180 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Glive Pohorja Že od pradavnine so glive gonilna sila evo- lucije na kopnem. Skale so predelovale v prst in hranile rastline, da je planet lahko ozelenel. Po vsaki svetovni katastrofi so ži- vljenje znova obudile glive. Če ne bi bilo gliv, tudi življenja ne bi bilo. Glive so temelj našega sveta. Glive so tudi utrle pot civili- zaciji. Iz nas so naredile to, kar smo. Razi- skovanje kraljestva gliv se komaj začenja in najzanimivejša odkritja so še pred nami. Kratek življenjepis gliv Ko govorimo o glivah, pomislimo na gobe. Toda to so le plodovi, majhen del sveta gliv, ki so povsod okoli nas. Gobe so le zunanji znak navzočnosti gliv. Glavni del glive je množica drobnih nitk (hife), ki skupaj tvo- rijo podgobje oziroma micelij. Dejansko je to telo glive. Razpredeno je po prsti in se hrani z vsem, na kar naleti. Micelij, ki raste pod zemljo in je nujna podlaga, na kateri rastejo gobe, predstavlja trajno življenjsko obliko in ima sposobnost neskončne rasti, njegova oblika nedoločene telesne strukture pa se bistveno razlikuje od osebkov rastlin in živali. Trosnjaki predstavljajo le kratko- trajno fazo v razvojnem ciklusu glive. Mice- lij pri iskanju hrane lahko prodre celo v les, bodisi s silo ali pa z encimi, ki razkrajajo snov, v kateri se glive razraščajo. Lahko bi rekli, da so encimi zobje in kremplji gliv. Glive niso ne rastline ne živali, ampak so svoje kraljestvo. Vendarle pa so mnogo bolj sorodne živalim kot rastlinam. Podobno kot živali morajo jesti druga bitja. Znani so enocelični organizmi, bakterije in večcelični organizmi, rastline in živali. Gli- ve so nenavadne, ker sestavljajo enotno, po- vezano omrežje. Vsa njihova rast in razvoj sta odvisna od dogajanja v okolju. Pri rastli- nah in živalih ni tako. Živalim na primer ne začnejo rasti nove noge, če svoje izgubi- jo. V nasprotju z živalmi telo glive neneh- no spreminja obliko, medtem ko neutrudno išče hrano. Glive se kar razraščajo, upora- bijo neizrabljeni material, da lahko rastejo drugje. Po okolju se selijo, odvisno od tega, kje najdejo hrano. V več kot milijardo let trajajočem razvoju so glive postale mojstrice preživetja. Od tega skrivnostnega kraljestva se moramo še veliko naučiti. Poznamo do- mnevno le dober odstotek od približno pet milijonov vrst gliv, zato o teh organizmih vemo izjemno malo. Obstajajo tri skupine gliv. Dve skupini sestavljajo gnilo- živke (saprofiti) in zajedavke (paraziti), ki razkrajajo odmr- le in žive dele rastlin. Pove- zujejo veliko različnih virov odmrlih oziroma živih delov. Brez teh razkrojevalcev bi se življenje v gozdu kmalu zadu- šilo v odmrlih delih rastlin. Glive se hranijo s smrtjo in s tem ustvarjajo življenje. So Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen Slavko Šerod Kaj je gliva in kaj goba (trosnjak). 181 Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen smetarji sveta narave. Razkrajajo odmrlo organsko snov in pri tem sproščajo hranila. Hranila so potem na voljo rastlinam za rast. Sicer bi vsa hranila ostala ujeta v odmrli or- ganski snovi. Glive vso odmrlo snov vračajo v življenje. Vse se znova poraja. Mrežo ži- vljenja povezujejo glive. Tretja skupina gliv, soživke (mikorizne gli- ve), v svetovno gozdno omrežje (Wood wide web) povezujejo rastline, predvsem drevesa. Nitke podgobja iščejo drevesne korenine. Ovijajo se okoli njih in nekako prodrejo va- nje. V zameno za sladkor jim zagotavljajo vodo in mineralne snovi. Vendar ne ostane le pri trgovanju. Glive s tem povežejo ves gozd. Po tem obsežnem omrežju potuje vse, kar gozd potrebuje. To je medomrežje na- rave, informacijska avtocesta, ki drevesom omogoča sporazumevanje in celo opozarja- nje na nevarnost. Zdi se, kot da gozd ni- so le posamezna drevesa, ampak deluje kot nekakšen nadorganizem. Tako se je na