Postat je iačen, na cesti je pobrat kamen, ki se je takoj spremenit v ztato kepo. Odšet je v krčmo, vr-get ztato kepo na mizo in ukazat:
,,Za pošteno ptačito hočem izdatno kosito!"
Krčmar se je začudit bogatemu gostu in brž prinese! kruha, mesa in vina. Ko pa se je prvi brat dotaknit kruha, se je te-ta spremenit v suho ztato. Rad bi bit pit, a komaj se je z ustnicami dotaknil čaše se je vino spremenito v tekoče ztato. In ker ztata ni moge) ne jesti ne piti, je tavat po svetu vse dottej, dokter ni omagat, se zvatit v obcestni jarek in umri od žeje in gtadu.
vseeno vsega na pretek imet, kar koti si bom požete)."
Srebrno žago si je nadet na ramena ter od-žvižgat po svetu. Spotoma je srečat jezdeca, ki je jezdit iskrega konja.
,,Kaj bi hodit, ko si tahko kupim konja, da bom jezdit," si je mistit drugi brat in ponudit jezdecu zrebrno žago za konja. Zamenjata sta. A komaj se je drugi brat dotaknil jahanca, se je te-ta spremenit v srebrni kip. Kam naj bi zdaj s totikšno kepo srebra? Pustit jo je sredi ceste ter peš odkotovratit datje, še prej pa je srebrnemu konju z dvignjene noge odtrgat srebrno podkev. Ko ga je pričeta gruditi lakota, je zavit v btižnjo krčmo, vrget podkev na mizo in vetet:
,,Za pošteno srebro hočem obitno večerjo!"
Krčmar se je začudit bogatemu gostu in brž prinese) vina, kruha in mesa. Komaj pa je drugi brat seget po jedači, se je vse, kar koti je prijet v roke, spremenito v srebro. In ker srebra ni moget ne jesti ne piti, je tavat po svetu vse dottej, dokter ni omagat, sede) za obcestni kamen ter tamkaj umrt od žeje in gtadu.
Tretji brat pa je bit zmeraj veset. Ko je prispet v dotino, je pohajkovat po zadreških vaseh in pet. Ker pa od samega vesetja in pesmi ni moget živeti, se je vrnit v gozdove Menine ptanine ter se znova totit deta. Sekat je, žagat in pet, da je njegova pesem od jutra do večera odmevata po Menini. Kadar pa je postat tačen, si je skuhat žgance, da jih je bito več ko preveč ne samo zanj, ampak tudi za škratetjna, ki je ponoči prihaja) v njegovo kočo žgance jest.
žeje in gtadu.	jest.
Drugi brat se je tudi veselit. ,,Zdaj bom bo- In ker je bit tretji brat gat," je det. ,,Brez deta bom živet, pa bom go živet.
Mlada
kuharica
lonce pristavi, sh/ede pripravi, v shra?nho priteče med š^at/e in vreče, to/če in reže, meša, razbija, popra in ^isa, ponaša in zliva, praži in peče, za^e/i in cvre — pa gotovo je vse.* jal?a, pri^a^a, cmo&i široki, solate košate, zrezki, pečenja, oma^a ne grenka, pa prava dišeča &ava.
A*aMarica m/ada ^a%?a rada.
Valentin Potanšek
"Trije bratje, kar koti želite, tahko od mene dobite, če me te izpustite!" je vekat škratetj v torbi.
,,Pa preizkusimo," so rekti trije bratje.
In že je prvi brat izreke) žetjo:
"Jaz bi rad, da bi se vse, česar koti bi se kdaj dotaknit, spremenito v suho ztato!"
,,Pa naj ti bo!" je obljubit škratetj.
A najstarejši brat škratetjnu ni verjet, zato se je brž dotaknil svoje batte. In gtej — sekira je v trenutku postala ztata, da je sredi noči zasijala v koči kakor sonce.
,,Jaz pa bi rad, da bi se vse, česar koti bi se kdaj koti dotaknit, spremenito v svetlo srebro," je zažetet drugi brat.
,,Kar si si zažetet, to boš imet!" je obtjubit škratetj v torbi.
Tačas pa se je drugi brat dotaknit žage, ki je v hipu postata srebrna, da je zasijala v koči kakor mesec v jasni noči.
.Meni pa izpotni žetjo, da bom zmeraj zdrav in veset tepe pesmi pet," je zažetet tretji brat.
In že se je veseto zasmejat, ko je najstarejši brat odvezat torbo, da je škratetj odšet svojo pot. Kaj bi se ne smejat, ko pa je bežeči škra-
Mellika ni od zmeraj mesto. V starih časih je bila na tem mestu, kjer je zdaj mesta, majhna vas. Vaščani pa so na graščakov ukaz sezidati poleg vasi grad Pungert.
Ta grad so čuvali grajski h!ap-ci. Noč in dan so se vrstili na straži v grajskem stolpu.
V gradu Pungertu je živela grofica, ki je bila trdega srca. Kmetom je jemala žito, vino in živino. Kdor se je upiral, so ga grajski hlapci, na ukaz graščakinje, zvezali in vrgli v ječo na dno grajskega stolpa, potem pa nanj pozabili, da je umrl od žeje in gladu.
Tudi preklinjala je graščakinja s Pungerta). Kadarkoli se je ujezila, je zaklela, dat je vse otrp-
nila od groze in strahu. Njena kletev je imela moč, da je vsakogar, kogar je ukleta, pri priči ckamenilat,
V turških časih so Metliko pogosto napadali Turki. Ubogim kmetom so požigali hiše, a gra-
du Pungertu niso mogli naško-diti; graščakinja je naročita straži, naj zbudi vse hlapce, če bi se gradu približali Turki.
Neko noč pa sta dvai stražarja v grajskem stolpu zaspala in
Turki so preplezali grajsko obzidje ter vdrli v grad. Ko je graščakinja spoznala, da) so zavzeli Turki njen grad brez obrambe, je v sitni jezi uklelai zaspana stražarja.
^Prekleta bodita, stražarja za-
spanca! — Da bi postala krokarja!"
Komaj je zaklela, že se je zgodilo: stražarja sta se spremenila v črna vrana in krakajoč zletela na streho grajskega
stolpa.
Turki so grad zažgati, hudobno graščakinjo pa ubili. Ves Pungert je zgoret, le grajski stolp je sredi ožigov ostal nepoškodovan. In dan na dan sta na njem posedala dva krokarja) ter žalostno krokala noč in dan, noč in dan . ..
Turki so še večkrat napadli Metliko. Ker pa so se Metličan! junaško borili proti njim, so dobili mestne pravice: Metlika je postala mesto.
Kmalu se je tudi osameli stolp požganega Pungerta sesul v prah, dai ni ostala niti sled o gradu.
Metličani pa so si v spomin na Pungert izmislili mestni grb: grajski stolp in na njem dva črna vrana...
