_u _ er: .
PV1^; u

Poštnina plačana v gotovini
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODUI
Le (o I. - Štev. 14
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto
Danes se nam ni treba več bati, da bo jutri lakota. Zato smo izdali novo uredbo o odkupu žita, ki je mnogo milejša od prejšnje.
TITO
Cena 2 din — Mesečno 8 din
Celje, 13. julija 1946
Protestna zborovanja
v celjskem okrožju
V Celju se je zborovanja udeležilo 15.000 ljudi
Sklepi pariške konference štirih zunanjih ministrov, ki ponovno kakor leta 1918. v Versaillskem miru zadajajo bolečine našim narodom, saj bi na podlagi teh sklepov, ki jih pa nova, Titova Jugoslavija ne bo nikoli sprejela ali podpisala, prišlo znova pod italijansko gospodovalno peto 60.000 naših rojakov in ki bi Trst ločili od svojega naravnega zaledja, so vzbudili val ogorčenja po vseh jugoslovanskih pokrajinah. Posebno Slovenci smo ogorčeno sprejeli prve vesti o teh krivičnih sklepih, ki vračajo ljudstvo Julijske Krajine, ki se je tako junaško borilo za zavezniško stvar, v vojni poraženi Italiji, včerajšnji najzve-stejši zaveznici Hitlerjeve Nemčije.
Tudi po vsem našem okrožju so se še istega dne, ko je prebivalstvo izvedelo za krivične sklepe pariške konference, pričeli številni protestni mitingi, na ka terih je prebivalstvo celjskega okrožja izražalo solidarnost in občudovanje tržaškemu in vsemu ljudstvu Julijske Krajine, slovenskemu in italijanskemu.
Največje tako zborovanje se je vršilo v okrožnem mestu Celju. Ze davno pred sedmo uro se je jelo ljudstvo zbirati pred svojimi krajevnimi odbori. Z zastavami, transparenti, petjem partizanskih pesmi se je ta desettisočglava množica jela iz vseh strani valiti proti zgradbi okrajnega LO.
Še pred samim začetkom protestnega mitinga je ta ogromna množica dala duška razpoloženju proti terorju v Julijski Krajini, sežiganju slovenskih knjig, mučenju antifašistov v tržaških zaporih in napadom na naše ustanove, predvsem pa proti nepravičnim sklepom pariške konference.
Miting je otvoril sekretar izvršnega okrožnega OF odbora tov. Popit in dal besedo poslancu okraja Celje-mesto, tovarišu ministru za industrijo Francetu Leskošku.
Tovariš minister Leskošek je v svojem govoru med drugimi tudi dejal sledeče: »... Po padcu avstrijskega cesarstva, ko je tržaško ljudstvo padlo pod peto velikega terorja, ko je to zatiranje prenašalo z največjimi žrtvami, je videlo v stari Jugoslaviji rešiteljico izpod fašističnega biča. Toda stara Jugoslavija ni bila zmožna voditi borbe za osvoboditev. Primorsko ljudstvo je kljub temu vztrajalo v borbi samo in junaško prenašalo vse trpljenje v trdni veri, da pride enkrat čas osvoboditve. In ta čas je napočil. V narodno osvobodilni borbi naših narodov izpod fašizma in nacizma si je primorsko ljudstvo organiziralo svoje brigade in se s pomočjo IV. armade osvobodilo samo. Toda svetovni imperializem ni hotel pristati, da. bi ostalo to junaško ljudstvo, ki je za strgan j e suženjskih okovov dalo toliko desettisočev krvavih žrtev, svobodno. Da rešijo mir, so se naše čete umaknile iz Trsta in velikega dela Julijske Krajine. Ko so anglo-ameriške trupe zasedle to ozemlje je bilo njihovo delo, da so ukinile ljudsko oblast in junaško primorsko ljudstvo je danes pravtako suženj,
— v Trstu, Gorici in coni A se bori
za
kot je bilo nekdaj Trbižu in v vsej svobodo.
Kaj se dogaja pred očmi anglo-ame-riških zasedbenih čet? Pretepi, požigi in napadi na naše institucije. In takrat, ko se naše primorsko ljudstvo bori s štrajkom proti temu nasilju, proglasijo anglo-ameriške zasedbene oblasti ta štrajk za ilegalen. Kaj zahteva tržaško ljudstvo? Priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, zahtevajo demokratične pravice, slovensko šolstvo, ljudsko sodišče, zahtevajo kazen za fašistične zločince. Tega ne zahtevajo samo prebivalci slovanske narodnosti, temveč tudi vsi italijanski antifa-šisti.«
Nadalje je tovariš minister dejal v svojem govoru: »... Mi danes Trsta ne bomo takoj dobili. Mi, kakor primorsko ljudstvo pa ne bomo prenehali z borbo prej, dokler ne bo vsa primorska priključena k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Borba se bo nadaljevala in za njo moramo zbrati vse sile. V tej borbi ne bomo stali osamljeni. Z nami je vso demokratično ljudstvo sveta, za sabo imamo veliko Sovjetsko zvezo.«
Svoj govor je nato tovariš minister Leskošek končal s pozivom: »... Kakor do zdaj, pogumno naprej! Naj žive hrabri primorski borci, naj živi naš veliki voditelj, maršal Tito!«
Ves čas je ogromna množica ljudstva neprestano prekinjala govor ministra Leskoška z vzklikanjem parol, po njegovih zadnjih besedah pa je tisočglava množica v več minutnem navdušenju vzklikala neustrašenim primorskim an-tifašističnim borcem, svobodnemu Trstu, maršalu Titu, podpredsedniku Kardelju in veliki Sovjetski zvezi.
Ni se še poleglo vzklikanje, ko je prevzel besedo tovariš Kovač, član Izvršnega odbora OF, ki je naglasil, da si naše primorsko ljudstvo ne da vzeti pravic, ki si jih je pridobilo v težki, krvavi borbi. Borba primorskega ljudstva za svobodo in osnovne človečanske pravice je vzgled vsem potlačenim narodom. To je borba proti ostankom poraženega, toda ne uničenega fašizma. Primerjal je sedanje stanje v Trstu s stanjem leta 1921., ko so se pravtako kot danes vršili rfapadi na sedeže naših organizacij, plenile slovenske trgovine, pretepalo prebivalstvo in sežigale slovenske knjige. Ce bi naše ljudstvo to pustilo naprej, bi nas to privedlo nazaj v fašistične klešče.
Protestno zborovanje je zaključil okrožni sekretar tov. Popit, ki je pozval ljudstvo, naj podpre primorske anti-fašiste v njihovi borbi.
Nato je prečital pozdravne brzojavke tržaškemu proletariatu, resolucijo Svetu zunanjih ministrov in stavkujočim v Trstu in Julijski Krajini.
Z vzklikanjem svobodnemu Trstu in Julijski Krajini se je ljudstvo v skupinah razšlo, prepevajoč udarne pesmi. *
Tudi v vseh ostalih okrajih celjskega okrožja so se ob veliki udeležbi prebivalstva vršili protestni mitingi. V Mozirju se je protestnega mitinga udeležilo nad 200 oseb, v Šoštanju 600, v Šmartnem ob Dreti okoli 500, v Gornjem gradu 300, v Velenju 300, v Šmarju 200, -na Polzeli 200, na okrajnem mitingu v Trbovljah 6000, v Rogatcu 300, katerim so se pridružili še Hrvatje.
V Šmarju so tudi žene s svojega se-
stanka poslale resolucijo tržaškemu ljudstvu in tudi zbrale 1000 din za pomoč.
Na vseh mitingih je ljudstvo zahtevalo demokratični statut. To svojo zahtevo je podprlo z neštetimi resolucijami Svetu zunanjih ministrov v Parizu. Z mnogih mitingov pa je ljudstvo celjskega okrožja poslalo primorskim rojakom brzojavke, v katerih jih spodbuja k nadaljevanju pravične borbe vse dotlej, da bo Trst z okolico in ostala Julijska Krajina, ki naj bi še nadalje ostala pod Italijo, pripojena k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Z vseh teh zborovanj so poslani pozdravi tržaškemu ljudstvu in protestne resolucije Svetu zunanjih ministrov v Parizu.
Stavkujočim v Trstu
Vaša borba proti fašizmu je svetel zgled vsem od fašizma ogroženim narodom in delovnim množicam, kako se je treba boriti za pravice delovnega ljudstva in svobodo narodov. Vztrajajte v borbi do končne zmage nad ostanki fašizma, za ljudsko oblast, na demokratične svoboščine, za priključitev k Jugoslaviji. Mi smo z vami, ljudska federativna Jugoslavija vas čaka!
Prebivalstvo mesta Celje in okolice
Nova uredba
o oddaji žitaric
Da se naše gospodarstvo bliža normalnemu stanju, najjasneje priča poleg obnove in produkcije naše industrije in rudarstva zlasti še redna in zadostna preskrba v prehrani. Ravno na tem področju je najnovejša uredba o oddaji žitaric primer, kako naglo se pri nas razmere normalizirajo in kako kmalu bodo take in slične odredbe odveč. Da pa se zavaruje momentalna preskrba v prehrani naših mest in industrijskih cenrov, pa tudi samega kmečkega prebivalstva, je Zvezna vlada izdala tako uredbo o obvezni oddaji presežkov, ki zagotavlja kmetu in delavstvu dovolj kruha. Še več, ne samo da pušča kmetu dovolj za svoje potrebe, temveč mu celo dovoljuje, da z gotovimi procenti presežkov svobodno razpolaga in iste tudi sam lahko vnov-čuje.
Da se seznanimo s to odredbo, poglejmo kaj ista kmetu pušča za potrebe njegovega gospodarstva in svobodno prodajo in kaj bo moral dati skupnosti po uradno določenih cenah (ki ostanejo iste kot lansko leto).
Vsak kmet si ima pravico pridržati 250 kg belih žit (pšenice, rži ali ječmena) odnosno 300 kg koruze za vsakega člana njegovega gospodinjstva. Nadalje po 180 do 200 kg žitaric za vsak ha setve odnosno 25 do 30 kg koruze. Poleg tega še 10 do 40% od zgoraj navedenega presežka belih žit in 20 do 50% od presežkov koruze za svobodno razpolaganje. In končno mu bo po naknadni določbi prepuščena še gotova količina koruze za prehrano živine. Ostanek pa bo odkupila država po določenih cenah.
Da nam bo uredba jasnejša, vzemimo praktičen primer.
