1935
NAŠA KRALEVSKA RODOVNICA.
ALEKSANDER L, krao kraljevine Jugoslavije, rojen 17. dec. leta 1888, na Cetinji; regent od 24. junija 1 1914; krao od 17. augusta 1921. Mro 1. 1934. okt. 9 v Marseilli.
MARIJA, kralica, rojena kak romun-ska kraličina 9. ian. 1. 1899., zdana 8. juna leta 1922.
PETER 11., krao kraljevine Jugosla-vije, rojen 6. sept. 1  1923. v Belgradi.
TOMISLAV, kralevič, rojen 19. jan.
1928.  v Belgradi.
ANDREJ, kralevič, rojen 28. juna 1
1929.  na Bledi.
PAPA PIJ XI., rojen 31. maja leta 1857. v Desio pri Milani z imenom Ahil Ratti; za mešnika posvečen 20. dec. leta 1879.; apoštolski nuncij na Polskom 6 iun. 1. 1919.; kardinal i eršek (nadškof) v Mi-lani 13. juna 1. 1911.; za papo zvoljen 6. febr., 1. 1922; kronan 12. febr. istoga leta.
NARODNI SVETKI. 28. junij: Vidov den, spomin na bitko na Kosovom 1,1389. — Sv. Ciril i Metod 5. julija. — 1. dec.: Osvetek narod. zjedinjenja Srbov, Hrva-tov i Slovencov.
POŠTOE PRISTOJBINE.
I. ZA VSE KRAJE V JUGOSLAVIJI.
1.  Navadna pistna.
Za pisma  do  teže 20 gramov po vsoj državi znaša pristojbina      1.50 Din do   50 gramov   2 — Din do 250 gramov   3.50 Din j                          do 500 gramov   5.— Din
J                          do 1 kg.             10.— Din
Najvišja dopiiščena teža je 1 kg. Širina stne znašati 45 cm. — Za pisma v kraje-vnom prometi znaša poštnina 1 Din do teže 20 gr. (Za težo pisma vala ista pri-stojbina kak zgoraj.)
2.  Dopisnice
stanejo 0.75 Din (z odgovorom 1.50 Din). Za razglednice je ista pristojbina.
3.  Tiskovine.
Najvišja dopuščena teža2 kg. Pošt-nina znaša za vsakših 50 gr. 0.25 Din.
1. Priporočeno.
Za priporočene — rekomandirane - pošilatve se plača poleg navadne še )osebna pristojbina 3.— Din. (V krajevnom )rometi 2.— Din.)
i. Ekspresne pošilatve.
Ekspresno se morejo oddati po vsoj Iržavi pisma, dopisnice, nakaznice in za-oji do 5 kg; za zavoje nad 5 kg se do-tavi samo obvestilo, če so namenjeni y raje s sedeibm poštnoga urada. Pristoj-iina znaša 3 Din, za zavoje 6 Din.
6.  Brzojavke (telegrami).
Za brzojavke do 10 reči 6 Din, za golico (blanket) posebi 0.50 Din; vsakša nadalna reč 0.60 Din. Edna reč sme ob-segati največ 15 črk,'edno število 5 zna-kov; vekše reči ali števila se računajo dvojno.
7.  Poštne nakaznice.
Pristojbina za nakaznice se plačiije v gotovini in znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Diti, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. — Za brzojavne nakaznice se plačajo sledeče pristojbine: 1. pristojbina kak za nakaz-nico, 2 brzojavna pristojbina, 3. ekspresna pristojbina.
8.  Poštne položnice.
Pri plačilaj po poštnih položnicaj se plača do višine zneska 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din pa 1 Din.
II. ZA INOZEMSTVO:
1.  Pisemske pošilke v inozemstvo.
Za vsako pismo do teže 20 gr trbe plačati 3.50 Din, za Italijo samo 3.—, za vsakih nadalnih 20 gr 1.50 Din več. Pris-tojbina za dopisnice znaša 1.75 Din, za Italijo 1.50 Din. Za priporočene pošilatve posebi 4 Din, za ekspresne pa 6 Din.