Kako je nastat mettiški grb
(Belokranjska pripovedka)
Ferenc Patir je pustil avto pred točitnico. Natakarica Manka ga ni opazita. Napotit se je naravnost proti Titdini hiši. Z njeno materjo Francko sta se srečata na pragu. Zenska ga je začudeno gtedata in ga ni takoj spoznata.
,,Kaj me več ne poznate?" je nagto vprašat Ferenc Patir in si obtrkavat čevtje.
,,Ti si? Res te nisem pričakovata pod našo streho. Titda mi ni povedala, da se boš vrnit domov. Vita je roke, ker ji že dotgo nisi pisat. Si pa tudi nesramen, da jo pozabtjaš. Lep ženin. Kaj šete bo, če se že zdaj ne zmeniš zanjo. No, vstopi in posedi, da nam ne boš odneset spanja."
"Vi ste še zmeraj po starem zakoreninjeni. Nisem pozabit, da mora gost posedeti. Le kdo si je to zmistit?"
,,Da ne bi otroci slabo spati, zato se tako reče." Francka Čok je vzeta iz sktednjaka skledico, jo postavita na mizo in strta tri jajca. ,,Takoj ti jih bom ocvrta. Nisem pozabita, kaj imaš najrajši."
Ferenc Patir se je ogtedovat po prostoru. ,,Pri vas je vse na svojem mestu."
,,Pri nas se nič ne spremeni. Titda pa kar naprej hoče nekaj menjavati in prestavljati. Zdaj ni zadovoljna s pohištvom, potem hoče nove čevtje in me zafrkava, da bi že tahko od-vrgta svoje škarpete in si kaj boljšega spravita na noge."
,,Nič je ne vidim. Kje pa je? A še spi?" Ferenc je pogledat na zapestno uro. ,,Ze davno bi lahko vstata. O, če bi bita v Nemčiji tako kot jaz, bi videta živega vraga."
Čokova mati je povedata, da se je Titda odpetjata v mesto. Razvneta se je, češ da ni tepo od nje, ker jo je morata skoroda prisititi, da je to storita namesto nje.
Beseda med njima ni takoj stekta. On je sedet, ona je stata pred šteditnikom in mešata po kozici. Stresta je cvrtje na krožnik in postavita predenj.
Čez nekaj časa je Francka Čok rekta: ,,Lepo vreme imamo. Skoraj bomo dočakati pomtad. Kako hitro se je teto obrnito naokoti."
Ferenc je razumevajoče prikimat. Ni se mu tjubito govoriti o vremenu. Vedet je že v naprej, da se bo med njima ponovito kot na vseh srečanjih. Dokter je bit doma, so o
vremenu vtekti na dotgo in široko. Tudi zdaj mora biti pripravljen. Zategnil je: ,,Pot je pa še mokra. Ponekod na cesti je žeto nevarno."
,,Saj res. Kako si potovat? Kdaj si se odpeljat iz Nemčije?
Ja. Kje pa imaš avto? Si ga razbit ati kaj?"
,,Pustit sem ga na cesti pred točitnico."
,,Zakaj pa ravno tam? O ti Ferenc ti, še zmeraj si kuhan in pečen v gostilni. Kdaj te bo minilo? Titda mi ni nič povedata, stišata sem od drugih, da si se takrat težko spravit od kozarca."
Ferenc je preslišat očitek. "Pripeljat sem se z avtom, a ne? Pot se vteče. Včasih sem že mistit, da bom zaspat za volanom. Oči so mi nevarno lezte skupaj, da sem morat večkrat ustaviti in zapeljati avto na rob ceste. Mato sem se naslonit na roke in zadremat. Kar zateže nekaj minut spanja. Potem je pa spet što naprej in tako sem srečno prispet pod vašo streho." I
,,Ati si prišet domov za zmeraj? Čas je že, dovolj dotgo si se potikat po tujem svetu."
Ferenc je odkimat. ,,Še ne. Nisem si še dovotj zastužit za novo hišo. Potovičarski nočem biti. Če sva se že odtočita, moram prignati do konca."
,,Titda mi je nekaj pravita. Jaz vama ne branim, le sezidajta si jo. Parcelo že imata. Zmenita sva se z mojim Pišto in vama odstopita zemljo. Je tako najboljše, da ostanemo btizu skupaj. Če bosta vidva potrebovata mene, bom prišta pogtedat k vama, če pa jaz vaju, pa bosta vidva prišta k meni."
,,Kaj pa bo z vašim možem. Z mojim bodočim tastom? Menda ga ne boste pustiti kar samega in pozabiti nanj?"
,,Ne vem, kaj bi rekta. Štab je v nogah in rokah."
,,Ni še toliko star, da bi ga že morati odpisati. Mogoče je staboten zato, ker premalo popije."
,,Ze spet začenjaš, kar nerada stišim. Ravno alkohot mu je naškodit. Motiš se, če si mistiš, da pijača kaj pomaga človeku. Kje pa, vrže ga in meša. K sreči mene to ne doteti. Eden pa tudi mora v hiši obdržati čisto gtavo. A ne? No, ti je teknito? Boš še mato lipovega čaja? Imam ga potn toneč."
,,Hvata, sem se že odžejat. Sploh pa mi ni za čaj. Če samo stišim o njem, se mi vzdigne žetodec."
"Hišnica Hitda Frecko je z lipovim čajem pozdavita rav-natetja Gvida Zorca."
Ferenc se je topnit po četu. ,,Kako da sem pozabit! Pa ravno to sem vas hotet vprašati. Ja, kaj pa je z učiteljem Gregorjem Šipkom? Botj se zanimam za njega ko za rav-natetja."
,,Boš že sam zvedet. Ne mešam se v njegove zadeve. Nekaj je doživet. Ni si nabrat ravno kakega poštenja.
,,Kaj pravite? Namigavate, a ne? No, te povejte naravnost. Pred menoj vam ni treba ničesar prikrivati. Se je oženit?"
Francka Čok je odkimata, iz ust pa ji ni prišta beseda.
,,Pa nič, če mi nočete povedati," je zamertjivo reket Ferenc Patir in vstat.
,,Boš ja menda počakat na Titdo. Obsedi in se ne vrti ko kavra. Tako matokrat se tahko s teboj pogovorim na samem." Odprta je vrata v hiško. ,,Čuj, Pišta, obisk imamo. Boš vstat in prišet pogtedat? A ne? Ferenc je tu. No, pa se te pozdravi. Prav bi vseeno bito, da bi te vstat. Če boš samo teža!, ti bo še stabše." Obrnita se je k Ferencu. ,,Moža sem ho-teta spravit na noge. No, sam pogtej mato k njemu. Menda si ja imata kaj povedati. Jaz bom pa medtem skuhata ktobaso. Moraš jo pojesti, nikar ne skimavaj z gtavo. Po tej dotgi poti si se zdeta), ne pravi mi tega, da ne. Sem že tudi sama kdaj hodita tako dateč, da so mi noge odpadte."
Ferenc Patir je pristopit k postetji in podat botniku roko.