Kmet Gobec A. iz Dragomile s 6 člansko družino poseduje 13.28 ha veliko posestvo. Od tega je: gozdov, stavbišč itd. 7.36 ha, vinogradov 0.50 ha, travnikov itd. 3.21 ha, njiv 2.21 ha.
Za ugotavljanje pridelka žit so od važnosti samo njive. V tamkajšnjih prilikah je navedeni posestnik letos se-jal in pridelal približno:
1.8 % 4.98% 23.6 %
rzi
ječmen pšenica
0.04 0.11 0.52
13	mtc 12 mtc
14	mtc
52 132 728
30.38% ter
27.1 %
belih žit 0.67
912
koruze
0.60
22 mtc 1320
Recimo, da si v našem primeru posestnik (s 6 člansko družino) obdrži za lastne potrebe za 3 člane belih žit, za 3 člane pa koruze.
Obračun za bela žita:
250 kg X 3 = 200 kg X 0.67 ha =
750 kg 134 kg
za prehrano 3 članov in setev 884 kg Skupni pridelek belih žitaric 912 kg za setev in prehrano si obdrži 884 kg
presežek........28 kg
—	20% za svobodno razpolaganje 5.6
za obvezno oddajo državi ostane 22.4 kg belih žitaric.
Obračun za koruzo:
300 kg X 3 = 900 kg
—	30 kg x 0.60 ha = 18 kg
za setev in prehrano 3 članov 918 kg Skupni pridelek koruze . . 1320 kg za setev in prehrano si obdrži 918 kg
presežek ....... 402 kg
— 25% za svobodno razpolag. 100.5 kg
za krmo živine in oddajo državi 301.5 kg Posestnik v našem primeru bo pital dva prašiča, za katera mu bo naknadni predpis o uredbi odobril še gotovo ko-
\ •
Ce bodo nadaljevali svoje delo, jih ljudstvo ne bo poslušalo
Narodno osvobodilna borba je bila velika preizkušnja moči in odpornosti za vse narode Jugoslavije, kateri so to preizkušnjo sijajno prebili. Obenem pa je v njej vsak posameznik pokazal, koliko je v njem ljubezni do lastnega naroda, koliko je pripravljen žrtvovati, kadar gre za našo narodno skupnost. In kakor šo se vsi, ki niso hoteli služiti okupatorju združili, kakor se je vse, kar je bilo pri nas poštenega, združilo v borbi za svobodo, tako so se oni, ki so v svobodi ljudstva videli nevarnost za osebne interese, povezali z okupatorjem.
V vsakem žitu se najde ljuljka, pravi naš narod, in tako so se tudi med našim katoliškim duhovništvom našli ljudje, ki niso hoteli s svojim ljudstvom, marveč so se udinjali okupatorju, ki jih je izkoristil za svoje mračne namene. Kam je tako delo privedlo na primer ljubljanskega škofa Rožmana, nam pokaže tale primer. Leta 1943. je v Ljubljani Rožman zaklel pred nemškimi oficirji domobrance. Tekst zakletve se glasi takole:
»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da se bom skupno z odredi nemške policije in njihovimi kazenskimi odredi boril proti komunizmu za Boga in boljšo bodočnost domovine.«
Rožman je izkoriščal na najbolj podel način verska čustva ljudi. Kakšna bi bila boljša bodočnost slovenskega ljudstva, katero bi mu prinesli združeni nemški policisti in domobranci pod blagoslovom Rožmana, si moremo misliti.
Slovenski narod pa ni mislil tako, kot so želeli razni Rožmani, oziroma kot so oni govorili po naročilu Nemcev. »Narod si bo pisal sodbo sam,« je rekel naš Cankar. In narod si jo je začel pisati leta 1941. Pisal pa jo je ne samo sebi, ampak tudi vsem onim, ki so mu bili napoti v borbi za svobodo. On ne bo pozabil težkih žrtev, ki so padle zaradi podlega izdajstva belih, med katerimi so bili tudi taki, ki so skušali izkoristiti verska čustva našega ljudstvs. v svoje mračne namene. Mnogo duhovnikov je šlo s svojim narodom po težki, žrtev polni poti, toda edini poti, ki je vodila in pripeljala slovenski narod do svobode. Ti duhovniki, ki tvorijo veliko večino duhovščine pri nas, gredo s svojim narodom tudi danes. Oni pa, ki so pomagali Rožmanu, oziroma okupatorju, pa jim je plemenitost in prizaneslji-vost zmagovitega naroda in njegove oblasti prizanesla, oni se niso vrnili k svojemu narodu, ne gredo skupno z ljudstvom, nega nadaljujejo svojo pot, ki jo jim je ukazoval okupator, gredo po poti izdajstva in borbe proti interesom slovenskega ljudstva. Oni še skušajo pod krinko »reševanja« krščanstva na- j daljevati borbo za »staro in lepo življenje,« ko je protiljudska oblast vsestransko podpirala njihove želje in željo po lepem življenju na račun ljudstva.
Toda ljudstvo si je v teku svoje borbe izvojevalo velike pridobitve, ki jih ne
izpusti iz rok. Ljudstva je nemogoče preslepiti s sladkimi besedami o »reševanju« krščanstva, ker vsak ve, da Cerkev ne bo več pod vplivom države in da je s tem, da je Cerkev ločena od države, omogočen pravilen razvoj vere, ki je popolnoma samostojna. Naša Ustava garantira vsakemu posamezniku svobodo izpovedovanja vere, vsaki Cerkvi pa vršenje njenih obredov.
Da posameznikom ne ugaja dejstvo, da ljudska oblast ne bo podpirala njihovega protinarodnega dela, to je popolnoma razumljivo. Ti ljudje imajo danes polna usta pozivov proti »nevarnosti, v kateri se nahaja krščanstvo,« in še mnogo drugih podobnih pozivov, ki le preveč diši po bivši Gebelsovi kuhinji, laži in klevet. Molčijo pa o zločinih, ki so jih fašistične tolpe pod njihovim blagoslovom vršile nad slovenskim ljudstvom. Dobro bi bilo, če bi oni sami, pa tudi tisti, ki jim morda še verjamejo, pogledali malo bolj pozorno nazaj v dobo narodno osvobodilne borbe. Tedaj sigurno niti enega od teh ne bi videli v vrstah NO pokreta, temveč poleg Rožmana, poleg okupatorskih rabljev . ..
Naše ljudstvo noče takih duhovnikov. Ono hoče duhovnike, ki mu bodo pomagali v borbi za boljše življenje. Ono noče duhovnikov, ki tako kakor tisti v Braslovčah in Grižah govorijo, da »je bolje, da postane Trst italijanski, kakor pa komunistični«. * Ti ljudje ne vidijo žrtev, ki so pod udarci fašizma padli v našem Primorju, ne vidijo borbe delovnega ljudstva Trsta, vidijo samo interese svetovne reakcije, kateri služijo. Ne vidijo tega, kar nočejo videti, toda ljudstvo ve, da le preveč široko razumejo našo ljudsko demokracijo. In ljudstvo bo svojo demokracijo, pridobitve svojega boja znalo zaščititi pred slugami reakcije, med katerimi so na žalost tudi taki, ki nosijo duhovniško obleko. Z našo Ustavo je zajamčena popolna svoboda verskega življenja vsakemu posamezniku. Zato vsi tisti, ki se borijo proti naši ljudski oblasti, ne delajo tega v interesu krščanstva, nego nasprotno proti njemu, delajo za interese reakcije. Oni svojega protiljudskega delovanja ne bodo mogli nadaljevati. Naše ljudstvo ne bo dopustilo, da bi oni, ki so pomagali okupatorju in ki so danes pripravljeni pomagati vsakemu, samo ne ljudstvu, izkoriščali verska čustva ter pod krinko borbe za vero blatili pridobitve naših narodov v narodno osvobodilni borbi.
Ljudstvo hoče Cerkev, ki bo šla z ljudstvom, duhovnike, ki bodo res ljudski, ki mu bodo pomagali zaščititi pridobljeno svobodo in pravice, one pa, ki bodo še nadalje služili tujcu, svetovni reakciji, njih ne bo ljudstvo poslušalo, ljudska oblast pa jim bo, v interesu zaščite skupnosti, z naj ostrejšimi administrativnimi ukrepi onemogočila njihovo protiljudsko delovanje.
Naše zadruge
O obnovitvenih zadrugah v okraju Celje-okolica
Leto dni bo kmalu, odkar so se v našem okraju v svrho obnove našega podeželja začele ustanavljati obnovitvene zadruge. Prve obnovitvene zadruge so bile ustanovljene tam, kjer so bili kraji najbolj prizadeti, ter tam, kjer bi posameznik brez obnovitvenih kreditov, ki jih dajejo zadruge v obliki gradbenega materij ala in plačila mezd kvalificiranim delavcem sploh n ebi mogel začeti z obnovo svoje opustošene domačije. Začetek obnovitvenih zadrug je bil skoraj povsod povezan s težavami, katerih vzroki so bili: določanje višine kredita posameznim članom, nabava in prevoz gradbenega materiala, v veliko primerih pa tudi nezaupanje nekaterih članov do zadrug. Vkljub vsem tem začetnim težavam pa so se že lansko leto lahko zaznamovali veliki uspehi pri obnovi našega podeželja. V glavnem se je lansko leto strmelo za tem, da se spravi pod streho čimveč poslopij in da se je na ta način omogočilo spravilo poljskih pridelkov. V zimskem času se je pripravljal gradbeni material, predvsem spravilo in obdelava stavbnega lesa. Ugodno vreme letošnje pomladi je omogočilo, da so se lahko prav kmalu na-
daljevala lansko leto začeta in nedo-vršena dela. Z razliko od lanskega leta izplačuje Državna hipotekama banka letos obnovitvene kredite v obrokih. Vse obnovitvene zadruge so že izčrpale prvi obrok letošnjega kredita, drugi obrok, ki je bil pred kratkim odobren, bo tudi kmalu porabljen. S samopomoč-jo in medsebojno pomočjo članov obnovitvenih zadrug se skoraj povsod doseže razmerja 1 :4 obnovitvenih kreditov proti vrednosti izvršenega dela. Uspeh losedanjega dela obnovitvenih zadrug je od 231 popolnoma poškodovanih stanovanjskih poslopij 150 hiš obnovljenih, od 756 popolnoma poškodovanih gospodarskih poslopij je 365 obnovljenih.