pla- netu razvilo bujno življenje, ki ga povezuje omrežje gliv. Glive so organizem, pri katerem niti ne po- mislimo, da so bile ključne pri razvoju ra- stlin. S prihodom dreves so se razvile nove vrste gliv. Živele so v simbiozi z drevesnimi koreninami in omogočile nastanek gozdov. Te vrste pa so v prsti počele druge stvari kot prve glive, ki so rastlinam omogočile selitev na kopno. Nad tlemi so te nove gli- ve označevali plodovi, gobe. V tleh pa se je razraslo podgobje, ki mu znanstveniki pra- vijo kar svetovno gozdno omrežje. Redkejše vrste gliv Pohorja, ki rastejo na lesu Pohorje je bogato z glivami predvsem za- radi dobro ohranjene narave. V Gobarskem društvu Lisička Maribor se resneje z njimi ukvarjamo že več kot petdeset let, kjer jih v okviru številnih gobarskih ekskurzij in pro- jektov natančneje preučujemo, tudi na ob- močju Nature 2000. Glive, ki rastejo na lesu, večinoma sodijo med gniloživke ali pa med zajedavke. Za gniloživke in tudi za določene zajedavske vrste gliv je, v nasprotju s soživkami, ži- vljenjskega pomena obilje lesne biomase. Njihova pestrost je zato največja tam, kjer vsa lesna biomasa ostane v gozdu. Pragoz- dovi in gozdni rezervati so zanje bistvenega pomena. Taka območja so tudi na Pohorju. Natura 2000 na Pohorju. 182 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Glive Pohorja Na trohnečih deblih poleti in jeseni lahko najdemo trosnjake cvetoče grmulje (Arto- myces pyxidatus), ki je na Rdečem seznamu ogroženih vrst gliv (UL RS, št. 42/2010). Korenine starih jelk lahko zajeda redkejša vrsta glive, gorska bondarčevka (Bondarze- via mesenterica), ki je v Sloveniji zavarovana po Uredbi (UL RS, št. 58/2011). Na hrastih ali kostanjih pa lahko najdemo zajedavko, jetrasto cevačo (Fistulina hepati- ca), ki je na Rdečem seznamu ogroženih vrst gliv. Na starejših hrastih ali bukvah pozno poleti in jeseni lahko najdemo tudi smole- no pološčenko (Ganoderma resinaceum), ki je redkejša vrsta in uvrščena na Začasni rdeči seznam ogroženih gliv Evrope (Ing, 1993). Pri starih kostanjih lahko poleti ali jeseni najdemo veliko zraščenko (Grifola frondosa), redko vrsto pri nas in v Evropi. Nekatere vrste gliv so dobri kazalniki čiste- ga okolja. Med take vrste spadajo bradovci (Hericium). Pri nas so bradovci v glavnem zavarovani in tudi v Evropi so bolj redki. Rastejo pozno poleti in jeseni na živih ali odmrlih delih iglavcev, predvsem jelk. Najti nam je uspelo koralasti bradovec (Hericium coralloides), medvedji bradovec (Hericium clathroides) in jelkov bradovec (Hericium fla- gellum). Ena od zanimivih zavarovanih vrst gliv je videti kot zaplata na lesu. Imenuje se rdeča usnjevka (Hymenochaete cruenta). Na lubju odmirajočih ali odmrlih jelkovih vej sprva opazimo slojasti trosnjak hrapave površine, LATINSKO IME SLOVENSKO IME Zavarovana gliva, Uredba (UL RS, št. 58/2011) Rdeči se- znam gliv (UL RS, št. 42/2010) Začasni rdeči seznam ogroženih gliv Evrope Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich (1982) cvetoča grmulja DA Bondarzewia mesenterica (Schaeff.) Kreisel (1984) gorska bondarčevka DA DA Fistulina hepatica (Schaeff.) With. (1801) jetrasta cevača DA Ganoderma resinaceum Boud. (1889) smolena pološčenka DA (sk. C) Grifola frondosa (Dicks.) Gray (1821) velika zraščenka DA DA DA (sk. C) Hericium coralloides (Scop.) Pers. (1794) koralasti bradovec DA DA Hericium clathroides (Pall.) Pers. (1797) medvedji bradovec DA DA DA (sk. C) Hericium flagellum (Scop.) Pers. (1797) jelkov bradovec DA DA Hymenochaete cruenta (Pers.) Donk (1959) rdeča usnjevka DA DA V tabeli so prikazane nekatere lesne vrste gliv, ki nam jih je doslej uspelo najti na območju Pohorja in imajo status redkih ter naravovarstveno pomembnih vrst gliv. Seveda smo na Pohorju uspeli najti tudi veliko naravovarstveno pomembnih vrst soživk, vendar te niso predmet tega članka. 