,,Zdaj sem že iz najhujšega," je potiho reket Pišta Čok. ,,Mi je što presneto na tanko. Piskalo mi je tu notri," potožil je roko na prsi —, ,, da si nisem nič dobrega obetal. Ati se že moram pripraviti, sem si reket. Veš, ne tjubi se mi še odpotovati na oni svet. Četudi imajo tam zdaj tepo urejeno. Mrtveca tepo odpetjejo. Kdo je nekač doživet kaj takega? Ja, časi so se spremeniti. Če že tu poskrbijo za prevoz, so gotovo tudi na onem svetu kaj izbotjšati. Nekoč so pri nas tako delati prevetike razlike med bogatimi in siromaki."
,,Kako vam gre, Pišta?"
,,Pa to ti ravno pripovedujem. Ne bi še rad umrt."
10. KOROŠK) KULTURN) DNEV) V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURNI DNEV) V CELOVCU — 10. KOROŠK! KULTURN) DNEV) V CELOVCL
(Msdd/jfVdMjf :'z zadnje števi/^e)
Izvedba „tajnega ugotavljanja materinega jezika" (14. novembra 1976) je jugostovansko-avstrijske odnose še posiabšaia.
Čeprav je do danes prišlo do nekaterih delovnih sestankov med avstrijskimi in jugoslovanskimi predstavniki ter so se nekatera sporna vprašanja začela reševati (npr. delna vrnitev arhivalij in kulturnh dobrin, sporazum o delni nostrifikaciji visokošolskih diplom), pa tudi avstrijska politika z nekaterimi gestami dobre volje skuša zadovoljiti slovensko manjšino (npr. ukinitev sodnega postopka zoper slovenske aktiviste iz Sel, ponovna kandidatura Slovenca na izgledno mesto na listi SPO) in ne glede na to, da obe državi na mednarodnem področju bolje sodelujeta kot na bilateralnem, se odnosi še vedno niso bistveno izboljšali.
Avstrijsko-jugoslovanske kulturne odnose označujeta dve dejstvi: geografska bližina in narodna manjšina. Različne pa do stopnje v odnosih s prvo avstrijsko republiko (1919— 1938), v desetletju druge republike (1945—1955) in v obdobju po državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (1955 —1978).
Prva' avstrijska republika in njena jugoslovanska soseda sta bili novo \ tzoblikovani državi. Avstrija si je prizadevala ohraniti kulturne pridobitve (vrhnje ustanove) in presežke časov avstroogrske monarhije; v notranjosti je težila k absorbciji: asimilaciji alogenih etničnih skupin (Slovencev, Hrvatov, Čehov, Madžarov). S svojim notranjim in zunanjim političnim razvojem tudi v območju kulture ni bistveno spreminjala tradicionalne duhovne usmeritve in tovrstnih pogledov na narode v jugoslovanskem prostoru, ki so morali v novi državi poiskati oblike svojih družbenih razmerij, narodnostnih samobitnosti, sožitja in sovisnosti na Zunaj.
Obdobje prve avstrijske republike označuje predvsem neuresničenje ta-koimenovanega arhivskega sporazuma iz leta 1923, katerega izpolnitev je skupaj z restitucijo kulturnih dobrin prešlo v drugo republiko po dopolnjenem protokolu o odtujenih kulturnih vrednostih in arhivih v drugi svetovni vojni (1958). Do delnega uresničenja tega sporazuma je prišlo šele v zadnjih dveh letih, ko delo na novejši stopnji opravlja ju-goslovansko-avstrijska mešana komi-s*ja, v kateri sodelujejo diplomatski Predstavniki in arhivski izvedenci. Doslej je jugoslovanska stran prejela skupno 2180 listin, 24 rokopisov, 1000 kopij in 2 fascikla aktov. Delno m zakasnelo uresničevanje tega spo-razuma opravičuje avstrijska stran Predvsem z nasprotovanjem štajerske deželne vlade.
Poleg sklenjenega
šina most prijateljstva in kulturnega sodelovanja"; koroški Slovenci pa so že v svoji spomenici leta 1955 zapisali: ..Pripravljeni smo, da tvorimo most, ki naj veže naroda soseda in sosednji državi."
V začetnem obdobju je za razumevanje obeh narodnosti, nemško-avstrijske in slovenske, ugodno učinkoval teritorialno določen glede na naselitveno ozemlje avtohtonega slovenskega prebivalstva, pa tudi glede na narodnostno in jezikovno sloven-sko-nemško mešano prebivalstvo, za južno Koroško uveljavljeni zakon o dvojezični osnovni šoli iz leta 1945, ki so ga odpravili na pobudo nestrpne avstrijsko-nemške skupine v letih 1958—1959.
Ob omenjeni oviri se je v obdobju 1957—1977 razvijalo kulturno sodelovanje, se občasno razširilo na Štajersko, seglo na Gradiščansko in Dunaj, vodilo k raznovrstnim oblikam do bilateralnega sporazuma o sodelovanju med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo na področju kulture, znanosti in prosvete z dne 14. aprila 1972.
Oblike neposrednega kulturnega sodelovanja v tem času so izredno pestre in številne. Ni mogoče našteti vseh oblik, razstav, predavanj, srečanj in še vrste drugih oblik, ki smo jim bili priča. Lahko pa zatrdimo, kot smo omenili že uvodoma, da je bilo to in tako kulturno sodelovanje v veliki meri pogojeno s prisotnostjo
cimo mu, prvi ..Program" sodelovanja. Ta govori o meddržavnih možnostih za jezikovno izobraževanje (seminar v Ljubljani, lektorati slovenščine, štipendije, izvedenci), o podpori neposrednim stikom kulturnih in znanstvenih ustanov (sodelovanje ljubljanskih fakultet s celovško in graško, pisateljska srečanja v Piranu, izmenjava pedagoških delavcev, izmenjava ljubljanskega in mariborskega muzeja z muzeji na Dunaju, v Celovcu in Gradcu, podpora izdajateljski dejavnosti, glasbi in likovni dejavnosti). Leta 1977 pa je bil sestavljen drugi ..Program" sodelovanja, ki je povečeval število štipendij, govoril o lektoratih slovenščine na visokih šolah v Gradcu in Celovcu, o podpori sodelovanja arhivskih, drugih znanstvenih in kulturnih ustanov, o organizacijah in prireditvah.
Sodelovanju na kulturnem področju nemalo pripomoreta Avstrijski kulturni institut v Zagrebu (v letih 1954—1976 le takoimenovana „čital-nica") in Kulturno-informativni center SFRJ na Dunaju, ustanovljen leta 1974.
O
Pri oblikovanju meddržavnih odnosov v prostorskem, ekonomskem in socialnem pogledu so po drugi svetovni vojni odločilno vplivali specifičnost geografske lege obeh držav na meji med Srednjo in Jugovzhodno Evropo, njuna prostorska povezanost
DRUŠKOVtČ - KLEMENČIČ - NEČAK:
Avstrijsko -jugosiovanski odnosi 1945-1978
slovenske narodne manjšine na Koroškem. Upamo lahko, da bo njena prisotnost v bodoče pripomogla tudi k izboljšanju bilance prevodov. Doslej namreč pri številnih prevodih literarnih del močno prednjačijo prevodi del avstrijskih literatov v slovenščino, slovensko govoreča publika pa je tudi dosti natančneje seznanjena z literarno ustvarjalnostjo piscev iz sosednje države, kot nemško govoreča o stvaritvah slovenskih avtorjev.