Lansko leto smo imeli 5 obnovitvenih zadrug, letos so se ustanovile še štiri. Cel naš okraj je povezan z obnovitvenimi zadrugami, tako da je vsakemu še tako oddaljenemu ošikodovan-cu mogoč vstop v zadrugo. Te zadruge bodo odigrale važno vlogo v razvijanju zadružne zavesti, ker bodo mnogo pomagale obnovi in hitremu gospodarskemu napredku našega kmeta.
Nastanek in razvoj Nabavno - prodajne zadruge Vojnik
ličino koruze za pitanje, kar uredba sama že predvideva, tako da si bo v stvari verjetno lahko obdržal ves presežek koruze (301.5 kg) v kolikor seveda ne bo isti morda celo premajhen.
Iz navedenega primera vidimo, da bo ta naš posestnik oddal le 22.4 kg belih žit, koruze pa verjetno nič ali pa prav malo.
Naš račun nam jasno kaže, kako ši-rokogrudna je nova uredba o oddaji žit za našega kmeta. Mali kmet, skoraj da ne bo moral ničesar odati, pa tudi večjim posestnikom bo dovolj ostalo i za lastno prehrano i za prehrano živine, kolikor si lahko na podlagi tega primera vsakdo sam izračuna.
Dolžnost okrožnih, okrajnih, zlasti pa še krajevnih odkupnih komisij in ljudskih odborov je, da že sedaj ob priliki žetve sestavljajo resnične in nepristranske sezname presežkov za posamezne kmetije. Kot podlaga za sestavo jim bo služil zadnji popis posestev in žitaric in njihova lastna pametna in pravična presoja. Kjer se bo pošteno delalo, ne bo zamere niti pri kmetovalcih, niti pri državnih oblasteh.
Kmetje, napravite si sami za svoje posestvo obračun presežkov in videli boste, da vam ne bo potrebno godrnjati, tisoči ljudi pa bodo z vašo malenkostno žrtvijo preskrbljeni s kruhom za leto dni.
Ze v avgustu 1945 je bila sklicana .skupščina za ustanovitev Nabavno prodajne zadruge v Vojniku, zaradi premajhne zadružne zavesti navzočih in pa nasprotovanja gotovih ljudi, se je skupščina razšla brez uspeha. Vendar zadružni aktivisti niso mirovali; širili so dalje zadružno zavest in pripravljali teren za ustanovitev zadruge.
30. septembra je bila druga skupščina, ki je rodila uspeh: ustanovila se je Nabavno prodajna zadruga Vojnik. Prvih 37 članov — zavednih zadružnikov — se je uporno borilo za obstanek in razvoj zadruge, kar jim je v polni meri uspelo, kljub nasprotovanju privatnih trgovcev in nekaterih reakcionarjev.
Zadruga je odprla poslovalnico v bivši trgovini Zottl v Vojniku, nato pa začela odpirati poslovalnice v Šmartnem .v R. dol., Novi cerkvi, Dobrni, Franko-lovem, Vojniku 2, Arclinu, Skofji vasi in Smarjeti. Tekom tega meseca bo zadruga odprla deseto poslovalnico v Lju-bečni, predvidena pa je tudi poslovalnica v Trnovljah.
Od začetnih 37 članov je število naraslo na 850.
Poslovalnice se dobro razvijajo, razen poslovalnice v Novi cerkvi in Smarjeti. Tubi bilo treba nastaviti iniciativnejše moči in posvetiti več pažnje zadružni propagandi. Popolnoma neupravičeno
pa nazaduje poslovalnica v Škofji vasi, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. Vzrok temu je napačno delo upravnega odbora, ki ne vodi dovolj računa o sposobnosti poslovodij.
Mesečni promet zadruge je narasel od začetnih 76.000 na 1,300.000 din.
Zadruga zaposluje 30 nameščencev, od teh je 15 kvalificiranih, dva sta nekvalificirana, 9 vajencev in 4 pisarniške moči. Vsi nameščenci so organizirani v sindikalni podružnici, ki sì jè 1že na ustanovni skupščini zadela nalogo vzgajati članstvo strokovno, zadružno in politično. Vršijo se redni nedeljski tečaji, v katere so vključena tudi politična predavanja.
V prvomajskem tekmovanju je bila zadruga pohvaljena kot četrta najboljša
Za nadaljni uspešni razvoj zzadruge ji je z ozirom na oddaljenost poslovalnic od železniške postaje (4—18 km) nujno potrebno motorno vozilo, da bo mogoč hitrejši prevoz blaga od železniške postaje do poslovalnic in tako tudi cenejši. Zdaj se zadruga poslužuje za prevoz blaga konjske vprege.
S smotrno strokovno, politično in zadružno vzgojo svojih nameščencev in z dviganjem zadružne zavesti svojega članstva bo Nabavno prodajna zadruga Vojnik postala resnična gospodarska opora delovnih množic.
Razdiralno protiljudsko delovanje duhovnika iz Braslovč
Iz Braslovč smo prejeli dopis s prošnjo, da ga objavimo v našem časopisu: »Ze nekaj časa se opaža, da se naš kaplan Krajnc ne zaveda časa, v katerem živi. Tako je v zadnjih mesecih že nekajkrat napadel našo ljudsko oblast in njene ukrepe, govoril o preganjajnu vere, se zelo negativno izražal o borbi tržaškega ljudstva in sploh na vse načine izkoriščal svojo službo v zlonamerno gonjo proti ljudski oblasti in Osvobodilni fronti. V zadnjem času pa je njegovo početje prekipelo do vrhunca in povzročilo veliko razburjenje pri tukajšnjem prebivalstvu. Šolsko mladino je navajal k trpinčenju svojega telesa z motivacijo, da je to nujno potrebno za spreobrnitev grešnikov. Dejal je ne-
kako takole: »Hodite bosi po ostrem kamenju, trnju in bodeči žici, po pekočih koprivah ter zbadajte svoje ude z koničastimi predmeti, kajti pregrehe, ki jih danes ljudstvo dela, zahtevajo velike pokore«. Za primer je navajal neko »Fatimo« iz minulih stoletij. Otroci so se bičali, zbadali z ostrimi iglami, hodili po trnju in o tem po njegovem naročilu strogo molčali. So primeri, ko so otroci na posledicah krvaveli.«
Vprašujemo se, če bo naša oblast še dolgo gledala zločinsko postopanje navedenega kaplana? Mislimo, da je norišnica najpripravnejše mesto za človeka, ki danes v XX. stoletju poskuša obnavljati stare inkvizicijske metode.
Vrnitev delovne brigade „Kajuh" z mladinske proge Brčko-Banoviči
V nedeljo 7. julija se je po dveh mesecih dela na »Mladinski progi« vrnila I. celjska delovna brigada »Kajuh«. Že précej časa pred napovedanim prihodom vlaka z našimi mladinci, se je jela zbirati na kolodvoru množica meščanov, svojcev, predstavnikov organizacij in predvsem mladine. Čim je vlak privozil v bližino, se je ta množica ob igranju godbe vsula proti stranskemu tiru, k j eise je vlak ustavil. Drug za drugim so izstopali mladinci-delavci s proge. Zagorela lica in nasmejani obrazi so brez besed zgovorno pričali o zavesti odgovornega storjenega dela za korist skupnosti. V vzornem redu se je vsa brigada postavila v stroj pred kompozicijo. V imenu okrožnega OF odbora je pozdravila graditelje proge tov. Lenka, v imenu okrajnega OF odbora Celje-mesto tov. Draksler in v imenu okrožnega LMS odbora tov. Lojze. Med izrekanjem dobrodošlic ob priliki vrnitve naše prve delovne brigade so mladinci mariborske brigade, ki se je nahajala v kompoziciji na sosednjem tiru, prepevali mladinske pesmi, katere so nastale ob priliki gradnje Mladinske proge na licu mesta. Tem pesmim udarnega pomena so se pridruževale še ruske, srbske, bosanske in slovenske pesmi.
Na vse dobrpdošlice je odgovoril komandant brigade tov. Cvetko Primožič, ki je med drugi dejal: »V imenu vse mladine I. delovne brigade »Kajuh« se vam zahvaljujem za lep sprejem in vam obenem prinašam bratske pozdrave od vseh delovnih brigad na mladinski progi: jugoslovanskih, češke, bolgarske, poljske, albanske. Najlepše pa vas pozdravlja brigada Vojka Premrla iz Primorske.
Pred dvema mesecema, ko smo odhajali iz Celja, kljub temu, da smo se poslavljali iz domačega kraja, slovo za nas ni bilo težko. Težka pa nam je bilo sedaj slovo od bratskega bosanskega naroda, od kolektivnega življenja, v katerem smo tako uživali. Težko smo se poslovili od bratskih jugoslovanskih in ostalih brigad, s katerimi smo poglabljali bratstvo s skupnim delom na Mladinski progi. Prav tako kot ste nas vi slavnostno sprejeli in pozdravili, nas je pozdravljala vsa mladina Slovenije, Hrvaške in Bosne vzdolž potovanja iz Celja do Brčkega, kjer so nas pričakovale vse brigade jugoslovanskih narodov, ki so prišle že prej na delo. Slavnosten je bil sprejem, navdušneje je
bilo nepopisno, toplo so nas sprejeli v svojo sredo; in prav takšen kot je bil sprejem, je bilo potem vse naše delo na progi Brčko-Banoviči.
Od začetka še nismo imeli izkušenj iz delovnih brigad, pred nas so se postavljali različni problemi /in težave. Toda železna volja mladine se nad tem ni spotikala, temveč je v svojem delovnem poletu, v neizmerni ljubezni do domovine in Tita premagala vse.«
»Delo nas je tako zbližalo, da smo bili vsi eno, da smo si bili vsi bratje in sestre ne samo v naši brigadi, temveč vseh delovnih brigad.«
Iz vrst delovne mladine so rastli novi mladinski aktivisti in organizatorji, iz vrst mladine so rastli novi prosvetni delavci, dramatiki, pevci in recitatorji, novi fizkulturniki in fizkulturni organizatorji.
»Na zadnji brigadni konferenci smo se zavezali, da bomo vse znanje, ki smo si ga pridobili na izgradnji Mladinske proge, prenesli na ostalo mladino v našem okrožju.«
Fizično delo na progi je izgradilo pravilen odnos mladine do dela, iz njenih vrst so zrastli novi udarniki, na katere je brigada »Kajuh« ponosna: Biderman Zvone, Potisek Leon, Berlak Ivan, Ja-godič Albert, Vančina Franc, Zurman Jože, Karče Marija in Dolinšek Aleksander.