2.  Tiskovine vseh vrst.
0.50 Din za vsakih 50 gr. Tuzemska pristojbina za tiskovine vala samo za Čehoslovaško in Italijo.
KALENDAR
SRCA JEZUŠOVOGA
1935
XXXII. LETNiK
Cena 6 DinM
za naročnike Novin v državi 3 Din., po pošti   1 Din  več, v inozemstvo  10  Din.
IZDAJA MARIJIN LIST V ČRENSOVCIH, SLOV. KRAJINA. Za M. List:  Klekl Jožef, vp. pleb. Črensovci.
Tisk Balkanyi Ernest, Dolnja Lendava.
•(• Njeg. Vel. krao Jugoslavije
Aleksander I.  Karadjordjevic, viteški krao zediniteo.
Vmorjen v Marseille-i  1934, okt. 9.   Molimo za njegovo  diišo.
1935. NAVADNO LETO.
Ima 365 dni pa se začne in kon-ča s torkoni.
ZAČETEK LETA 1935.
Občno in državno leto se začne na novoga leta den 1. januara.
Cerkveno leto se začne na 1. ad-ventsko   nedelo   dne  1.  decembra.
ZAČETEK ZVEZDATNIH LETNIH
ČASOV
Sprotčletje 21. marca, 14 h 18 ' Leto 22. junija, 9 h 38 ' Jesen 24. septembra, 39' Zima 22. decembra, 19 '' 37'
ZNAMENJE ZA PETKE POST
•}• na petke
ff na kvatre, vigilije, pepelnico, velikoga petka i sobote. KVATRE
1.  Sprotolešnje (postne)  13., 15. in 16. marca.
2.  Letne (risalske) 12., 14, in 15. junija.
3.  Jesenske 18., 20. in 21. septemb.
4.  Zimske (adventske) 18., 20. in 21. decembra.
MRAKI SUNCA I MESECA Delni sunčni 5. januara. Popuni mesečni 19. januara. Delni sunčni 3 februara.
Delni sunčni  30. junija. Popuni mesečni 16. juiija. Delni sunčni 30. julija. Prstanasti sunčni 25. decembra. Mraka 19. januara in 30. junija sta deloma vidniva tiidi v Evropi.
PREMEKLJIVI SVETKI
Ime Jezušovo 2. januara.
Sv. Driižina 13. januara.
Sedemdesetnica 17- februara.
Pepelnica 6. marca.
Žalostna M, B. 12. aprila.
Viizem 21. aprila.
Nedela varstva sv. Jožefa 12. maja.
Križov tjeden  27., 28, in 29. maja.
Vnebohod 30. maja.
Risali 9. junija.
Sveto Trojstvo 16. junija.
Telovo 20. junija.
Srce Jezušovo 28. junija.
Angelska nedela   1. septembra.
Rožnovenska nedela 6. oktobra.
Misijonska   nedela 20. oktobra.
Kristus Kralj 27. oktobra.
Zahvalna nedela 3. novembra.
Prva adventska 1. decembra.
Svečnica, Oznanenje M. D., vuzetn-ski pondelek, risaoski pondelek, roj-stvo Marijino in sv. Štefan neso več cerkveno zapovedani svetki.
ZNAMENJA ZAMESEČNE SPREMEMBE:
Mlad . . , Prvi krajec . Pun . . . . Zadnji krajec
JANUAR
SEČEN
Ma 31  dni
Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi.
Obrezavanje Gospodovo Luk. 2, 21.
Tork
Sreda Četrtek Petek Sobota
Novo leto Ime Jezušovo Genovefa, dev. f Tit. piišpek Telesfor, papa
Jezuš rojen v Betlehemi. Mt. 2, 1—12
6    Nedela            Sv. Trije krali
7    Pondelek         Lucijan, m.
8    Tork                Severin
9    Sreda              Jul. in Baz., m.
10    Četrtek            Agaton, papa
11    Petek               f Higin, papa           Q
12    Sobota             Ernest, piišpek
12 letni Jezuš v cerkvi. Luk. 2, 42—52
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Sv. Družina
Hilarij, piišpek Pavel, piišč. Marcelin, pap. Anton, piišč. f Sv. Pet. st. v R. Kanut, krao
ZAPISNIK.