K pospeševanju neposrednih oblik kulturnega sodelovanja so v precejšnji meri prispevali Avstrijsko-jugo-slovansko društvo (na Dunaju ustanovljeno 1946, na Koroškem 1956), Usterreichische Gesellschaft fiir Literatur, avstrijski in slovenski PEN ter občasne in trajnejše kulturne, znanstvene, prosvetne, glasbene, založniške, umetniške ustanove, društva in organizacije, Kulturna skupnost Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in še katera organizacija.
Pravno osnovo za razvoj kulturnega sodelovanja je najprej dajal sporazum o maloobmejnem prometu iz leta 1953, dopolnjen v letih 1960 in 1964. Stališča o meddržavnih kulturnih odnosih sta državi prvič podpisali v protokolu iz leta 1958, kjer je govora o sodelovanju kulturnih ustanov in organizacij, izmenjavi gradiva iz znanosti in kulture, delavcev, knjig, gledališč, filmov; hkrati je hi! obnovljen arhivski in restitucij-ski sporazum in rešeno vprašanje Knaflove ustanove. Napredek je pomenil tudi obisk avstrijske kulturne delegacije v Beogradu leta 1961 in končno je bil leta 1972 sprejet bilateralni sporazum o kulturnem sodelo-'lajski „Profil" izjavil, da „je manj- vanju. Leta 1973 je bil izdelan, re-
„	_____,__sporazuma o
obmejnem prometu leta 1925, ki je dovoljeval stike med obmejnim prebivalstvom, je prišlo tudi do obiska kulturnih skupin koroških Slovencev v Sloveniji, npr. pevskega zbora, gostovanja igralske skupine z igxo „Mi-klova Zala" v Ljubljani (1931), sklenjen pa je bil tudi sporazum o izro-eitvi Knaflove ustanove (1928), ki je od uresničen v drugi republiki.
V	desetletju pred vzpostavitvijo druge republike je kulturno izmenjajo pobudila slovenska manjšina. 2e *eta 1950 je prvič gostovala ljubljanska opera v Celovcu, sledili pa so medsebojni obiski časnikarjev, uči-teljev, pevskih zborov, drugih kultur-to-prosvetnih skupin (1951), predavateljev (1952), ponovno gostovanje bubljanske opere, zborov (1953), gostovanje dunajksega Burgtheatra (Ifigenija na Tavridt, Ljubimkanje) in celovškega gledališča v Ljubljani, mariborske opere in uprizoritev prebedenega dramskega dela v celovškem gledališču (Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, 1955).
V	tretjem obdobju sta obe strani jsaka zase načelno opredelili zunanjo kulturno politiko: kot predstavitev, nacionalno predstavništvo, sodelovanje, kot pot k medsebojnemu razumevanju, kot opuščanje etnocentriz-ma, kot raziskovanje skupnih točk v Zgodovinskih razsežnostih v aktualnih virih — tako Avstrijci. Obe državi sta pri vladnih pogovorih izra-Zdi, da pojmujeta manjšino kot „ele-ment dobrih sosedskih odnosov". Edvard Kardelj je v intervjuju za du-
v okviru evropskih regij, Alp in Panonske nižine, status nevtralnosti Avstrije ter politična neuvrščenost Jugoslavije in nenazadnje hiter gospodarski razvoj obeh držav ter ostalih evropskih držav. Vse to pogojuje blagovno menjavo prek odprte meje med obema državama z vsemi specifičnimi problemi regionalne in prostorske obmejne povezanosti ter istočasne mednarodne tranzitne funkcije za pretok blaga, ljudi in informacij med državami širšega evropskega prostora, zlasti razvitega evropskega severa in zahoda, pa tudi med Evropo in izvenevropskimi državami.
Obe državi se sporazumevata z mednarodnimi sporazumi o vprašanjih, ki zadevajo poleg njunih še interese drugih držav. Za stalno dopolnjevanje meddržavnih dogovorov, ki urejajo blagovno menjavo, promet, obmejno sodelovanje, skupna vprašanja Drave in Mure, delujejo stalne in občasne meddržavne komisije.
Že leta 1948 je bil sklenjen sporazum o vzajemni blagovni menjavi. Le-tega dopolnjuje sporazum o go-spodarsko-tehniČnem sodelovanju iz leta 1972. Po tem sporazumu sodeluje v proizvodnji z avstrijskimi 38 jugoslovanskih podjetij. Menjava blaga poteka med obema državama tudi na podlagi sejemskih sporazumov „Alpe-Adria". Sestava blaga se v trgovinski menjavi med Avstrijo in Jugoslavijo ves čas nenehno spreminja in povečuje vse do zadnjih let. Med letoma 1972 in 1976 se je povečala vrednost izvoza blaga iz Jugoslavije v Avstrijo od 1.080,000.000 din na
1.700.000.	000 din, izvoz blaga iz Avstrije v Jugoslavijo pa v istem obdobju od 2.443,000.000 din na 4 milijarde
219.000.	000 din. Jugoslavija izvaža
v Avstrijo predvsem kmetijske pridelke, sadje, les, ribje konserve, fero-ligure ter svinčene proizvode in rudo, uvaža pa predvsem celulozo, plastične mase, žice in razne vrste strojev.
Po meddržavnem sporazumu med obema državama o odpravi vizumov 1. 1966 je pridobil turizem v zadnjih dvajsetih letih pomembno vlogo. Po številu turistov in nočnin znaša delež avstrijskih med tujimi turisti v Jugoslaviji nekaj manj kot 10 odstotkov. Medtem ko so turistični tokovi turistov v poletnem obdobju usmerjeni predvsem na jadransko Primorje in manj v gorski svet Jugoslavije, pa lahko zasledimo v zimskem času, zlasti v zadnjih letih, turistične tokove jugoslovanskih turistov iz severozahodnega dela Jugoslavije v zimskošportne centre Avstrije.
V	okviru avstrijsko-jugosiovanskih odnosov ima v zadnjih desetih letih posebno vlogo začasno zaposlovanje jugoslovanskih delavcev v Avstriji. Ob popisu prebivalstva leta 1971 je bilo v Avstriji na začasnem delu dobrih 80.000 jugoslovanskih državljanov. Število teh se je do leta 1974 močno povečalo na okoli 170.000, po tem letu pa je pričelo število spet postopoma nazadovati. Zaposleni so v vseh deželah Avstrije, vendar najmočneje na Dunaju ter na industrij-sko-rudarskem območju Štajerske. V zvezi s socialno varnostjo jugoslovanskih delavcev v Avstriji ter avstrijskih v Jugosalviji je zvezni izvršni svet SFRJ leta 1966 ratificira! konvencijo med Jugoslavijo in Avstrijo o socialnem zavarovanju, ki zajema zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje v primeru nezaposlenosti, kakor tudi otroški dodatek.