V tekmovanju je stalno naraščal delovni polet in ob zaključku dela je po doseženih uspehih dosegla prvo mesto Trboveljska četa, ki je dobila naziv »udarna«. Od strani štaba brigade je bila pohvaljena 4. četa, v kateri so mladinci iz šmarskega in konjiškega okraja; prav tako gre priznanje I. in III. četi za neumorno dvomesečno delo.
»Zadnji dan pred odhodom pa smo dobili iz štaba mladinskih brigad obvestilo, da smo pohvaljeni za uspešno delo na vseh poljih udejstvovnaja.
Tovariši, z geslom »Vse za Tita, vse za obnovo domovine«, stopamo danes naprej in sedaj obljubljamo, da bomo vse svoje obveznosti izpolnili. Mladino, ki pa še danes stoji ob strani, bomo pritegnili v svojo sredo, da bodo tudi oni postali vredni člani mladinske organizacije. Prekaljeni smo z novim duhom, z železno voljo bomo premagali vse težave ter šli po poti, ki nam jo označuje največji prijatelj mladine, maršal Tito!«
Tretja mladinska brigada iz našega okrožja je odšla na regulacijo ' reke Pesnice
Po svečanem slovesu II. celjske delovne brigade na gradnjo Mladinske proge, po prihodu prve brigade, ki se je vrnila iz Brčkega, pohvaljena od Glavnega štaba Mladinske proge za svoje požrtvovalno delo, je v torek odšla še tretja brigada.
Ta brigada je odšla v mariborsko okrožje na regulacijo reke Pesnice, ki je bila leglo raznih bolezni.
192 mladincev, ki tvorijo III. brigado, je šlo ponosno skozi Celje v modrih kratkih hlačah in z modrimi titovkami. V tej brigadi so večinoma mlajši tovariši in tovarišice od 14 let navzgor. Delo ne bo tako težavno in jim je bilo tako dovoljeno iti v delovno brigado, da tako pokažejo, da tudi oni nočejo stati ob strani pri naporih za obnovo domovine za svojimi starejšimi tovariši, ki so odšli v Brčko.
Brigado tvorijo 4 čete,- katerim so bili dodeljeni za komandirje starejši tovariši, ki bodo osebno odgovorni za vso delo in učenje v svoji četi.
Fizkultura, kulturno prosvetno delo,
čitalniški krožki, prireditve itd., vse bo organizirano po vzgledu brigad na Mladinski progi. Za srednješolce, ki imajo popravne izpite bo poslal GO LMS profesorje in starejše študente iz univerz, ki jim bodo pomagali pri učenju.
V brigadi se bo stremelo za tem, da se bodo naši mladinci po čitalniških krožkih in po skupnem učenju privadili čim bolj samostojnemu delu in samodisciplini.
Knjige, ki'jih ima brigada na razpolago, so pozorno izbrane, da ustrezajo starosti mladih tovarišev in tovarišic.
Materam, ki bodo hotele obiskati svoje otroke pri delu, se bo nudila vsaka možnost, da se same prepričajo, kakšne koristi imajo njihovi otroci v brigadi.
Ti otroci ne bodo nikdar postali lenuhi, škodljivci za našo domovino. Z delom se bodo učili spoštovati drugo delo, svoje roditelje in učitelje. Postali bodo vredni državljani naše republike.
Zato želimo naši III. delovni brigadi veliko uspeha!
Vrnitev v Mozirje
Veselih, zagorelih obrazov so se v ponedeljek popoldan pripeljali na kamionih v Mozirje naši mladinci in mladinke, ki so gradili progo Brčko-Banoviči. Po dveh mesecih prostovoljnega dela na Mladinski progi v bratski Bosni so se vrnili med nas zdravi in razigrani. Na trgu v Mozirju so jih pričakali pionirji s cvetjem v rokah. Navzoči so bili tudi predstavniki okrajnega "ljudskega odbora.
V imenu'mladine okraja Mozirje je pozdravila prišlece tov. Tatjana, okrajna sekretarki mladine. Izrazila je vse priznanje, ki ga zaslužijo, ker so šli prostovoljno gradit »Mladinsko progo«. Pozvala jih je, da naj znanje, ki so si ga pridobili, prenesejo dalje na vso ostalo mladino. Z enoglasnim »Hočemo!« so z žarom navdušenja v očeh to potrdili. Mi pa, ki smo zrli v te zdrave in
navdušene obraze, smo v duhu videli vso našo mlado Jugoslavijo in njeno požrtvovalno mladino, ki je za svojo lepšo bodočnost pripravljena storiti vse.
Delovna četa mozirskega okraja pa tudi ni bila brez udarnikov. Ena tovarišica je bila proglašena za udarnico, trije tovariši pa so bili od glavnega štaba pohvaljeni.
Po trgu je šel od ust do ust glas, da bo zvečer v domu prireditev, ki jo bodo dali graditelji Mladinske proge. Zapeli so nam himno svoje čfete, 'celjske brigade, konjiške čete, trboveljske in še druge pesmi. Ob koncu so nam podali rezultate dela na fizičnem, fizkultur-nem in kulturno prosvetnem polju, ki ga je opravila celjska brigada »Kajuh«.
Obu Vera
Siovo od mladinske proge
Visoko se dviga plamen proti mračnemu nebu, dan se je nagnil h koncu, mladina celjske delovne brigade se pri-" pravlja na zadnjo mladinsko konferenco. Prišel je čas odhoda, minila sta dva meseca, druga smena je že tukaj in čaka, da začne z delom. Na obrazih vseh mladincev bereš težke misli. V času skupnega bivanja so se tako uži-veli, tako navezali drug na drugega, da jim je ob -mislih na ločitev težko, zelo težko. Tov. Brglez Stane, predsednik mladinske organizacije, otvori mladinsko konferenco. V kratkih besedah oriše dosedanje delo, vse težkoče in napake, katere smo imeli v tem času. Glas mu drhti, sam je težko presunjen. Plamen pa se sunkovito dviguje kvišku in ,išče obraze, kateri se mu skrivajo. Sledijo referenti, kulturno - prosvetni, fizkulturni, vojaški inštruktor in član / okrožnega odbora.
Vsak poda poročila o delu, katerega je mladina izvršila. Ta pregled njihovega dela je malo razjasnil obraze vsem. Ponos nad dejstvom, da so mnogo doprinesli k gradnji mladinske proge, se jim je vžgal v očeh. In tedaj zadoni iz vseh grl: »Nočemo odmora, dokler traja obnova. Mi hočemo to delo, katerega smo začeli na mladinski progi,
nadaljevati kjer koli, vedno v korist skupnosti, v korist vsem narodom Jugoslavije. Postavimo si obveze za deio na terenu.« In tako so sklenili, da ko pridejo domov, prenesejo vse svoje izkušnje in znanje, doseženo v dveh mesecih in pritegnejo vso mladino v LMS, da ne sme nobeden mladinec biti izven fizkulturnega društva, da bodo ustanavljali delovne čete, katere bodo stale na razpolago povsod, kjer se obnavlja, povsod, kjer še štrlijo ruševine. Eno-dušno so sprejeli te obveze in resnost v tem trenutku je dala razumeti, da to niso samo besede, ampak, da se bo tudi dejansko izvršilo.
Nato so bili še obdarovani vsi oni, kateri so se posebno izkazali, z lepimi spomenicami in darili iz ilovice, od katere se sestoji mladinska proga. To je bil dar cele brigade onim, ki so dajali drugim vzgled, onim, kateri niso nikoli omagovali v času težkoč. Mladinci druge smene so navdušeno ploskali in vzklikali k našemu uspehu. Zaobljubili so se nam, da bodo tradicijo prve delovne brigade ponesli naprej in da nočejo prej domov, dokler ne postanejo udarna brigada. Sestanek so zaključile mnogobrojne pesmi in še,ko je bilo treba iti spat, se mladina ni mogla ločiti
od tega zadnjega tabornega ognja, cd te zadnje konference.
Že navsezgodaj so mrgoleli mladinci okoli šotorov, kar niso se mogli ločiti. K srcu jim je prirastel ta tabor, katerega so si sami po svojem okusu tako prijetno uredili. Kar zavidali so drugi smeni, katera je prišla, da jih zamenja.
Kamioni so prišli in zadnjikrat so se pogledi vseh obrnili proti taboru. Pesmi so zadonele in še daleč proč jih je pozdravljala zastava visoko na jamboru tabora.
Cesta se je vila med žitnimi polji, gozdovi in naselji bratske Bosne. Tu pa tam smo prekoračili nasip mladinske proge in pozdravljale so nas brigade na delu. V vseh jezikih narodov Jugoslavije si slišal: srečno pot, na svidenje! Radostno so srca vseh bila, ko je vriskal vlak, ki bo kmalu peljal po novi progi od Brčkega do Banovičev.
V Brčkem so nas že pričakovali. Železniški vozovi, okrašeni z zelenjem, množica mladincev iz ljubljanske, novomeške in mariborske brigade. Vsi ti zagoreli mladinci in mladinke so izpolnili nalogo, ki jim je bila zadana, in sedaj se vračajo na svoje domove zdravi in krepki, trdnejši kakor kdaj koli poprej. Na poslovilnem mitingu je govoril član glavnega štaba mladinskih delov-
nih brigad proge Brčko-Banoviči. Zahvalil se je v imenu vseh narodov Jugoslavije za požrtvovalnost in uspeh pri delu, želel srečno pot in nas pozval, da vse, kar smo tukaj spoznali ponesemo na one, kateri niso imeli priložnosti udeležiti se te akcije.
Dvignile so se visoko brigadne zastave, zaorila je radostna pesem in že je zdrdral vlak nazaj proti domačemu kraju. Za nami so se pa v pozdravu nagibale neštevilne roke onih, kateri hočejo nadaljevati to, kar je začela I. smena, da bo proga čimprej stekla, da bo čimprej premog dospel do tovarn in tako se dvignilo blagostanje naše domovine. Vedno bolj smo se oddaljevali, pustili smo za nami Posavje, pozdravili beli Zagreb in že se je nam od daleč za-smejala Slovenija, kakor da hI hotela reči »pokazali ste, da ste mi vredni sinovi in hčerke«.