Svatba v Kani Galilejskoj. Jan. 2, 1—11
20    Nedela            Fabijan in Sebeštjan
21    Pondelek         Neža, dev., muč.
22    Tork                Vincenc, muč.
23    Sreda              Zaroka Mar. D.
24    Četrtek            Timotej, piišpek
25    Petek               f Izpreobr. Pavla
26    Sobota             Polikarp, piišpek
Jezuš ozdravi st. hlapca. Mt. 8, 1—13
27    Nedela
28  ! Pondelek
?0
Tokr Sreda
31   Četrtek
Janoš Zlatovustni
Prikazen sv. Neže Frančišek Sal. Martina, dev. Julij, sp., Peter N.
Je januara   mokrilo,   pole de slabo rodslo.
1—8. jasno, mrzlo. 8—14. stanovitno, mrzlo vetrovno 15—21. nestanovitno, me-gleno, sneg 22.—31. sneg in megla.
FEBRUAR
SUŠEC
Ma 28 dni
Posvečeni sv. Driižini.
1   Petek Sobota
f Ignacij, piišpek, m. Svečnica
Viher na morji. Mt. 8, 23—27
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Blaž, pušpek
Andrej Korsini Agata, dev., m. Dorot, dev. m. Egidij, Rihard f Janoš Mat, sp. Apolonija, ra.
Kokol med pšenicov. Mt. 3, 24—30
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Školastnika, d.
Lorska M. B.
1922 kron. P. XI.
Gregor II.
Valentin
f Faustin in J., m.
Julijana, d., m.
Delavci v goricaj. Mt. 20, 1—16
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Soboia
1. Predpepeln.
Simeon, piišpek Julijan, m. Eleuterij, piišpek
Feliks
f Stol sv. Petra
Peter Dam.
Sejači i seme. Luk. 8, 4—15
24 I  Nedela
25  |  Pondelek
26 i  Tork
27    Sreda
28    Četrtek
2. predpepeln.
Valburga, dev. Gabrijel Ž. M. B. Leander, nadšk. Roman, ap
ZAPISNIK
Zemla de v leti malo pila,
če je v siišci preveč vlage
dobila.
1 —7. spremenlivo z vet-rom in snegom. 8.—14. ^e-stanovitno, vetrovno, sm-. odl5.—20.večinoma jasno, mrzlo, potem vetrovno.
MARC
MALI TRAVEN
Ma 31 dni
Posvečeni sv. Jožefi.
11 Petek 2: Sobota
[ Albin, šk., Leon simplicij, Karol
Jezuš ozdravi slepca. Luk. 18, 31—43
Nedela
Pondelek
Tork , ^reda 7i Četrtek 8J Petek 9 I Sobota
3. Predpepeln.
Kazimir, sp. Pust. Friderik ff Pepelnica Tomaž Akv., c. vuč. f Janoš od B. Frančiška R., dov.
Hiidi diih skiiša Jezuša. Mt. 4, 1—11
Nedela            1. post. 40 mantrnikov
Pondelek         Sofronij
Tork                Gregor Veliki            C
Sreda              ff Kv. Rozina, dov.
Četrtek            Matilda, kr.
Petek              ff Kv. Klemen H.
Sobota            ff Kv. Hilarij in T.
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
2. post. Jedert
Ciril Jeruz. Sv. Jožef
Feliks in tov. Benedikt, sp f Katarina G., dov. Viktorin
Jezuš izžene vraga iz nemoga. Luk. 11,14 —28
3. post. Gabriel Oznanenje M   D.
Diznia. sp.
Jancš Dam , sp.        3
Janoš Kapistran
f Ciril, muč.
