Grof Ceiniit odstopiL Na§ zunanji minister grof Cernin je v nedeljo. d»e 14. aprila, odstopil. V naši državi se je oddahnil vsakdo, kfior ne trobi v vsenemški in madžaraki rog. Grof Cernin, v katerega sio mnogi ob nlegovem naslopn sfavili velike nade, da bo vodil zunanjo politikc Avstro-Ogrske v splošno zadovoljnost vseh naro<lov, je zadnji 6as presedlal in se z vsem sroem zapi^J Nemoem in Madžarom. Prusom in njeniin znanim vojnim ciljem. Mož je pozabil, da je naša država država narodov, ne pa pokraji a, v kateri sedita ob polni skledi samo Nemec in Madžar. Že pri mirovnih pogajanjih v Brestu-Litovskem je pokazal grol Cernin, da ni mož na srvojem mestu. Odklonil je. (Ja bi imeli pri sklepanjju mirovnih pogodb besedo tudi narodni zastopniki državnega zbora. Že tedaj je zavrSelo med vsemi neaemškimi narodi. Daadanes. ko morajo narodi, posebno Siovani, toliko žrtvorati na krvi in preinoženju za brambo drč-v-e, pač ne gre, da bi sldepaii mirovne pogodbe sau^o nndrokrvi plemenitaši in generali. ampak mora imeii ladi Ijudstvo in sicer vsak naro! pravico, da sogovori in odločuje, feo se gre za mir. A grof Cernin je dal Nemcem in MadŽarom besedo. fla n-e bo pripustil Slovanov — ljudskih zastopniko\ k miroviiim ]X>gajanjem in pri tem je tudi ostalo. Ko se je sklooal mir z Ukrajino, je grof Cernin hudo razžaJil Poljake. Priklopil je poljsko o jfcrožje Holm k UkrajiDi. S tem je po nepotrebnem razburil Poljake in povzročil, da je nastala med Poljaki vseh dežel velika nevolja. Cesar Karel je moral \ zeti zadevo sam v roke in je obljubil Poljakjom, da) o poprav.il, kar je pokvaril Cernin. Grof Cernin je bil sprva^ vsaj tako je govoril, velik zagovornik sporazumnega miru in se je celo jaˇno veSkrat izrekel proti priidiopitvi tujega ozemlia ali pridobitvam (aneksijam). A v družbi nemških državnikov in generalov je zavrgel to nafielo in je po- siai p r i g t a § takozVa3i6ga .^iemšfcega mlr u", po katerem se mora voditi vojslfea tako djolgjo, dokler se ne uresničijo vsi vojni cilji Nemfiije. Du« 2. aprila t. 1. pa je napravjl grol Cernin s v o j o i^ a j v e 16 j o p o 1 i t i d n o nerodnost, ico je pred dunajskimi mestnimi očeti h v a 1 i 1 n a vse pretege Nemce in Madžare kot na- roda, ki sta po Ceminovem mnenju največ storila za. obrambo in ohranitev države. Grdo in straat- no pa je qapad.el Cehe in osdale Slo- v a n e. Vsled tega je nastal med Cehi in vsemi ne- nemžkimi in nemadžarskimi narodi silen vihar proti Cerninu. Slovani, ki smo v tej vojski žrtvovali vse,  kar smo imeli za Avstrijo, si ne damo dopasti, da bi  kak zunaiiji minister nas zapostavljal. nas sramotal  z veleizdajalci in nezanetsljivoi. Na tisoče najboljših  slovanskih sinov je storilo smrt v prvih vrgtali za  Avstrijo, na tisoč je žrtvovalo svoje zdravje v bor-  hi za domovino, neŠteto našin družin je zgubilo svo- je očete, brate, sinove itd. In v zahvalo zato pride tn nemški grof in nas napade s tako ostudnimi trcfitva- mi. Jasno je bilo, da je po tem gvojem govoru post;;i grof Cernin nemogoč kot zunanji minister. A venec Cerninovih i,oliti5nih nerodnosti, ali bolje refteno: neumnosti, še s tem ni gotov. Grof Cernin je spravil s svojo nerodno roko celo osebo našega Ijubljenega c e s a r j 3, v vrtineo zuoanjepjolit^čnih 7. m e Š n j a v. V avojem dunajskem govoru je omeiijal grof Cernin, da je bila Avstrija lansko leto v tajnih pogajanjih s Francijo. Naš miroljubni oesar, ko je videl, da je mogoče doseči mir le, 6e se miino spogovorimo tudi s Francijo rn Anglijo, je baie pisal s/ojemu svaku (bratu c&sarice Zite). princu Sic^tn Burbonsicemu pismo, v katerem pravi, da bi podpiral upravi^ene zalitevte Francrije po Alza|ci]i in Loreni. Princ Sikst bi naj bil vsebino tega pisma sporottl f h-ancoski vladi« Cesar Karel je uapravil ta kor«k« \ jforeče želje po iniru, da se kon&a klanje uarcdov. ^ grof Cernin pa je, kakor se je sedaj izkaza-.j, oelo stvai- po svoje zasukal i^glej uasiednji clanek ,,Grcl Cernin in cesarjevo pismo") in je tako spravil cclo osebo našega vladarja v neljub položaj. Kar obstop ^AStrija, še uiamo imeli tako nerodnega driaViuika, kt bi s svojim nepremišljenim govorom svoji domoviai in vladarju samemu napravil toliko neprilik. Ko so se zbirali 6rni oblaki nadi Cerniuovo giavo, se je on nahajal v Bukarešti, kjer še vedno Tanio mirovno pogodJbo z Rumuiiijo. Brzojav.no je bfl pozvan na Dunaj in — niorai je oHstopiti. Nemci* silno jadikujejo za njiio.. Cernin ie bil tisti, ki je delaJ na to,' da gre Avstrija čez dra in strn z NemBijo in da se vojskuje ob uieni strani do Tskrajnosti, Cetudi lJOgine na fronti že na to- in stotisoče n.ajboljših mož in mladeničev in ^e ;.e tudi v zaledju vgledi pomaujkanja in trpljenja onieujejo ljudstva in uarodi. Za nemštvo je gorel, »a remštvo je padel. Cernin je hotel, da sklene Av6trija nekako večnozvezoz NemČijo, da tako izgubi svojo neoctvisnost in to samo radi tega, da bi Nemoi in Madžari imeli vedno na.doblast nad Siovani. Mi Jugoslovani nebomo pretakali solz za nesrečjiim Cerninom. On je bil tisti, ki |,e naspro^oval naai sa»inostojnosti, ki je zaviral deloza vsem nv rodom pravično preuredbo Avstrije; grol Cerniii je d a 1 s svojim dunajskim govorom N e m cem in uem^urjein v nažali kralili k o fr a j ? o, da so n. pr. prišli ua shod v St.* Janž, da p obijejo Slovence in preprečijo na^a zborovanr ja. Cernin je ajunaj&il nmško in odpadniŠko aodrgo, da sepripravlja po spodnje&taj-erskih mesiih na napade na Slnvenoe, Ceruin je moral iti. A mi Jugoslovani smo JN »stali. Na*n Slotano« j# hopai jmoo, t katorseia.r saaa padel.