Napravili smo še majhen ovinek in dospeli v Ljubljano. Tam nas je pričakala neštevilna množica in pozdravljala ni bilo ne konca ne kraja, obsuli so nas z rožami in podajali osveževalno pijačo. Pozdravili so nas predstavniki ljudske oblasti in glavnega odbora LMS. Komandant vseh brigad se je zahvalil za prisrčen sprejem in obljubil, da bomo izvršili vsa pričakovanja slovenskega naroda in vseh narodov Judgoslavije.
Uničujmo krompirjevega škodljivca —
koloradskega hrošča
Iz mesečnega poročila Ministrstva za kmetijstvo je razvidno, da ogroža nekatere nasade krompirja v Sloveniji koloradski hrošč ali krompirjevec. Doslej še nismo imeli opravka z njim. Sedaj pa moramo s to veliko nevarnostjo računati, kajti pojavil se je v velikih množinah v Krškem polju. Verjetno je, da ga ne bo mogoče uničiti, pač pa lahko preprečimo njegovo razširitev.
Domovina koloradskega hrošča ali krompirjevca je Severna Amerika, odkoder so ga že pred desetletji večkrat zanesli s pošiljkami krompirja v Evropo. V prvi svetovni vojni so ga zanesli v Francijo, od koder se je jel širiti nezadržno proti vzhodu čez Nemčijo, Avstrijo, Čehoslovaško, dokler se ni končno pojavil pri nas. Verjetno so ga zanesli med vojno s pošiljkami semenskega krompirja iz Nemčije.
Ker je škodljivec že v deželi, je treba borbo takoj pričeti z vsemi silami, ker sicer obstoja nevarnost, da nam bo ta škodljivec uničil vse nasade. Krompir je za našo prehrano važen in bi v primeru, da bi se ta škodljivec razširil po vsej Sloveniji, zašli v zelo težaven položaj.
Če se hočemo obvarovati pred to nevarnostjo, moramo takoj pristopiti k njegovemu zatiranju. Vsi krajevni LO morajo podučiti kmetijsko prebivalstvo o tej izredni nevarnosti, jih zaktivizi-rati v borbo proti njemu, ki jo bo načrtno vodilo Ministrstvo za kmetijstvo. Treba je v to borbo vključiti tudi uči-teljstvo' in, kolikor bi se pokazala potreba, tudi mladinske in množične organizacije.
. Če hočemo sovražnika uničiti, ga moramo poznati.
Koloradski hrošč tj e en centimeter dolg, zgoraj rumenkast z desetimi črnimi ) vzdolžnimi progami; na vratnem ščitu pa ima ^enajst črnih lis.
Rudarsko okrevališče „Jelšegrad"
Bzlcuttuta
Revirski fizkulturni dan.
Med največje fizkulturne prireditve po osvoboditvi v celjskem okrožju je nevdomno šteti I. revirski fizkulturni dan, ki ga je priredilo FD Rudar v Trbovljah v dneh 6. in 7. julija 1946. Rudarji so ponovno dokazali, da niso pr.vi le pri udarniškem delu za dvig proizvodnje, ampak tudi v vsem ostalem udejstvovanju — tudi v fizkulturi. Pravilen odnos do splošne vadbe, kjer to pri popoldanskem javnem nastopu nastopili pri prostih vajah prvo nogometaši, je treba pa še prav posebno pov-dariti. V tem pogledu lahko služijo rudarji za vzgled vsem športnikom v Sloveniji.
Bogati spored se je pričel že v soboto s kolesarskimi dirkami, kjer je tekmovalo 20 kolesarjev na progi 4.400 m. Pri juniorijih je zmagal Starina z 8:45,6, pri seniorjih pa Senekovič z 8:13,5 min. Na plavalnih tekmah je sodelovalo 36 plavalcev — razen domačih še nekaj iz Teharij. Rezultati: mladinci 30 m prosto: Špajzer Miro 18 sek., moški 60 m prosto Persoglio Oto 42.02 sek., 60 m prsno Zargaj 58.01 sek., 30 m hrbtno Podlogar Jože 28.04 sek., pri skokih v vodo je tekmovalo 9 tekmovalcev. Zvečer se je vršil še šahovski brzoturnir, kjer je sodelovalo preko 20 šahistov.
V nedeljo 7. julija je bila dopoldne fizkulturna parada, v kateri je nastopilo preko 1000 fizkulturnikov in fizkultur-nic in to le od domačega društva razen 130 gostov iz Hrastnika. Parado so otvo-rili motoristi in kolesarji, nakar so nosili fizkulturni znak, ogromni sliki Tita
Ličinka je grbasta, rdeče barve, le glavo, vratni ščitek in po dve vrsti bradavic ima črne.
Buba je en centimeter velika, zamazano rdeče barve in se nahaja v zemlji.
Jajčeca so rumena in jih samice odlagajo najraje na spodnjo stran krompirjevega listja v skupine po kakih 30 komadov.
Ne zamenjajte ličink krompirjevca z bubami pikapolonic, ki so koristne.
Nad prijaznim trgom Šmarje pri Jelšah stoji na malem hribčku še prijaznejši grad tako imenovani »Jelšegrad«.
Ta grad stoji že 800 let. Zadnji njegov gospodar je bil po rodu Čeh, katerega so pa v' okupaciji Nemci pregnali. Grad je bil po pripovedovanju tamkajšnjih okoliških kmetov zelo razkošno opremljen. Tu je bila razkošna dvorana opremljena v nekako orožarno (muzej), kjer si lahko videl orožje iz kamenite pa do današnje dobe; razen tega se je nahajala še razkošnejša dvorana japonskega sloga, vsa v marmorju, katero pa so Nemci popolnoma uničili razen stropa, ki je pa viden še danes. Vse dragocenosti Jelšegrada, ki so bile neprecenljive vrednosti, je okupator par dni odvažal s kamioni nekam v Nemčijo.
Jelšegrad je bil prenovljen leta 1938. Od zunaj izgleda, kot bi bil pred par leti postavljen. Okrog in okrog gradu je veliko posestvo s parkom, vodovodom z električno sesalko za dovajanje vode v grad ter s pripadajočo električno centralo za razsvetljavo.
Vse to posestvo je zapadlo sedaj pod udar agrarne reforme in je bilo razdeljeno okoliškim kmetom. Kar se pa tiče stavbe z ograjenim parkom pa je pri-
in Stalina, sindikalne prapore in veliko število zastav in transparentov. Sledili so vsi oddelki v pestrih krojih in nato posamezne skupine, ki so prikazovale razne fizkulturne panoge: splošno vadbo, orodno telovadbo, smučanje, planinstvo, nogomet, modelarstvo in jadralno letalstvo, jahanje, odbojko, šah, foto-zbujali rudarski vajenci z zagorelimi amaterstvo itd. Največjo pozornost so telesi v okusnem kroju, oboroženi s sekirami in kladivi. Na igrišču za okrajnim LO so bili nato pozdravni govori zastopnikov oblasti, sindikata in fizkul-turnih organizacij. V imenu FD Rudarja je spregovoril tov. Malovrh, za okrajni LO seretar tov. Vovk, za KMS tov. Gorjup, za FZS tov. Furlan in za okrožni fizkulturni odbor tov. Jug.
Popoldne ob 15. uri se je vršil telovadni nastop, kateremu je prisostvovalo preko 3000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali vsak nastopajoči oddelek. Nastopilo je 731 fizkulturnikov in. fiz-kulturnic, kar je za Trbovlje lepo število, če pomislimo, da je precej fizkulturnikov odšlo že v delovne brigade. Izvedba prostih vaj je bila pri vseh oddelkih zelo dobra. Nadvse je ugajal nastop FD Hrastnika. Tudi na orodju je bilo videti tepe sestave in uvežbanost. Kolesarji so izvedli na igrišču uspele eksebicije. Močno je ugajala sestava Murnik-Gregorkove »U boj«.
I. revirski fizkulturni dan je izzvenel kot močna propagandna fizkulturna prireditev. Poleg požrtvovalnih fizkulturnikov, ki imajo največ zaslug pri uspehu prireditve, je treba omeniti rudarski sindikat, ki je prispeval fizkul-turnikom 50.000 din. S tem je KMS v Trbovljah pokazal kot prvi v Sloveniji veliko zanimanje za fizkulturni pokret.
Ličinka krompirjevca ima šest nog in se plazi po rastlinah, dočim je buba pikapolonice brez nog in je prilepljena na rastlino.
Škodljivca zatirajte takoj, kjer koli izsledite hroščke, ličinke ali jajčeca na ta način, da jih obirate in zmastite. Vse okužene in ogrožene krompirjeve nasade je treba večkrat poškropiti ali naprašiti z arzenovimi pripravki. Izvajajte natančno vse tozadevne odredbe oblasti.
Vsi na delo, da rešimo naše krom-pirejeve nasade.
padlo sindikatom rudarjev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje.
Tu se danes dela in obnavlja. Iz vseh rudnikov in tovarn okraja Trbovlje so tam zaposleni zidarji, slikarji, elektro-,monterji, ključavničarji, mizarji itd., da spravijo to stavbo čimprej e v red ter da jo pripravijo v okrevališče za rudarje ter druge delavce raznih strok in panog, da se tam odpočijejo po tru-dapolnem delu, kakor tudi za njihovo mladino.
V najkrajšem času bo stavba pripravljena za okrog 150 bolnih ter šibkejših otrok iz rudarskih revirjev, kamor bodo odšli na okrevališče, oziroma oddih za časa šolskih počitnic, kjer bodo imeli popolno oskrbo. Tam se bo mladina razvedrila v svežem zraku, imela bo svoje vodiče za izlete v okoliške kraje in vasi ter tudi svoje vzgojne učitelje.
Vso denarno podporo za preureditev Jelšegrada v okrevališče so doprinesli rudarji ter delavci drugih industrij OLO Trbovlje.
Na ta način smo si pridobili rudarsko okrevališče v novi Jugoslaviji, za katerim smo strmeli mi delavci že leta in leta v korumpirani predaprilski Jugoslaviji.
Roglič Alojz I
OKROŽNO PRVENSTVO V ODBOJKI
V	nedeljo 7. julija je bilo odigrano v mestnem parku na tenis igrišču FD Celja prvenstvo celjskega okrožja v odbojki. Sodelovala so le 4 društva, kar je vsekakor porazno dejstvo z ozirom na številna fizkulturna društva v okrožju in na tradicijo te lepe in koristne igre, ki jo je že pred vojno imela pri nas. Naslov prvaka pri članih si je zasluženo priboril »Olimp«, ki je premagal vse nasprotnike z 2:0 in dosegel 6 točk, sledi »Celje s 4, Št. Pavel z 2 in Petrovče z 1 točko. Pri članicah si je brez nasprotnice osvojila prvo mesto ekipa »Celja«.