Janoš Kl.
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Jezuš nasiti 5000 možov. Jan. 6, 1—15 311 Nedela       J   4. postna. Gvido
ZAPISNIK
Gda se Fašenek na sunci
peče,  te  leto dober  pov
prinese.
1—10. nestanovitno z de-žom i snegom. 10-16. hlad-no.16 — 23.dež,sneg.23.— 31.večinoma vetrovno, de-loma jasno, veter.
APRIL
VELIKl TRAVEN
Ma 30 dni
Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Ev.
1    Pondelek     .    Hugo
Tork                Frančišek Pavl.
3   Sreda              Benedikt, zam.         ^
Četrtek            Izidor, piišpek
Petek               f Vincenc Fer., sp.
Sobota             Sikst I., pap.
Jezuša ščejo kamenjati. Jan. 8, 46—59
9
Nedela
Pondelek Tork
110 j  Sreda
11  !  Četrtek
12    Petek
13    Sobota
5. post. Tiha
Albert, piišpek Marija Kl., Fom. Mehtilda, dev. Leon I., papa f Marija 7 žal. Hermenegild
Jezušov prihod v Jeružalem. Mt. 21, 1 —9
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Cvetna nedela
Bazilisa i Anastazija
Bened. Jož. Lab.
Anicet, papa
Veliki četrtek            (
Veliki petek Velika Sobota
tf ft
Jezuš vstane od mrtvih. Mk. 16, 1—7
21    Nedela        |    Vuzem
22    Pondelek   j    Viizemski pondelek
23    Tork            \    Adalbert, šk., m.
24    Sreda          j    Jurij, muč.
25    Četrtek        i    Marko, ev.
26    Petek              f Mati d. sv.
27    Sobota             Peter Kan., c. vuč.
Jezuš se prikaže apoštolom. Jan. 20, 19—31
Nedela
Pondelek
Tork
1. Po Vuzmi. Bela.
Peter, mantrnik Katarina Sij., d.
ZAPISNIK.
Žito ma velko vlatovje, če čezmigovec lepo cvete.
1—5. stanovitno, večinoma jasno, razmeroma toplo. 5—18. jasno, pa vetrovno. 18—26. nestanovitno, dež. 26—30. mrzlo, dež.
IVS AJ
RISAOSCEK
Ma 31  dni
Posvečeni Majniškoj kralici
1   Sreda Četrtek Petek Sobota
Fiiip i Jakob, ap. Atanazij, šk. f Najd. sv. križa Florijan, m.
Jezuš dober pastir. Jan, 10, 11—16
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
2. Po Viizmi.  Pij V.
Janoš p. L. v. Stanislav, rnuč. Varstvo sv. Jožefa Gregor Nac, šk. f Antonin                 Q)
Mamert, piišp.
Jezuš napove svoj odhod. Jan. 16, 16—22
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3, Po Vuzmi. Pankracij
Servacij, m.
Bonifacij, muc.
Izidor, kmet
Janoš Nep., m.
f Paškal, sp.
Feliks, sp.                ©
Jezuš obeta sv. Diiha. Jan, 16, 5—14
19    Nedela            4. Po Viizmi. Celestin
20    Pondelek         Bernardin Sien.
21    Tork                Feliks
22    Sreda              Julija, m.
23    Četrtek            Deziderij, apat
24    Petek               f Marija P. krščen. 25_Sobota             Gregor VII.              C
Jezuš vči  moliti. Jan. 16, 23-30
26  j Nedela            5. Po Viiztni,  Križova
27    Pondelek         Magdalena Pac.
28    Tork                Avgustin, piišp.
29    Sreda              Maksim, muč.
30    Četrtek           Kristušovo v nebozas.
31    Petek              f Angela
ZAPISNIK.
Risaošček moker, Ivanšček
pa mlačen, kmet, tisto leto
boš žeden pa lačen.
1—7. neprijazno, hladno, dež. 8 — 18. mokrotno, hla-dno. 18-28. večinoma hla-dno in mokro vreme. 28-31. jasni, topli dnevi,
Posvečeni presv. Srci Jezušovomi.