V	zvezi z vse intenzivnejšim prek-mejnim blagovnim in osebnim prometom, s katerim je povezan tudi mednarodni tranzitni promet, ki vodi tudi do Jugoslovanskih pristanišč, zlasti do Reke in Kopra ter do italijanskega pristanišča v Trstu, sta Avstrija in Jugosalvija že v prvih povojnih letih sprejeli vrsto meddržavnih pogodb, ki vsklajujejo cestni, železniški, vodni in zračni promet ter še posebej sporazum o obmejnem prometu. Med najnovejše sporazume iz leta 1978 sodi meddržavna pogodba o izgradnji cestnega predora skozi Karavanke, ki bo izredno pomemben za intenzifikacijo tokov blagovnega in osebnega cestnega prometa tako med obema državama kot mednarodno tranzitno na evropskem in tudi medkontinentalnem nivoju.
Zaradi vse intenzivnejšega povezovanja obmejnih območij na obeh straneh avstrijsko-jugoslovanske meje sta sklenili obe državi vrsto meddržavnih sporazumov. Med te sodijo sporazumi o mejnih prehodnih conah obmejnega prometa, dvolastnikih in o vzdrževanju mejnih oznak. Na av-strijsko-jugoslovanski meji je kar 41 mejnih prehodov (10 mednarodnih,
3 meddržavni in 28 maloobmejnih). V letu 1977 je prestopilo avstrijsko-jugoslovanske mejne prehode v obeh smereh skupaj 2,800.000 potnikov, od tega na maloobmejnih in sezonskih prehodih dobra dva milijona. Prebivalci mejnega pasu, ki imajo zemljo na obeh straneh državne meje in posedujejo izkaznico dvolastnika, pa lahko prečkajo državno mejo tudi ob mejnih kamnih, ki so določeni za prehajanje meje dvolastnikov. Število mejnih prehodov se je v zadnjem desetletju povečalo, zboljšala pa se je tudi možnost dvolastnikom za prečkanje državne meje.
Hiter gospodarski razvoj na se-vernojadranskem-alpskem in panonskem prostoru ter vse večja povezanost in odvisnost nadaljnjega razvoja od skupnega transnacionalnega prekmejnega planiranja v tem prostoru so tako kot v drugih obmejnih območjih Evrope privedli do ustanavljanja mednarodnih regjonalno-planskih skupnosti, pri katerih sodelujejo zastopniki dveh ali več obmejnih držav. Zaradi potreb po vsklajenem programiranju gospodarskega razvoja v severnojadranskem-alpskem obmejnem območju, kamor segajo tudi deli Avstrije in Jugoslavije, je nastalo že leta 1969 obmejno plansko-regionalno združenje „A!pe-Adria". Vanj so bile tedaj vključene poleg pokrajin Julijske krajine in Furlanije v Italiji še dežela Koroška in SR Slovenija.
Leta 1978 pa je bila ustanovljena
Knjige o bojih
SLOVENSKEGA NARODA ZA SVOBODO
*	NARODNOOSVOBODILNA VOJNA NA SLOVENSKEM 1941—1945, celovit prikaz oboroženega boja slovenskega naroda na celotnem narodnostnem ozemlju,
1160 str. ilustr. pl.	600
*	Štefanija! Ravni kar-Podbev-šek: SVET) URH, kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne,
640 str. ilustr. pl.	300
^ Ivan Jan: DRAŽGOŠKA B)TKA, pričevanja o bojih gorenjskih partizanov,
352 str. ilustr. pl.	160
*	Janko Jarc: PARTtZANSK)
ROG, osvobodilni boj v kočevskih gozdovih, 400 str. slik. priloge, pl.	360
*	Dr. Aleksander Gala^Peter: PARTtZANSK) ZDRAVNtK, spomini partizanskega zdravnika, 632 str.,
slik. priloge, pl.	360
*	B)TKA KAKOR ŽtVUENJE DOLGA, pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev,
736 str., vel. formata, ilustr. pl.	550
*	Tone Svetina: UKANA, veliki roman o partizanskih borbah na Slovenskem,
3 knjige skupaj 2408 str.
pl.	620
*	France Bevk: POT V SVOBODO, osvobodilni boj na Primorskem,
372 str. pl.	30
*	Drago Vresnik: NA BEGU, ena od tisočerih zgodb pregnanih otrok na slovenskem Štajerskem med nacistično okupacijo,
336 str. pl.	H0
*	K. F.-Marka Selin: N)Č VEČ STROGO ZAUPNO, nacistične obveščevalne službe in njihova! dejavnost na! Slovenskem, 2 knjigi skupaj 1164 str. ilustr. pl. 650
Posamezne knjige tahko kupite a)i naročite po pošti v
K N J ! G A R N )
,Naša knjiga'
CELOVEC PAUHTSCHGASSE 5—7 TEL. (0 42 22) 86 1 06
nova delovna skupnost za Vzhodne Alpe, ki se prav tako imenuje „Alpe-Adria". V njeno območje delovanja se vključujejo poleg že omenjenih še avstrijske dežele Tirolska, Predarlska in Salzburška, od italijanskih regij pa Južna Tirolska, Lombardija, Tren-tino in Benečija. Priključila sta se ji tudi Bavarska ter kanton Grisons-Graubunden v Švici. Ta delovna skupnost naj bi uresničevala duha sklepne listine helsinške konference o evropski varnosti, saj povezuje članice Evropske gospodarske skupnosti, dežele nevtralne Avstrije ter republike socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Predstavlja tudi nosnovo pri snovanju avstrijsko-jugosiovanskih odnosov glede vsklajevanja razvoja pri tradicionalnem prekmejnem programiranju najrazličnejših problemov — gospodarskega razvoja, turizma, prometa, varovanja kulturnih dediščin in okolja itd. v širšem sever-nojadranskem-alpskem prostoru.
Vsklajevanje in izmenjava izkušenj o različnih problemih družbenega razvoja in urejanja prostora poteka tudi med nekaterimi mesti Jugoslavije in Avstrije ter med obmejnimi občinami ob avstrijsko-jugoslovanski meji.
Statišča in načeia...
(Nzrzfzz/jevzrTž/č s 7.
ietih, že dajejo prve skromne re-zuttafe.
Tudi pri nas na Koroškem se potrjuje, da okosteneti, centratizirani in odmaknjeni aparati niso v stanju reševati problemov prebivalstva in da se zato vedno več ljudi zaveda, da je predvsem od njih samih od-
visna njihova usoda. Prav v tem smislu pa je treba gledati prizadevanja ZSO tudi v zvezi z občinskimi volitvami. Naš program je program potreb južnokoroškega prostora in daleč presega datume posameznih voiitev, zato se bo — če ga bomo znaii praviino toimačiti — vedno več ijudi odločaio zanj.