FD CELJE I. zmagovalec na okrožnem brzoturnirju v Celju
V	nedeljo 7. julija je priredil inicija-tivni Okrožni šahovski odbor moštveni prvenstveni brzoturnir. Nastopilo je 8 moštev, in sicer: FD Celje s tremi, z po enim moštvom pa Sindikalna podružnica Železničarjev v Celju, Olimp Celje, OF IV. četrt Clelje, FD Rogatec, jFD Šoštanj. Tehnično vodstvo je imel tov. Lorbek Ferdo.
Navzoče je pozdravil novo izvoljeni predsednik OŠO tov. inž. Lah, ki je v svojem govoru podčrtal silen razvoj šaha, ter pozval vse sekcije na ozko sodelovanje z OŠO, da pomagajo k razvoju šahovske igre v smislu reorganizacije šaha.
Prvo mesto si je priborilo L moštvo FD Celja, vendar je bila borba skrajno ogorčena, ker je II. moštvo FD Celja imelo enakovredne igralce kakor I. moštvo, tako da je vprašanje prvega mesta bilo odprto do zadnjega kola. Igralci I. moštva so se pokazali kot sigurnejši proti slabšimi nasprotniki, kar jim je prineslo zmaog.
Bolehna mladina v počitniškem domu Tončke Čečeve na Grmovju
Začetkom meseca julija je prišla prva skupina otrok na oddih v lepo opremljeni počitniški dom Tončke Čečeve na Grmovje. Dom oskrbuje odbor za kolonije, ki je sestavljen iz predstavnikov soc. skrbstva, množičnih organizacij in prosvetnih delavcev.
V počitniško kolonijo v temi domu so bili sprejeti bolehni dijaki vsieh šol, da si okrepijo ob priliki tega bivanja v s smrekovimi gozdovi obdanem domu svoje zdravje, ki je za mladega človeka najvažnejše.
Bivanje v domu je predvideno za vsako skupino bolehnih otrok en mesec, tako da bo šla druga skupina, ki bo štela 54 otrok vseh slojev našega ljudstva, v začetku prihodnjega mesec:a. Življenje v počitniškem domu opisuje v svojih pismih našemu listu tov. Žagar, ki je iz prve skupine 54 otrok.
»Mi bolehna mladina, ki srno oddiha in okrepitve tako potrebni, :se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji zdravstvene kolonije, ki je prispela v počitniški dom Tončke Čečeve na Grmovju pri Veliki Pirešici.
Hrano dobivamo zelo dobroi in tečno; posebno mnogo mleka in sadjja, ki smo ju v mestu tako pogrešali. V okolici našega doma so veliki smrekovi gozdovi, iz katerih veje sveži zrak, ki nam krepi zdravje.
Prav posebno se zahvaljujemo sindikalnim podružnicam, ki so nam s svojimi obilnimi darovi največ pripo-| mogle.«
Vrstni red moštev je naslednji:
L mesto: FD Celje I., 47 ini pol točk. V sestavi: Hočevar, Nikič, Šnaijder Jože, Bukanovsky, Rupar, Kocmuir T., Mr. Ph. Hočevar, Mirnik, Šnajder F.
II.	mesto: FD Celje II., 42 in pol točk. Inž. Lah, Tavčar, Oder, Krušič, Likar, Kastelic, Silan, Novak I.
III.	mesto: OF IV. četrt Celjie, 25 točk. Davidovac, Cigoj, Vozlič, Lojlk, Jernej-šek, Ajsenbaher ,Beltran, Hecdvika Šu-merjeva.
IV.	in V. mesto: FD Rogatec, 23 točk. Novak, A. Sotošek, Fable, Cesar, K. Ku-nej, Cesar R., Auguštin, Novak Aleks.
IV. in V. mesto: SZDN Železničar, 23 točk. Rudolf, Mlejnik, inž. Kastelic, Ču-ješ, Vrhove, Kokot, Solej, Covnik.
VI.	mesto: FD Olimp Celje, 21 in pol točk. Godnik, Slimšek, Škorjianc, Flis, Abreht I., Abreht II., Prezelj, Hajsinger.
VII.	mesto: FD Šoštanj, 21 točk. Ma-rolt, Ivančič, Vrabič, Znidaršič:, Verdnik, Sovič, Štajnbah, Majer. '
VIII.	mesto: FD Celje III., 20 in pol točk. Novak A., Čik, Božič, R.akič, Fon, Velikonja, Zupane, Resnik.
Sledeči posamezniki so doseegli 100% dosegljivih točk: Bukanovsky, Kocmur T. in prof. Tavčar, vsi FD Celje.
Prvih pet moštev je dobilo nagrade. PRVENSTVO SLOVENIJE V ODBOJKI
V nedeljo 21. julija se bodo vršile v mestnem parku na tenis igrišču od 8. ure dalje tekme v odbojki za federalno prvenstvo. Vsako okrožje nastopi na tekmah z dvema moškima in dvema ženskima vrstama. Tekmuje Ice po načinu izločevanja.
Opozarjamo vse ljubitelje igre odbojke,1 da si ogledajo zanimive tekme najboljših vrst — okrožnih prvakov — za naslov prvaka LRS.
Iz naših stenčasov . • •
Podajamo kratko navodilo, o čem naj bi pisali stenčasi po naših tovarnah in vaseh.
Stenčas mora biti objektivni in konstruktivni kritik vsega življenja v tovarni, na vasi in v šoli, vzgajati mora udarnike dela in te udarnike dela popularizirati. Stenčas mora biti odraz vsega gospodarskega, političnega in kulturno prosvetnega življenja in napredka svoje okolice, biti mora učitelj in voditelj k še večjim uspehom na vseh področjih obnove gospodarskega, politič- : nega in kulturnega življenja. Stenčas i v tovarni, v šoli in na vasi naj bo pregled storjenega in program bodočega ; dela in barometer našega vsestranskega napredka. Istočasno pa bo naš Stenčas najboljša šola za vzgojo novih dopisnikov naših lokalnih in centralnih listov.
V stenčas pišemo preprosto, stvarno in konstruktivno. Vsaka beseda naj bo zrcalo resničnega življenja, ki se dogaja okrog nas.
Stenčas naj bo nepristranski in objektivni kritik vseh napak, ki se še dogajajo v vsakdanjem življenju na vasi, v tovarni ali šoli. Naj bo objektivni kritik pomanjkljivosti v organih naše ljudske oblasti. Naj bo nepristranski kritik tovariša ali tovarišice, ki svojih nalog ni opravil tako, kakor bi bila to njegova dolžnost, in naj neusmiljeno biča vsak pojav birokratizma v uradih in drugod.
Kritiki naj služi tudi satira. Tako so na primer v Sovjetski zvezi pri gradnji nekega kanala dali vsakega svojega tovariša, ki ni izpolnil prevzete naloge, na stenčas v obliki mokre kokoši itd.
Toda satira mora imeti vedno le vzgojni pomen. Ne smemo dajati na stenčas ! stvari, ki bi žalile moralni čut kogar j koli ali ki nikakor ne spadajo pred javnost. Satira mora vedno vplivati vzgojno za dotičnega, na katerega se nanaša, j Naj mu bo samo v opomin, da tako ne gre in da je zaradi tega te napake nujno potrebno popraviti. Satira naj bo vedno na takem mestu, kjer bo dala vspod- ; budo, a ne da bi odvzela voljo do na-daljnega dela onemu, na katerega se nanaša, da bo delal res udarniško in z delom potem pokazal, da je vse popravil, kar morda ni bilo v redü.
Stenčas v tovarni mora predvsem popularizirati udarnike dela. Prinaša naj tehnično izvedbo udarniškega • dela. Udarnik sam mora nazorno pokazati način in tehniko svojega dela, kajti morda je dosegel višjo produkcijo s kakšno posebno, še popolnoma novo
metodo dela itd. Pove naj po možnosti tudi s statističnimi podatki, kakšno korist bi imel od tega podjetnik v stari Jugoslaviji in komu bo to sedaj v korist (delavskemu kolektivu in narodu v celoti). Stenčas naj podaja konstruktivno kritiko vsakega tovarniškega oddelka s tehnične in delovne strani. Stenčas mora poudarjati pomen strokovnih organizacij za delavski razred, podaja naj sliko o delu te organizacije itd. Stenčas naj rešuje splošna socialna vprašanja, ki se nanašajo na celoto, a v gotovih primerih pa tudi na posameznika. Kritizira naj vsak pojav birokratizma ali špekulacije. Iznese lahko n. pr. nepravilne odnose med delavci in uradniki v podjetju. Del stenčasa pa bo seveda posvečen tudi kulturnemu in prosvetnemu delu med delavskimi množicami.
Stenčas na vasi naj bo odraz življenja in dela naše vasi in bližnje okolice. Piše naj o gospodarskih problemih naše vasi, o setvi, živinoreji, hmeljarstvu, gozdarstvu itd. Podaja naj vse pridobljene izkušnje posameznika pri tej ali oni panogi gospodarstva, kritizira naj napake pri delu in predlaga načrte za čimprejšnjo izvedbo obnove in dviga gospodarstva na vasi. Poroča naj o medr-seboj ni pomoči pri delu, o zadružništvu na vasi itd. Pokaže naj prednosti zadružništva in medsebojne pomoči, ki jih to prinaša vaškemu gospodarstvu. Stenčas na vasi naj bo učitelj in vodnik gospodarskega napredka na vasi. Piše naj o zboljšanju delovnih metod dela, kako bi se v istem času več produciralo in kako se dviga kvaliteta teh pridelkov. Vaška mladina naj podaja tu sliko svojega udarniškega dela, svoje uspehe, bodoče naloge. Mladina naj pri vsem tekmuje — povsod morq biti prva, to mora biti njena najvišja zapoved. Vsakdo, ki je v vasi zmožen kaj napisati, naj piše v stenčas. Tako se bo izvežbal in postal dober dopisnik, ki bo risal dogodke v vasi za naše časopisje. Tako bo stenčas tudi preizkusni kamen ljudske poezije in satire.