1   Sobota
Fortunat, muč.
Svedočanstvo sv. Diiha. Jan. 15,26-27; 16,1-4
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
6. Po Viizmi.  Evgenij
Klodilda, kralica Franc Karač. Bonifacij, m. Norbert, piišpek f Robert, op. ff Medard
Prihod sv. Duha. Jan. 14, 23-31
Jezuši je dana vsa oblast. Mt. 28, 18 -20
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Sv. Trojstvo
Adolf, piišpek Marko in Marc. Gervazij in Prot,
Telovo
f Alojzij, sp. Ahacij, m.
Prilika od velike večerje  Lk. 14, 16—24
23    Nedela            Po Ris. 2. Edeltrud L
24    Pondelek         Ivan Krstiteu
25    Tork                Viljem, apat
26    Sreda              Janoš in Pavel
27    Četrtek            Mati vedne p.
28    Petek           j    f Srce Jezuš.
29    Sobota       |   Peter in Paveo
Prilika od zgiiblene ovce. Lk, 15, 1—10
30   Nedela
PoRls.3. Sp. s.Pav.(
JUNIJ
IVANŠČEK
Ma 30 dni
ZAPISNIK.
Štirideset   dni   se   nebo
skuzi,   če  na   medardovo
ž njega rosi.
1—5. jasno, toplo. 5—16. deževno, spremenlivo, ne-vihte. 16—25. lepo, toplo. 25—28. toplo, pogoste ne-vihte   28—30. deževno.
JULIJ
JAKOPEŠČEK
Ma 31 dni
Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj
Pondelek Tork 3   Sreda
Presv. Krv Obisk. M. D. Heliodor, muč.
4   Četrtek        i   Urh, piišpek
5    Petek
6    Sobota
Ciril in Metod Izajaš, prorok
Veliki ribji Iov. Lk. 5, 1—11
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po Ris, 4. Vilibald, šk.
Elizabeta, kr.           Q)
19. muč. Gork.
Amalija, dev.
Pij I., papa
f Moh. in Fort.
Marjeta, d. m.
Od prave pravičnosti. Mt. 5, 20—24
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
PoRis.5. Bonaventura
Henrik I., cas. Karmel. M. B.          @
Aleš, spozn.
Kamil Lel,, sp. f Vincencij Pav. Elijaš, prorok
Jezuš nasiti 4000 možov. Mk. 8, 1—9
21    Nedela
22    Pondelek
23    Tork
24 [  Sreda
25    Četrtek
26    Petek
27    Sobota
Po Ris. 6. Praks. dev.
Marija Magdalena   ^ Apolinar, pušpek Kristina, dev. Jakob, ap. f Ana, mati M. D. Pantaleon, m.
Od lažlivih prorokov. Mt. 7, 15—21
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Po Ris. 7. Inocencij p.
Marta, dev.
Abdon in Sen.         @
Ignacij Lojola, sp.
ZAPISNIK.
Štirideset dni bo ešče Ie-
po, če je drugi den juiija
vedro.
1-10. jasno, toplo. 11-20. soparno. 20—25. vroče, nevihte.  25—31. deževno.
10
Posvečeni preč. Srci Marijinomi.
1    Cetrtek
2    Petek
3  I Sobota
Verige sv. Petra f Porciunkula
Najdit. sv. Štefana
Od krivičnoga hižnika. Lk. 16, 1—9
4    Nedela
5    Pondelek
6    Tork
7    Sreda
9
Cetrtek Petek
10 i Sobota
Po Ris. 8. Dominik, sp.
Mar. Snežna Gospod, izprem. Kajetan, Afra            Q)
Cirijak in tov., m. f Roman, muč. Lovrenc, m.