183 Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen ki je v mladosti svetleče rdeče, starejši pa zamolklo rdeče barve z rumenkastim ro- bom. Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv (UL RS, št. 58/2011) navaja 41 nedvo- mno ogroženih taksonov, vendar ta seznam Cvetoča grmulja je vrsta glive, ki je na Rdečem seznamu ogroženih vrst gliv Slovenije. Foto: Slavko Šerod. Gorska bondarčevka je zavarovana lesna vrsta glive, ki raste na koreninah jelk. Foto: Slavko Šerod. Koralasti bradovec je zavarovana lesna vrsta glive, ki nas očara z nenavadno obliko. Foto: Slavko Šerod. 184 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Glive Pohorja ni popoln, saj upošteva nekatere večje, vpa- dljive vrste, ki so zanimive za nabiralce in zato tarča intenzivnega nabiranja ali mo- žnega uničevanja. Z varstvenimi ukrepi so zajete tudi neopazne, drobne vrste, ki so ogrožene zaradi izginjanja življenjskih pro- storov, onesnaževanja okolja in spremembe načina gospodarjenja in ki jih nabiralci na- vadno niti ne opazijo niti ne poznajo, so pa bistveno večji in pomembnejši del ogrožene glivne biote. Pri glivah ne moremo predvideti, kako se bodo razvijale v prihodnosti. A če se ne bomo menili zanje, bo to izgubljena prilo- žnost. Danes je zelo pomembno, da razu- memo svoj odnos z glivami. Ne moremo jih nadzirati in lahko le upamo, da se bo naše mirno razmerje nadaljevalo tako kot doslej. Literatura: Ing, B., 1993: Towards a Red List of Endangered European Macrofungi. V: Pegler, D., (ur.): Fungi of Europe, Investigation, Recording and Conservation. Kew: The Royal Botanic Gardens. Jurc, D., Piltaver, A., Ogris, N., 2005: Glive Slovenije. Vrste in razširjenost. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije. Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, RTV SLO 2, https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji- dokumentarni-filmi-in-oddaje/174602528. Ogris, N., (ur), 2002–2004: Boletus Informaticus. Ljubljana: Mikološka zveza Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Inštitut za sistematiko višjih gliv, Zavod za gozdove Slovenije. Poler, A., Vrščaj, D., Boh, A., 1998: Seznam gliv Slovenije. Ljubljana, Zveza gobarskih društev Slovenije. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. UL RS, št. 82/02. Spletna stran Gobarskega društva Lisička Maribor, www.gobe.si. Smolena pološčenka je ena od redkejših vrst gliv v Evropi. Foto: Slavko Šerod. Rdeča usnjevka je zavarovana lesna vrsta glive, ki je videti kot zaplata na lesu. Foto: Slavko Šerod 185 Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen Šerod, S., in sod., 2013: Operativni seznam gliv Slovenije za razstave gobarskih društev. Ljubljana: Mikološka zveza Slovenije. Šerod, S., Poler, A., Šerod, M., Dobrotič, B., 2018: Glive mariborskega otoka. Maribor: Gobarsko društvo Lisička. Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. UL RS št. 58/2011. Zupanc, S., Svetel, M. K., 2015: Pot do izvira reke Pake. Seminarska naloga. PD Velenje. Jetrasta cevača je vrsta glive, ki je na Rdečem seznamu ogroženih vrst gliv Slovenije. Foto: Slavko Šerod Velika zraščenka je zavarovana lesna vrsta glive, ki zajeda trdi les. Foto: www.gobe.si. Slavko Šerod je dodiplomski študij končal na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi Maribor. Zaposlen je v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) kot višji svetovalec 1. Dodatna izobraževanja o glivah si je pridobil v Mikološki zvezi Slovenije. Vključen je bil v projekte, povezane z glivami, v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Mikološko zvezo Slovenije (Seznam vrst in razširjenost makromicet v Sloveniji z analizo stopnje ogroženosti, 2006; Glive travniških površin kot bioindikator za ohranjanje biodiverzitete, 2010; Seznam gliv Slovenije, 2013 ...).