Kuhinja pomemben činitelj
Dobra dva tedna nas še loči od trenutka, ko se bodo odprla vrata 11. strokovnega sejma gastronomije in gostinstva „Gast 79" v prostorih celovškega sejma. Kot smo že poročali bo sejem odprt od 17. do 25. marca, katerega višek bo brez dvoma mednarodno tekmovanje mladih kuharjev, na katerem se bodo pomerile ekipe iz Francije, Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije in Avstrije. Kot nadaljnja atrakcija sejma bo tudi mednarodno tekmovanje med bifeji, na katerem bodo sodelovale skupine kuharjev iz Italije, Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Švice in Avstrije. T!o med-
Ve!ikovec
Kot lep uspeh lahko ocenimo, da bo tudi v Velikovcu nastopila) samostojna) volilna skupina z imenom Enotna lista. To je prvič po drugi svetovni vojni, do v Velikovcu nastopajo Slovenci samostojno. Na zadnjem volilnem razgovoru so postavili kandidatno listo s kmetom Pavlijem Buchom (1947) na čelu katerega bosta' odločno podprla tudi višji vladni svetnik dr. Pavel Apov-nik in kmetijski strokovni učitelj Hans Edlacher.
Čeprav po drugi svetovni vojni še ni bilo samostojnega nastopa na občinskih volitvah v Velikovcu, so izgledi za dosego mandata vsekakor realni; to predvsem zaradi tega, ker je bil pri deželnozborskih volitvah leta 1975, kjer je takrat kandidiral dr. Pavle Apovnik (KEL), doseženih 181 glasov, kar bi odgovarjalo, če bi to število dosegli ali celo presegli - enemu mandatu.
Največji problem naše velike občine Velikovec je vsekakor ohrani-
narodno tekmovanje bo letos prvič v Celovcu, doslej so se na tem področju pomerili samo avstrijski kuharji.
Iz programa „Gast" je jasno razvidno, da vodstvo sejma polaga veliko važnost kuhinji, to je umetnosti pripravljanja jedaČ in pijač in pa seveda tudi tehniki kuhinjskih naprav. Oboje sta važna elementa pri izboljšanju kvalitet^ kuhinjskih proizvodov. Posebna razstava se bo ba-vila tudi s proizvodnjo domače zelenjave, brez katere si ne moremo več misliti dobre kuhinje.
Na 35.000 m? razstavne površine, od te 20.000 m? v halah, bo na Gast 79 razstavljalo 433 domačih in 336 inozemskih podjetij. Najpomembnejši inozemski razstavljalec je vsekakor ZRN, ki je zastopana s skupno 109 podjetji.
V splošnem se na razstavi polaga vedno večjo važnost na kakovost, ki je pomemben element pri razvoju turizma, ki se danes težko bori, da ohrani pozicije, ki si jih je v teku zadnjih desetletij priboril ne samo na Koroškem temveč po vsej državi. Dobra kuhinja se zelo zavzema, da zadovolji čim več gostov, kajti ne samo lepa pokrajina z jezeri, gorami in komforjem naredi deželo privlačno, temveč je treba računati s tem, da mora tudi priprava jedi držati korak s tem razvojem.
lev delovnih mesi; seveda pa je še cela vrsta drugih problemov, ki tarejo naše prebivalstvo, zlasti diskriminacijski odnos do slovenskih prireditev v občinski dvorani „Burg", kjer zanje ni bilo prostora. Enotna lista se bo zavzemala, da bo bolj približala občinsko upravo posameznim občanom, skratka da pride v občinsko sobo več demokratičnega duha.
To predvsem zaradi tega, ker močno izpostavlja skupne interese in probleme, ker nosiiec tega programa ni le doiočena sociaina skupina ijudi in ker nerešeno narodnostno vprašanje obravnava kot sestavni dei sociaine in spiošne demokracije.
Zato bomo 25. marca podprli programsko in politično široko zasnovane samostojne krajevne liste enako kot tiste slovensko in nemško govoreče demokratične kandidate na listah koroških strank, ki se zavzemajo za ta naša stališča in načela.	dip). inž. Fefiks VVioser
tajnik ZSO
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi zborovodje, pevce-soiiste, kandidate za soiopetje ter tiste, ki se žeiijo posvetiti zborovodstvu na
zborovodski seminar
v petek 9. marca s pričetkom ob 18. uri do sobote 10. marca do 23. ure pri Vogiu v Šentprimožu.
Seminar bodo vodiii znani strokovnjaki na pevsko giasbenem področju. Na seminarju je tudi možnost za posebno šoianje matih vokainih skupin. Prijave pošijite tajništvu SPZ, kjer boste dobiti tudi podrobne intormacije.
Odbor


R A D ! O
TELEV!Z!JA

SLOVENSKE ODDAJE R A D ) A CELOVEC
PETEK. Z. !.: 9.15 „Gure" (šolska radijska oddaja za šolarje od 4. do 8. šolske stopnje) — 14.10 Celovški radijski dnevnik
—	Lahka glasba — Spominjamo se . . . (100-letnlca rojstva pesnika Moderne J. Murna Aleksandrova).
SOBOTA, S. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 4. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, S. S.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 4. S.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 14.10 Celovški radijski dnevnik — Šport — V. Zaletel: Svetovna verstva (1. del).
SREDA, J. !.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — ..Knjiga — otrokov prijatelj".
ČETRTEK, 8. 3.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Glasbeni mojstri
		A V S T R ! J A 1
H		NEDELJA, 4. 3.: 15.20 Be neški babjek — 14.45 Po sle-
dovih čioveštva — 17.50 Pi-nochhio — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Fred Fesi in njegovi gostje — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Velika dirka okoli sveta — 22.40 šport — 22.50 Nočni izbor — 23.20 Poročila.
PONEDELJEK, 5. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Motivi za pesnikovanje: svoboda — 10.30 V krempljih Borgia-e — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Robinson — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport
—	21.00 Petroceiti — 21.50 Poročila in šport.
TOREK, 4.	9.00 Za predšolske otroke
—	9.30 Angleščina — 10.00 Kaj je informacija — 10.30 Ana Korenina — 17.00 Za pred-
šolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Živalski raji — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.30	čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Uganke — 20.55 Film Helmuta Voitla in Eli-sabethe Guggenberger — 21.40 Gledališče v primerjavi: Ifigenija na Tavrldi — 22.25 Poročila in šport.
SREDA, 7. !.: 9.00 Tudi pošaliti se je treba — 9.50 Knjiga — otrokov prijatelj —
10.00	Kaj je racionalizacija — 10.30 Veiika dirka okoli sveta — 17.00 Skrivnost — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tony Randall v: Maj proti decembru — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Rivalke —
21.30	Poročila in šport.
ČETRTEK, S. 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Francoščina — 10.00 Metode raziskovanja zgodovine — 10.30 Anton Zadnji
—	17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Ml — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Ifigenija na Tavridi — 21.50 šport
—	22.10 Hotel v Duke-Street — 23.00 Poročila.