Jezuš joče nad Jeružalemom. Lk. 19, 41—47
11    Nedela
12    Pondelek
Tork Sreda
15    Četrtek
16    Petek
17    Sobota
Po Ris. 9. Tib. Žužana
Klara, devica Hipol. in Kasij., m. ff Evzebij, sp.        © Vneb. M. D   V. meša. t Rok, Joahim Liberat, apat
Od farizeja in cestninara. Lk. 18, 9—14
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po Ris. 10. Helena, cas.
Ludovik, piišpek
Bernard, apat
Ivana Fr, dov.           ^
Timotej, m.
f Filip Ben., sp.
Brtalan, ap.
Jezuš ozdr. gliihonemoga. Mk. 7, 31—37
25    Nedela
26    Pondelek
27    Tork
28    Sreda
29    Četrtek
30    Petek
31  I  Sobota
PoRis. 11. Ludovik, kr.
Zefirin, pap. Jožef Kalasancij Avguštin, šk. Ivanova obglavitev ^ f Roza Limanska Rajmund, sp.
AVGUST
MEŠNJEK
Ma 31  dni
ZAPISNIK.
Lovrenčovo mejko grozdje sladko  vino   nam  obeče.
1—8. nestanovitno, mokro. 8—16. oblačno, spremen-livo. 17—28. jasno, vroče, nevihte 24—ol.stanovitno, jasno,  toplo.
11
SEPTEMB.
MIHAOŠČEK
Ma 30 dni
Posvečeni angelom varivačom.
Smileni Samarilanec. Lle. 10, 23—37
Po Ris, 12. Ang. ned,
Štefan
Serafija
Mansvet, šk.
Lovrenc, šk.
f Peregrin, apat      Q)
Regina, dev.
Jezuš ozdravi 10 gobavih. Lk. 17, 11—19
1    Nedela
2    Pondelek
3  ;  Tork
4    Sreda
5    Četrtek
6    Petek
7 i  Sobota
8    Nedela
9    Pondelek
10    Tork
11    Sreda
12    Četrtek
13    Petek
14 : Sobota
PoRis.l3.RojstvoM.D.
Sv. Peter Klav. Nikolaj Tol., sp. Prot in Hiac, m, Ime Mar.                  ©
f Notburga, dev. Pov. sv  križa
Oe bože previdnosti. Mt. 8, 24—33
15 !  Nedela
16)  Pondelek
17    Tork
18    Sreda
19  :  Četrtek
20    Petek 21;  Sobota
Po Ris. 14, M. 7 žalosti
Ljiidmila, dovica
Lambert, šk.
ff Kv. Jož. Kup.,
Januarij, m.              C^
ff Kv. Evstahij ft Kv. Matej
Jezuš obiidi mladenca v Naimi. Lk. 7,11 —16
22 !  Nedela       |    Po Ris. 15. Tomaž Vil.
23    Pondelek         Tekla, devica
24    Tork            i    Mar. reš. voznikov
25    Sreda          j    Kleofaš, sp.
26    Četrtek            Cipr. in Just., m
27    Petek              f Kozma in D.        @
28    Sobota             Venceslav
Jezuš ozdravi  vodeničnoga. Lk. 14, 1 — 11
29  I Nedela
30 i Pondelek
Po Ris. 16. Mih. nadang.
Hieronim, (Oremuš) sp.
ZAPISNIK.
Če na Mihalov severvieče, veliko zimc i sneg prinese.
1—8. jasno, toplo.  9—17.
stanovitno,   lepo.   18—25.
spremen ivo,   vetrovno.
26—30. megleno,   hladno,
slana.
12
OKTOBER
VSESVIŠČEK
Ma 31  dni
Posvečen Kralici sv. rožnoga venca.
1    Tork
2    Sreda
3  i Četrtek
4    Petek Sobota
Remigij Štefan, krao Terezija Det. J. f Frančišek As, Placid in tov.,
Od najvekše zapovedi Mt. 22, 34-46
Po Ris.17. Rožnoven. n.