Da bi se pri tem delu praktično med seboj podprli, je potrebno, dar se nam od vsakega dopisa, ki se da v stenčas, pošlje kopija in od vsake risbe ali slično pošlje opis iste in njen tekst, ako je naveden seveda, da bomo nudili nasvete in istočasno bo to tudi praktična šola za vse stenčase v našem okrožju. Onemu stenčasu, ki bo še pomanjkljiv, bomo pokazali za vzor drugega, ki bo res dober itd.
O' Neill:
Ana Christie
Ljubljanska drama je vprizorila v soboto 6. julija v gledališki dvorani Ljudske posojilnice O' Neillovo dramo iz mornariškega življenja »Ana Christie«. Redko imamo priliko videti člane ljubljanske drame, zato je bilo to gostovanje tem dragocenejši doprinos k spoznavanju njihove umetnosti.
Drama nam prikazuje v ospredju trojico ljudi, ki vsak po svoje dojemajo življenje. Stari mornar Chris Christo-pherson, od viharjev, strasti in pijače okoreli, dobrosrčni oče, ki na starost zahrepeni po bližini in ljubezni svojega otroka. Kurjač Mat-' Burke, polnokrvni mož, prekipevajoče življenjske sile, ki se je naveličal poznavanja žensk po pristaniških beznicah in išče žensko, ki bi jo ljubil. Ana Christie, ki jo kot pet letno siroto dajo na farmo k sorodnikom. Dekle je bilo na milost in nemilost izročeno moškim na farmi, ki so postali trdi v borbi z zemljo in za ljubezen. Ko je nasilno spoznala moško strast, je pobegnila in usoda jo je zanesla na ulico in v javn ohišo. Po 15 letih se vrača k očetu, trudna in bolna, toda prepričana, da se v blato, v katerem je dosedaj živela, ne more več vrniti. Ljubezen do Mata Burke jo prerodi, ali preteklost je močna in njene vezi trdne. Po odkritju svoje preteklosti, se dokončno prepriča, da jo je njena ljubezen očistila in napravila vredno, da postane dobra žena in mati. .
Igralci Ljubljanske drame: Vladimir Skrbinšek (Mat Burke), Pavle Kovič (Chris Christopherson), Elvira Kraljeva (Marthy Owen), Tina Leonova (Ana Christie) so krasno podali svoje vloge in pokazali močno občuteno doživetje.
S to dramo gostuje ljubljanska drama po Štajerskem in Prekmurskem.
Cigoj J.
Študijski sestanki IV. četrti
Posrečena je bila zamisel pritegniti čim več sodelavcev v odbor OF in na ta način razširiti število aktivistov OF v naši mestni četrti. Tako so se razbremenili dosedaj maloštevilni ulični poverjeniki. Organizirali smo poverjeni-ško delo tako, da bo imela vsaka mala edinica 1 do 3 hiš svojega delovnega poverjenika. Na ta način bomo stik s prebivalstvom četrti poglobili.
Odbor OF je pričel prirejati v svojih delovnih prostorih študijske sestanke. Na dosedanjih treh študijskih sestankih smo obravnavali splošni zakon o ljudskih odborih. Tov. Cigoj in tov. sekretar Pečar sta nam v poljudni besedi tolmačila posamezne člene zakona, ki vsebuje vse dolžnosti in pravice od najmanjše upravno - oblastvene edinice krajevnega ljudskega odbora do največje edinice, do ljudske republike. Vsak člen smo obravnavali posebej tako, da smo se seznanili s tem velevažnim in v demokratičnih državah edinstvenim osnovnim ljudskim zakonom, kateri posega tako globoko v življenje posameznika, da bi ga moral vsak državljan dodobra poznati. Sestanki so bili dobro obiskani. Preko 50 obiskovalcev odbornikov in članov OF, AFZ, KLO, LMS, RK, se je vedno udeležilo teh študijskih sestankov. Odbor OF bo prirejal tudi v bodoče študijske sestanke. Kot dobri državljani čutimo potrebo po vsestranski sodobni izobrazbi. Prirejali bomo sestanke, na katerih se bodo obravnavala vprašanja gospodarskega, političnega, kulturnega in socialnega značaja in s tem dvigali zavest in ljubezen do naše ljubljene domovine.
Vprašanja
in odgovori
Prejeli smo več vprašanj, na katera ne bomo odgovarjali pod to rubriko, ker na njihi odgovarjajo drugi članki v našem listu.
V	različnih tovarnah so nekateri delavci, ki nimajo volje do dela. Aii ima sindikat pravico, da jih odpusti?
Sprejemanje in odpuščanje delavcev vrši uprava podjetja po sporazumu s sindikati. Zaradi nepravilnega stališča posameznih uprav podjetij in tudi sindikalnih podružnic se je pogosto dogajalo, da je uprava brez vsakega sporazuma s sindikalno podružnico odpuščala in sprejemala delavce. Dogajalo se je pa tudi, da sindikalna podružnica sploh ni upoštevala interesov podjetja in je ščitila tudi take, ki so s svojim delom škodovali podjetju. Če bosta uprava in podružnica znali delati po dogovoru in sporazumu, bosta tudi skupno odločali o odpuščanju delavcev, ki škodujejo podjetju. Take delavce bo odpustila uprava na predlog sindikalne podružnice.
Ali bo dovolila naša oblast vrnitev nekaterih izdajalcev in kulturbundov-cev, ki se nahajajo v Avstriji, Italiji in kje drugje?
Naša oblast ne samo da dovoljuje, ona zahteva od zavezniših oblasti izročitev onih izdajalcev, ki so svojemu ljudstvu prizadejali toliko gorja. Oni morajo priti pred naše narodno sodišče. Kulturbundovci pa, k'i jih je naša oblast po osvoboditvi izgnala, se nikdar več ne bodo vrnili nazaj.
Prenos posmrtnih ostankov
V	nedeljo dne 30. junija 1946 so Bra-slovčani s številno udeležbo pri prenosu posmrtnih ostankov 10 talcev dokazali, da razumejo zakaj so padali naši fantje.
Z Ljubnega so prepeljali v dveh krstah 10 fantov in mož, ki so padli kot talci v marcu 1943. Med njimi je bil tudi Braslovčan Jože Turnšek z Dobro-velj, mlad zaveden fant, ki je dal svoje življenje za naše najdražje — svobodo. Čim je krenil sprevod, se je za krsto uvrstila strumna četa pionirjev z venci in šopki, svojci padlih in vse množične organizacije OF in sindikalna podružnica obratov Miklavžina, Zovnek in Čmak z zastavo. Ob odprtem grobu je govoril tov. Jaka Rojšek, eskretar OF. Za njim je spregovorila v imenu LM3 Braslovče še tov. Ivica Mazilo, ki je mrtvim junakom dala prisego, da se bo mladina držala poti, katero so jim začrtali ti padli borci. Za njo je spregovoril še tov. predsednik KLO Švajger, ki se je predvsem dotaknil življenjske poti padlega tov. Jožeta Turnška, posebno se je spomnil nesrečnega celjskega »Piskra«, kjer sta s padlim borcem marsikatero noč skupno prebdela. Po govoru tov. predsednika je zapel še le-tuški pevski zbor žalostinko, nakar so pričele padati grude na krste, mladina pa je zasula grob s cvetjem. Trnjev venec je položil nato predsednik KLO ob vznožju groba.
N. Slokan
Dežurna služba zdravnikov za zavarovance Fed. zav. za social, zav. pri filiali Celje za mesec julij
Dne 14. julija 1946: dr. Č e r i n J., Cankarjeva ulica 9 Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo.
Naravnost čez polja, grmovja, čez hoste ter mimo domov j a, raste iz zemlje cesta železna. In preko potokov, čez reke močvirja. Skozi useke premoga, gričevja se vrta v skalovja in skače čez brezna kot kača neskončna se zvija v dolinah. Naravnost kot sveča •
(Pr o ga
pa pelje v ravninah. Premoga, premoga... Za nami je milja mesteci veže ... Kdaj se ustavi proga mladinska? ... ... Dokler ne doseže svojega cilja. Tam, kjer v gorski globini, tam med
zemeljskimi skladi premog leži. V množini, ki služil
bo mnoga porékla, in čaka na nas,
čaka — da proga bo stekla.
Krašovec Jurček
VSEM OBRTNIKOM V VEDNOST
Potočnikom, pomožnim delavcem in vajencem v obrtnih delavnicah in industrijskih podjetjih, ki imajo urne mezde ter so zavarovani po predpisih socialnega zavarovanja, morajo delodajalci v primeru bolezni ali nezgode plačati razliko med hranarino in mezdo za čas delanezmožnosti, toda največ za 6 dni. Ako traja delanezmožnost samo 3 dni ali manj, je dolžan delodajalec izplačati celo mezdo za čas izostanka od dela. Do izplačila razlike med hranarino in mezdo oziroma plačo ima pravico le tisti delojemalec, ki je bil zaposlen pri delodajalcu že najmanj 30 dni pred vsako boleznijo ali nezgodo. Pravico do izplačila te razlike dokaže delojemalec z zdravniškim potrdilom, ki ga v te svrhe izda pristojna ustanova za socialno zavarovanje. Če delodajalec sumi, da je delojemalec namerno povzročil bolezen ali nezgodo, zahteva tozadevno takoj mnenje delavskega zaupnika, ki je za obe stranki obvezno, če katera njih v 3 dneh po sporočitvi zaupniko-vega mnenja ne predloži spora v rešitev pristojnemu sodišču za reševanje delovnih sporov.
n.
Delovni čas vajemcev znaša 8 ur dnevno, oziroma 48 ur tedensko. Nadurno delo vajencev izpod 16 let starosti je prepovedano. Vajenec ima vsako leto v času od 1. aprila do 31. oktobra pravico do 14 dnevnega plačanega dopusta. Za vajence so določene naslednje urne mezde:
Od 6 mesecev uka . . . 2.50 din ;
od 6 do 18 mesecev mesecev 3.50 din
od 18 do 30 mes.....5.— din
nad 30 mesecev .... 6.50 din
Delodajalec mora vajenca po opravljenem pomočniškem izpitu zaposliti za 6 mesecev kot kvalificiranega delavca, če vajenec to zahteva. Ako ima delodajalec utemeljene razloge, ki ga opro-ščajo te obveznosti, jih mora pismeno predložiti Okrajnemu ljudskemu odboru, ki izda o tem odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Okrožni ljudski odbor v 3 dneh po vročitvi odločbe. Pritožbo je vložiti potom Okrajnega ljudskega odbora, ki je izdal odločbo.
III.