		I A V S T R ! J A 2
H		NEDELJA, 4. 3.: 14.00 Koncertna ura — 17.00 Dežela in
(film) — 19.20 Cikcak — 193.0 Dnevnik —
20.00	Osma ofenziva — TV nadaljevanka — 21.05 Zakaj pobegniti po nesreči — 21.5S Dnevnik — 21.50 Zabavno glasbena oddaja — 22.05 športni pregled.
PONEDELJEK. 5. !.: 9.00 TV v šoli — 14.1S Kmetijska oddaja — 17.15 Poročila — 17.20
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
ljudje — 17.30 Pregled —
18.00	Splendor — 19.20 Lance Link — Se-cret Chimp — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Holocaust — 22.00 Klub 2.
PONEDELJEK. 5.	18.00 Angleščina —
18.25 Pregled sporeda — 18.30 V vulkanskem žrelu — 19.50 Kitara za vse — 20.00 Hotel v Dule-Street — 20.50 Vstop prost — 21.50 čas v sliki — 22.20 Oblast in njena cena.
TOREK. 4. !.: 18.00 Italijanščina — 18.50 Vremensko poročilo za pojutrišnjem — 19.15 Pregled sporeda — 19.30 Glasbeni klub — 20.00 Obljubi ji vse — 21.35 Čas v sliki s kuituro — 22.10 Klub 2.
SREDA. 7. !.: 18.00 Francoščina — 18.30 Teologija v pogovoru — 19.50 ..Kobilice" —
20.00	O televiziji — 20.45 O pajku — 21.30 čas v sliki s kulturo — 22.05 čas v sliki.
SPD „Rož' in Siovenska športna zveza v Ceiovcu prirejata
JAZZ-G)MNAST)KO za dekieta in žene, fante in moške.
Zaradi tehničnih težav je termin preiožen na 8. marec.
Kraj; Giavna šoia v Šentjakobu.
Prijave v Posojiinici Šentjakob!
Vrtec na obisku — 17.40 Kaj vemo o . . . — 18.05 človek za človeka — 18.55 Obzornik
—	18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Jolanda, kdo je to — 20.50 Kulturne diagonale — 21.30 Mozaik kratkega filma — 21.55 Dnevnik.
TOREK. 4.	8.45 TV v šoli — 17.25 Po-
ročila — 17.30 Capriccio — 18.00 Pisani svet — 18.55 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Cement naš nevsakdanji — 20.45 Pota Poljske — 22.15 Dnevnik — 22.30-Razvoj popularne glasbe.
SREDA. 7. 3.: 9.00 TV v šoti — 17.35 Poročila — 17.40 Z besedo in sliko — 17.55 Londonska narodna galerija — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Zgodnja glasbila — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film ..Velika iluzija" — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 8. 3.: 8 55 TV v šoli — 14.50 Poročila — 14.55 Krokodii Ham — 17.05 Ogrožene vrste — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Ženska v zrcalu likovne umetnosti — 21.15 Ana Ka-
PRUATELJSKA TEKMA:
JEZiCA — SAK 2:4 [0:2j
Pretekto nedetjo je Stovenski attetski k!ub prvič nastopi! po pripravah v Kopru. Nasprotnik je bii v Ljubijani nogometni ktub Ježica, ki je imei v svojih vrstah nekaj izvrstnih iaraicev, ki so pred ieti igrati vsi v botjšth kiubih. Ker so biii nekateri ipraici SAK poškodovani oziroma zadržani so siovenski nogometaši nastopi!! !e z desetimi igraici. Zato ima ta zmaga, ki je biia dosežena na tej tekmi, še večjo pomembnost. SAK je nastopi! torej v tej postavi: Matte; Kupper M., Lampfch-ier, Hribar, Pande! 3.; Zab!atnik, Gotec, Hobe! in Veiik. igra na zasneženem in deioma zmrziem igrišču je bita v začetnih fazah razmeroma hitra in žeto zanimiva, kajt! situacije so se žeto hitro menjate. Nevarne akcije na eni strani, kot na drugi in v 10. minuti je ime) goiman Maite vetiko sreče, ko se je stre) iz 20 metrov odbit od zgornje prečke. Toda tudi Hobe! je s stre-!om z gtavo zadet samo štango. Po na-aki nasprotnika na sredini igrišča je pri-!a žoga do desnega krita SAK, do Marjana Vetika in ta je svoj samoprodor tudi uspešno zaktjuči). Kmatu nato je „Gust!" Zabtatnik z iepim stretom v desni zgornji kot drugič zatrese) mrežo. Do potčasa je SAK ime! še nekaj topih priložnosti, toda neugoden teren ter smota so zabraniii nadatjnje zadetke.
V drugem potčasu je SAK zopet ime) ce! kup tepih možnosti, toda igrate! Ježice so bi!) v protinapadih nekajkrat nevarni. Dotgo časa ni bi!o go!a, toda potem so v nekaj minutah padti trije go!i. Najprej je Ježica znižata na 1:2, potem je SAK šet v vodstvo s 3:1, zopet so Ljubtjančani dati go! na 3:2, za končno odtocitev pa je poskrbe! Vetik, ki je v samoprodoru iz iastne poiovice pretgra! ceiotno nasprotnikovo obrambo in posta! žogo mimo nemočnega vratarja v prazen got.
)gra je biia izrednega prijatetjskega značaja, brez prekrškov in drugih grobosti, dobra je bita predvsem kondicijska riprav!jenost Stovenskega atietskega k!u-a.
DVE ZMAG) ZAHOMČANOV V FELDKtRCHNU
Mihi in Robert Kaiser (oba Zahomc) sta preteklo soboto zmagala v svojem razredu, na skakalnici v Feldkirchnu. Na 40-me-trski skakalnici se je zbrala celotna koroška mlada elita. Na tem tekmovanju so bili Zahomčani kot moštvo najboljši, saj so slavili dve zmagi, poleg tega pa dosegli še dve četrti in eno peto mesto.