Kralica Rožnoga venca Brigita, dovica Dionizij, piišpek
Frančišek B., sp. f Firmin, piišpek Maksimilijan             @
Jezuš ozdravi z žlakom vdarjenoga Mt. 9,1-7
Nedela Ponde.ek
8\ Tork
9 • Sreda
10    Četrtek
11    Petek
12  | Sobota
13    Nedela
14  ! Pondelek
15    Tork
16    Sreda
Cetrtek
Petek
Sobota
Po Ris. 18. Edvard, kr.
Kalist, papa Terezija, dev. Posveč, cerkve Marjeta Alakok f Liikač, evang. Peter Alk., sp.         C
Od kraleskoga gostiivanja Mt. 22, 1—14
20    Nedela            Po Ris. 19. Misijonska
21  l Pondelek         Orša
22 ! Tork                Kordula, dev.
23    Sreda              Severin, spozn.
24    Četrtek        !    Rafael, nadang.
25    Petek              f Kriz. ia Dar., m.
26    Sobota             Evarist, pap.              @
Jezuš ozdravi kral. uradnika Jan. 4, 46-53
PoRis.20. KristušKr.
Šimon in Juda Narcis, šk., Ida, d. Alfonz Rodr., sp. 31    Četrtek            f Voibenk, šk.
27 i Nedela
28  I Pondelek
29    Tork
30
Sreda
ZAPISNIK.
Zima rada z repom bije, če dugo toplo sunce sije.
1—7. deževno, hladno. 8-15. dež, 16-215. veter, jasno.   24—30.   deževno.
13
NOVEMBER
ANDREJŠČEK
Ma 30 dni
Posvečeni priprošnji za verne diiše.
11 Petek 2   Sobota
Vsi svetci
Verne diiše (Dušni den)
Prilika od kralovoga računa. Mt. 18, 23—85
3    Nedela
4    Pondelek
5    Tork
6    Sreda
7    Četrtek
8    Petek
9    Sobota
Po Ris. 21. Z. Hubert šk. Karol Boromej-        Q) Zahar., oča sv. J. Lenart, ap. Engelbert, sk. f Bogomir, šk. Božidar, m.
Od dače casari. Mt. 22, 15—21
10    Nedela
11     Pondelek
12    Tork
13    Sreda
14    Četrtek
15    Petek
16    Sobota
PoRis. 22.Andrej A. (g)
Martin, piišpek Martin, papa Stanisl. Kostka Jozafat, šk., m. f Leopold, Jedert Otmar, ap.
Jezuš obiidi Jajrovo hčer. Mt. 9, 18—26
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Po Ris. 23. Greg. čud. Posv. b. sv. Pet.      ^ Elizabeta, kr. Feliks Val., sp.
Dariivanje M. D. f Cecilija, d. Klemen, pap.
Od grozote razdejanja. Mt. 24, 15—35
24    Nedela
25 |  Pondelek
26 '  Tork
27 '  Sreda
28    Četrtek
29    Petek
30    Sobota
Po Ris. 24. Jan. od Križa Katarina, dev. Janoš Berhm.            @
Virgilij, pušpek Gregor III. p. f Saturnin, muč. Andrej, ap
ZAPISNIK.
Mraz Vseh svecov to po-
meni, ka Martinov den bo
lepi.
1—10. nestanovitno, dež. 10—13.veter, hladno. 14-20. jasno, mrzlo. 21—30. vetrovno, niraz, večinoma jasno.
14
DECEMBER
BOŽIČ
Ma 31 dni
Posvečeni božemi Deteti Jezuši.
Od slednje sodbe. Luk. 21, 25—33
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
1. advent
Bibijana, dev. Frančišek K. Barbara, d., m. Saba, apat f Mikloš. piišpek Ambrozij, piišpek
Ivanova vučenika pri Jezuši. Mt. 11, 2—10
Nev, poprijetje M. D.
Peter For., spozn. Lauretan. M. B.        © Damaz, papa
8 9 10 11 12 13 14
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Sinezij. m.
f Lucija, dev., m.
Spiridijon, sp.