Ministrstvo za finance LRS, oddelek za davke je razposlalo poziv za vložitev prijav davka na dohodek (dohodnina) IV. skupine fizičnih oseb ter prijav splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuz za davčno (poslovno) leto 1945. Te davčne prijave, ki se tičejo tudi obrtništva, vlagajte neposredno pristojnemu finančnemu odseku - razdelku za davke pri Okrajnem LO za Celje-mesto najpozneje do 15. julija 1946. Istotam dobite tudi potrebne tiskovine in vsa pojasnila. Kdor prijave ne bi vložil, ali pa bi v prijavi navedel neresnične in nepopolne podatke, ga bo zadela stroga denarna kazen in kazen odvzema prostosti.
Zanatska banka, podružnica Ljubljana daje obrtnikom posameznikom posojila po 6%,obrtnikom produktivnim in nabavljalnim zadrugam pa 5% na leto. Pojasnila dobite pri cenzurnem odboru našega združenja.
Dovoljeni kosmati zaslužek
V številki 11 našega lista z dne 22. junija smo objavili kalkulacijski postopek za obrtniške storitve. Danes objavljamo dovoljeni odstotek kosmatega zaslužka določenim z uredbo Zveznega urada za cene št. 6 z dne 21. dee. 1945 in iz-premenjenim z odločbo istega urada z dne 29. junija 1946 in s katero se prvotno dovoljeni odstotek zniža za 10%, po kateri znaša kosmati zaslužek kakor sledi:
1.	Lončarji.......,..15%
2.	Pečarji..........15 %
3.	Kamnoseki.........20 %
4.	Keramiki .........15 %
5.	Poploščarji ........15 %
6.	Štukaterji.........20 %
7.	Vodnjakarji ........20 %
8.	Steklarji..........15 %
9.	Brusilci stekla........15 %
10.	Izdelov. ogledal in steklograverji . 15 %
11.	Krovci..........20%
12.	Izdelovcalci umetnega kamna . . . 15 %
13.	Košarji..........15 %
14.	Kolarji . .........10 %
15.	Izdelovalci karoserij in lesa ... 20 %
16.	Ščetarji..........20%
17.	Sodarji.........15 %
18.	Mizarji . . . .......20 %
19.	Žagarji..........20 %
20.	Modelni mizarji .......25 %
21.	Izdelovalci okvirjev......15 %
22.	Kiparji..........20 %
23.	Rezbarji..........20 %
24.	Parketarji.........15 %
25.	Kovači..........20 %
26.	Podkovači.........20 %
27.	Kotlarji..........20 %
28.	Ključavničarji ... i .... 20 %
29.	Strojni ključavničarji.....20 %
30.	Izdelovalci tehtnic......20 %
31.	Brusilci nožev........20 %
32.	Kleparji , .........20%
33.	Avtokaroserji........20 %
34.	Pasarji, izdelovalci lestencev ... 20 %
35.	Zavijalci kovin.......20 %
36.	Kovinostrugarji.......20 %
37.	-Izdelovalci kovinske galanterije . . 20 %
38.	Mehaniki.........25 %
39.	Avtomehaniki........25 %
40.	Izdelov. predmetov iz pletene žice . 20 %
41.	Rešetarji .........20 %
42.	Livarji..........s25%
43.	Crkolivci.........25 %
44.	Cizelerji..........25%
45.	Urarji . . . ,...... ■ 25 %
46.	Optiki..........25 %
47.	Elektroinstalaterji ......20 %
48.	Zlatarji..........20 %
49.	Draguljarji......... 20 %
50.	Graverji.......• . . . 25 %
51.	Metalografi.........25%
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72. '73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
obrtniških storitev
Amalgamerji........25 %
Izdelovalci štampiljk.....35 %
Galvanizerji ........20 %
Galvanoplastiki ........20 %
Cinkografi.........20 %
Ksilografi in litografi.....20 %
Izdelovalci godalnih instrumentov iz
pločevine in žice.......25 %
Izdelovalci klavirjev, harmonijev in
orgelj ..........25 %
Instalaterji vodnih, kanalizaijskih in
plinskih naprav.......15 %
Instalaterji naprav za parno, vodno in
toplozračno gretje......15 %
Elektromehaniki.......25 %
FinomeWniki.......• .	25 %
Puškarji..........25 %
Strojarji kož....... .	20 %
Čevljarji .........20 %
Krznarji..........15 %
Sedlarji.........\	15 %
Torbarji..........15 %
Rokavičarji.........15 %
Pletilci..........20 %
Vrvarji..........15%
Klobučarji.........20 %
Modistinje.........15%
Krojači možkih oblek.....15 %
Krojači ženskih oblek.....15 %
Krojači otroških oblek.....15 %
Izdelovalci perila.......15 %
Izdelovalci odej......•.	15 %
Dežnikarji.........15%
Tapetarji ......,..15%
Dekoraterji . . . . •.....15 %
Izdelovalci umetnih cvetlic ...	20 %
Ortopedi .........20 %
Izdelovalci steznikov.....20 %
Mlinarji..........10 %
Peki......................8 %
Mesarji, klobasičarji in črevarji . .	10 %
Slaščičarji.........15%
Izdelovalci keksov......15 %
Sladoledarji ........15 %
Orijentalski slaščičarji.....15 %
Izdelovalci bonbonov.....15 %
Medičarji .........	15%
Brivci in frizerji.......20 %
Kosmetiki.........25%
Dimnikarji.........20 %
Vulkanizerji........15 %
Knjigovezi..........15 %
Kartonažarji ........15 %
Izdelovalci papirne konfekcije . .	15 %
Tiskarji..........15%
Fotografi .........25%
Milarji..........15%
Glavničarji....... .	15%
Izdelovalci predmetov iz rozine, kosti
in galalita . ........15%
Soboslikarji ........20 %
108.	Ličarji..........20 %
109.	Avtoličarji.........20 %
110.	Pozlatarji.........20 %
111.	Crkoslikarji ........20%
112.	Barvarji in kemični čistilci . . . 15 %
113.	Slikarji fajans in porcelana . . . 25 %
114.	Terazzerji.........25 %
115.	Izdelovalci kozmetičnih preparatov
in dišav..........25 %
116.	Emajlerji .........25%
117.	Svečarji . ,........20 %
118.	Voskarji ........ . 20 %
119.	Pirotehniki.........20%
120.	Zavodi za dezinsekcijo in desinfek. 25 % Prav tako se zmanjša kosmati zaslužek na materijal od prejšnjih 10% na 6%.
Obrtniki so dolžni stavljati na kalkulacijo klavzulo: »Da označena poraba materiala in mezd pri najpovoljnejšemu učinku odgovarja dejanskemu stanju, jamčim materialno in kazensko.«
Kršitev ali neizpolnjevanje gornjih določb se kaznuje po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Odsek za obrt in industrijo Okraja Celje-mesto
Zvezno ministrstvo za delo je z razpisom št. 3658 z dne 19. 6. 1946 odločilo na podlagi člena 30 Zakona o vajencih, da se od vajencev ne sme zahtevati niti sprejemati plačevanje taks v zvezi s polaganjem izpita. Vajenec je dolžan, da taksira prijavo za izpit s kolkom za 10 din in ta taksa sme biti njegov edini izdatek v zvezi s polaganjem izpita. Dolžnost izpitne komisije je, da izvrši izpit brez kakršnega koli plačila taks ali drugačnih naplačil in da izda izpričevalo o položenem izpitu brez vsakršne takse.
Zvezno ministrstvo za finance je gornji določbi dalo sledeče pojasnilo II štev.5242/46: »Prijave za olaganje izpita vajenca za kvalificiranega delavca morajo biti taksirane z 10 din po tarifni postavki štev. 1 novega zakona o taksah (glej zadnji odstavek pravilnika 1 čl. 6. zakona o taksah). Izpričevala o položenem izpitu so oproščena taks v smislu čl. 6. točke 7. zakona o taksah in točke 5. pravilnika k temu členu.«
Razen tega je Zvezno ministrstvo za delo z razpisom štev. 3657 z dne 21. 6. 1946 dopolnilo svojo prvotno odločbo in odredilo:
»Vajenec, ki je nastopil učno dobo pred aprilom 1946. leta brez učne pogodbe, mora dokazati z izjavo dveh državljanov, od katerih naj bo eden, če je le mogoče, njegov delodajalec. To izjavo mora overoviti okrajni, odnosno mestni LO, ki je pristojen za kraj, kjer se je vajenec učil brez učne pogodbe.«
Z ozirom na navedeni razpis naroča Ministrstvo za delo LRS (V-292/81-46-št./R z dne 26. 6. 1946), da morajo vajenci, na katere se nanaša, priložiti prijavi za polaganje izpita overovljen prepis izjave kot dokaz, do so izpolnili predisano učno dobo.
1—3
fk. dekan
slikarsko in pleskarsko podjetje Celje, Tomšičev trg 12
Klinar Miloš
splošno ključavničarstvo in izdelovanje -vseh vrst štedilnikov
Celje-Mariborska c.13
2—2
Tinko Vodeb
čevljar	^
Celje, Drapšinova ulica IS
lasiu ddakatia
g inffiF ^
i—I
trgovina z mešanim blagom Celje, Mariborska ulica 13
1—1
Ivan Golmajer
trgovina CELJE —GABERJE
Ivan Varaks
sodavičar	i_i
Celje - Stanetova ulica 27
Drago Gams
Celje
Stanetova ulica 18 i~i
Aleksander Baldasin
prevozništvo - špedicija
Celje - Kolenčeva ulica 6 1
Frango Kunšek
fotograf	2—2
CELJE Cankarjeva ulica št. 10
se priporoča
Kolbezen Franc
„Manufaklura, moda, konfekcija in zaloga mlinskih sit
Celje, Prešernova ulica 3
Telefon 346
3—3
IVAN REBEK-CELJE
TVORNICA TEHTNIC
2—3
Ivan Drofenik
strojna in fina mehanika, specialna delavnica zafoto-^ ,.	_	.	grafske potreeščin e ter po-
Celje - Drapšinova ul. 16 pravilopisainihin računskih
Telefon 262	Strojev	1—2
KONRAD GOLOGRANC
MESTNI STAVBENIK	1-2
CELJE - MARIBORSKA CESTA 60
Alojz Š
tapetnik in Celje - Mariborska c. 38 stalno na zalogi
[J J O ^ sprejema vsa v stroko spada-
... . .	,	jočadela kakor tudi popravila,
tapetnik in dekorater ; v .	.
Ležalni stoli v vsaki količini
1—2