Rezuftatf: šofarji f: 1. Robert Kaiser,
2.	Gtinther Strammer, 3. Klaus Kuttin šolar)! H: 1. Harald Arnusch, 2. Ewald Egarter, 3. Rudi Schrittesser Mladinci i: 1. Mihi Kaiser, 2. Franz Kiener, 3. Walter Schvvarz
Miadinci it: 1. Reinhard Schiuga, 2. Kari Pichler, 3. Josef Beier
Juniorji: 1. In najboljši dneva Mathias Winkler
KAČ POSTAL AVSTRUSK) PRVAK V HOKEJU NA LEDU
To z razburljivostjo ali z napetostjo ni imelo več nobenega opravka — menimo namreč p!ay-off v avstrijskem prvenstvu v hokeju na ledu. To je bii pravi Hitchkock thriller, kar je celovška publika doživela pretekli teden na tekmah KAC—KSV in KAC—WEV. Najprej tekma proti Kapfen-bergu. KAC bi moral zmagati, da bi imel še sanse na prvo mesto. Prva tretjina 0:0. Druga tretjina 2:0 za KAC, zadnja tretjina pa je bila v znamenju razigrane celovške ekipe — končni rezultat se je glasil 4:0. Isti večer je WEV zmagal proti iEV-u In takšna je biia situacija pred odločilno tekmo v Celovcu: WEV mora doseči zmago, v vseh drugih primerih je mojster KAC. Pred 4000 gledalci se je odvijala končna odločitev. Prva tretjina 0:0. Druga
KOROTAN
išče za- ietošnjo sezono:
1.	pomočnike v recepciji,
2.	kuharje in pomočnike,
3.	natakarje, natakarice in pomočnike,
4.	usiužbence za kopatišče ter
5.	sobarice
Ponudbe pošljite pismeno na
Posojitnico Cetovec
Bahnhofstraf)e 1 telefon (0 42 22) 82 1 29
tretjina 1:0 in prvič je publika, lahko rečemo skoraj ponoreia. toda to še ni bilo vse. V zadnji tretjini je padla v 47 sekundah dokončna odločitev. KAC je igra) kot še nikoli, in dosegel v tem času tri gote. Dunajčani so nekaj pred koncem tekme sicer olepšati na rezultat 1:4, toda mojster 1979 se glasi KAC. Zadnje sekunde so gledalci šteli v zboru In po zaključnem gongu so se odigravali na ledu nepopisni dogodki. Igralci In navdušeni navijači so se valjali po tleh, publika je več minut navdušeno aplavdirala, pela razne „bojne pesmi" KAC-ja in tako se je končal najbolj razburljiv potek avstrijskega prvenstva zadnjih let.
AVSTRUSK) ROKOMETAŠ)
)ZPADL) )Z B SKUPtNE
Nekaj mesecev za tem, ko je uspet avstrijski rokometni reprezentanci podvig iz C-skupine v B-skupino, je stedito prebujenje. Po isti poti so Avstrijci namreč spet zdrsniii nazaj, kot so se povzpeti v višjo skupino. Najprej so z 12-imi goti diference zgubiti prot) Španiji, v odtočitni tekmi pa so remizirati z Nizozemci. Ti so izgubiti s Španci samo s petimi goti, tako se Avstrijci vračajo nazaj v rokometno „ktet"!
EVROPSKO PRVENSTVO V LAHK! ATLEUK! [v dvorani) NA DUNAJU
Pretek!! teden so se na Dunaju boriti za kotajne najboijši atteti v Evropi. Edino kotajno za Avstrijo je osvojita koroška tekmovatka Karotine Kafer, na 400 metrov.
VRSTNi RED ZMAGOVALCEV VELESLALOMA V PUBERKU
Dekteta: 1. Sperdin Anni, 2. tschepp Bri-gitte, 3. Leitgeb Johanna Fantje: 1. Opetnik Hannes, 2. Marko GOn-ter, 3. Nachbar Josef Sopran! !n a!t!: 1. Germ Marta, 2. Germ tvica, 3. Germ Ctaudija Tenor! !n bas!: 1. Mak Fridi, 2. Buchwa!d Johan, 3. Katz Lenart
ionske: 1. Pernjak Liska, 2. Mand! Zatka,
3.	tschepp Etisabeth
Mošk!: 1. in najboijši dneva Opetnik Sig!, 2. Lopinsky Kristo, 3. Wriesnig Franz
REZULTAT) TEKA NA L ZiMSKEM SPOMiNSKEM POHODU ..ARtHOVA PEČ
Mtadinke: 1. Haderlap Johana, 2. Gasser Mirica
Mladine]: 1. Keuschnig Franc, 2. Gasser Hanzl, 3. Kofler Roman ženske: 1. Urbajs Nada, 2. Hrastar Polonca, 3. Iskra Rezika
Moški: 1. Pristav Rado (najboljši dneva), 2. čertov Marjan, 3. Hrastar Andraž,
4.	Mešnik Hanzi
ČETRTEK. 8. 3.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Vstop prost — 19.50 šolski poskusi in šolska reforma — 20.00 „To se ne bo več ponovilo" — 22.15 čas v sliki s kulturo — 22.50 Klub 2.
		JUGOSLAV! JA
H		PETEK, ž. 3.: 9.00 TV v šoli — 14.20 Mednarodni teden
smučarskih skokov — 17.20 Poročila — 17.25 Doživljaji mačka Toše — 17.40 Poletje s Katko — 18.05 Ansambel Avsenik — 18.35 Obzornik — 18.45 Sociologija družine — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo — 21.00 Serijski film — 21.55 Dnevnik — 22.10 425 —
22.30	Nočni kino: Metka.
SOBOTA, 3. 3.: 7.50 Poročila — 7.55 Krokodil Ham — 8.05 Z besedo in sliko — 8.20 Naši trije — 8.35 Babičin vnuček — 9.05 Mali svet — 9.35 Maja z Viharnega otoka
—	10.55 Oberstdorf:	Mednarodni teden
smučarskih poletov — 13.25 Nogomet Beograd : Osijek — 15.15 425 — 15.35 Poročila
—	15.40 Zebra v kuhinji — 17.10 Košarka Jugoplastika : Partizan — 18.45 Naš kraj
—	18.55 Očka, dragi očka — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Marie Curie —
21.00	Potrkajte na vsaka vrata — 22.35 Dnevnik.
NEDELJA, 4. 3.: 8.00 Poročila — 8.05 Za nedeljsko dobro jutro — 8.35 Marija — TV nadaljevanka — 9.50 Sezamova ulica — 10.55 Oberstdorf: Mednarodni teden smučarskih poletov — Poročila — Ljubezen
Kdo ima vese!)e za poktic
avtobusnega
šoferja
Ogiasife se pri avtopod)et)u Stenčnik, 9141 Dobria vas, tet.: (0 42 36) 22 19
renina — 22.00 Dnevnik.
mmmmnmmmnttt)).mtttttnmtttttttttmtmmmt)
TV-oddaje
t, f
KMJiGA
otrokov prijatetj
V okviru izobraževainega tečaja ..Knjiga — otrokov prijateij avstrijska teteviiija oddaja vrsto tiimov po ZS minut. Oddajni čas ob sobotah ob 17.SS uri v FS Z, ponovitev pa ob sredah ob 9.30 uri. Na sporedu so na-stednje oddaje:
Prva znanja iz stikanic — 3. 3. v FS Z, 7. 3. v FS 1.
Današnji probtemi v stikanici — 10. 3. v FS Z, 14. 3. v FS 1.
Pravtjica še živi) — 17. 3. v FS Z, Zl. 3. v FS 1.
Besedna igra in fantazija — Z4. 3. v FS Z, Z8. 3. v FS 1.
Likovna oprema (iiustracija) — 31. 3. v FS Z, 4. 4. v FS 1.
Comics, kaj tahko nudijo) — 7. 4. v FS Z, 11. 4. v FS 1.
Siikanice — pot k branju — 14. 4. v FS Z, IS. 4. v FS 1.
................tittttttttmunttt).tuttttttmut