Glasbeno življenje prf nas Glasbeno življenje je bilo pri nas že pred vojno zelo živahno. Skoro vsaka večja vas je imela svoj pevski zbor. Številna pa so bila tudi tamburaška društva. Tako smo imelj leta 1912. 250 pevskih in 168 tamburaških zbo, rov. Pevski zbori so ostali približno pri istem številu, tambura&ki zbori pa so se začeli opu^ ščati, namesto teh so se začeli ustanavljati orkestri na lok in godbe na pihala. Samostojnih glasbenih in pevskih društev imamo danes 352. Pripomniti pa je treba, da ima skoro vsako večje društvo tudi že svoj pevski odsek. Trditev, da so se pevski zbori preživeli, ni resnična. Nasprotno, naša narodna in umetna pesem se goji v naših pevskih drus štvih ved.no rosnejše. Naši najboljši pevs ski zbori niso nastopali z uspehom samo v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu, ampak so odnesli lepa prizn,an.ja tudi v tujini. Tako je l.jubljanska Glasbena matica doživela lepe uspehe pred časom na Dunaju, po Češkoslo= vaški, v Franciji in v Bolgariji. Učiteljski pevski ?boT po Češkoslovaškem in v Bolga* riji. Mariborska Glasbena matica v Švici in mladinski pevski zbor »Trbovelj&ki slavček« na Dunaju in po Češkoslovaškem. Uspeh pos sebno mladinskega zbora j« bil izreden, saj so ga primerjali ugledni giasbeni kritikS z naj= boljšimi svetovnimi mladinskimi zbori. Po uspehih, ki jih je doživel »Trboveljski slavček« dotna in v tujlmi, so se začeli pora« jati pri nas povsod novi mladinsiki zbori in tako ima danes skoro vsaka osnovna šola svoj nevski zboir. Dnevi mladinske glasbe y lanskem letu, ki jih je organiziral pod okri* Ijem JUU »Trboveljski slavček«, so bili za nas vse prijetno izneriadenje. 15 mladinskih pevskih zbomov iz raznih krajev naše bano= vine je tu tekmovalo in nekateri zbori so le malo še zaostajali za »Slavčki«. Da so naši pevski zbori danes na precej visoki sfopnji, so mnogo pripomogle tri zve^ ze, v katorih je veeina zborov včlanjena, in sicer Pevska zveza, Hubadova in Iipavoeva žu= pa. Z nasveti, z razpošiljanjem primernih not, s pevskimi tečaji in s pevskimi tokmami se je posrečilo tem pevskim organizacijam dvig* niti tudl podeželske pevske zborc na prav lepo višino. Vkljub krizi so glasbene prireditve čim dalje bolj goste. Pred vojno leta 1912. je bilo v Sloveniji (če izvzamemo običajne veselicc) kakih 150 koncertov, leta 1932. je bilo po podatkih ban= ske uiprave samo v Dravski banovini že 240 glasbenih prireditev, leta 1933. že 252 in le= ta 1934. 294, a letos do 1. oktobra 249. Za vzgojo glasben&ga naraščaja skrbi konservatorij, Glasbena matica v Ljubljarii, v Mariboru, v Celju, v Ptuju in v Kranju, pa tudi železničarsko glasbeno društvo v Ljub* ljani in v Mariboru in drugi. Glasbeno iz» obraženega naraščaja je vedno več. Tudi naša glasbena literatura je že precej bogata. Žal pa, da so se naši (komponisti ome* jili skoro izključno na zbore in samospeve in pustili v ncmair vse drugo. Naša instrumens talna produkcija se šde poraja. Tu je sicer nekaj dobrih del Lajovica, Adamiča, Premrla, Mirka, Mandiča, Škerjanca, Bravničarja, Osterca in drugih. Ali vse to je malo. Še na slabšem smo z izvirno opero. Imas mo sicer nekaj več ali manj posrečenih po= skusov Forsterja, Savina, Parme, Sattnerja, Bravničarja, Kogoja in Osterca. Vendar no= beno delo ni moglo najti še poti na tuje odre, pa tudi doma se ni še nobeno docela obneslp. Skoro vsa naša izvirna oipcrna dela bolehajo na slabih libretih, na nepoznanju opeme tehs nike in na šibki instrumentaciji. Naši skladatelji bi morali obrniti svojo pozornost od vokalne produkcije, (kaitero ima= mo v izobilju, na instrumentalno produkcijo in na opero. Drugod se razpisujejo za dobre librete, za daljše instrumentalne skladbe in opere večje nagrade. Mogoče bi prišli tudi mi na ta način do boljših dcl.