Ivan Krst. svedoči od Jezuša.Jan, 1, 19-28
15 i Nedela
16    Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
3. adv. Kristina
Euzebij, muč.
Lazar.
ff Kv. Gracijan, šk.
Netnezij, m.
ff Kv. Liberal. m.
tf Kv. Tomaž, ap.
»Glas kričečega v piistini". Luk. 3, 1—6
Nedela
Pondelek
Tork
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4. adv. Zeno, m.
Viktorija, dev. •j-f Adam in Eva Božič. Rojst. G. Štefan, prvi m.
t Janoš Evang. Drobna deca '
Šimeon in Ana. Luk. 2, 33—40
29    Nedela           Tomaž, piišpek, m.
30    Pondelek         David, krao
31    Tork               Silvester, p.
ZAPISNIK
Lucija krati den, je znano vsem litdem.
1—12. vetrovno mrzlo.12— 16. hladno, sneg. 17—26. jasno, mrzlo. 20—31. ve-ter, mrzlo, proti novomi leti sneg.
15
Pridite k meni,  ki se triidite i ste obteršeni, jaz vas olehkotim".
(Mat. 11—28.)
Na god Jezušovoga Srca nam prinaša sv. Cerkev v spo-min te lepe Jezušove reči. Tola-ži nas ž njimi. Tolaži nas, ar nas liibi. Tolaži nas, ar driigo delati ne more, Kajti ona ma v svojih prsaj Jezušovo Srce. Glava cer-kve je Jezuš. Glava brez srca ne more živeti. Jezušovo Srce žive v Matericerkvi. Vse njene odredbe, vsi njeni zakoni, vsi njeni predpisi, vsa njena djanja dihajo liibezen Jezušovoga Srca. Njo vodi Diih sveti, Duh Jezu-šovoga Srca, ki je sama liibezen, ki je vez liibezni med Očom i Sinorn. Cerkev nam glasi povsod liibezen Jezušovoga Srca. Gda se sliižijo svete meše, se zato služijo, ar nas liibi Jezuš. Iz svojega liibečega Srca leva mi-lošče, smilenje, nebesko bogat-stvo na žive i mrtve. Gda se glasi reč boža, odpre viista predgari i srca poslušalcom lii-bezen Jezušovoga Srca, štero šče, ka bi vsi prišli na pot zve-ličanja. Gda nas k pokori opo-mina Cerkev, se Jezušovo Srce joče nad nami, nad našimi ne-volami, ar nešče smrti grešnika, nego naj se te povrne i žive. Gda smrt poklonka v naše drii-žine i pobere z naše sredine tistoga, koga bi   najbole   potre-
biivali, gda Cerkev zaspevle pri njegovom mrtvom teli svoj »Re-quiem aeternam", žalno a ven-dar najveselejšo pesem večnoga mirii, te se na stežaj odpre pred nami Jezušovo Srce i nas obsi-ple z svojov liibeznostjov, štera nema ni konca, ni kraja. Smrt je venec, šteroga je diiši   splela
Jezušovoga Srca liibezen, da bi ž njim okrašena se potopila vu večrio radost te liibezni i jo vži-vala brez mere i brez meje, na vse večne čase. ,,Bog je liibezen". (I. Jan. 4-8.) Nikaj driigo, sa-mo liibezen. Jezušovo Srce je Bože Srce. Nikaj driigo zato ne-ga v njem kak samo liibezen. To Srce na zemli pa nosi Mati-cerkev v svojih prsaj, ar njej je glava sam Boži Sin, Jezuš Kris-tuš. I pod tov glavov i v tej pr-saj so vsi razvrščeni, ki nemajo na sebi smrtnoga greha. 0 kak bliizi so te diiše k Srci Sina Božega! Kak bliizi so k ne-skončnoj vretini liibezni. Je Čii-da, če so nad vse srečne i po-tolaženi pri njej! Nači ne more biti! Ve je Večne Bože Reči va-bilo, vabilo liibečega Srca Jezušo-voga: ,,Pridite k meni vsi, ki se triidite i ste obteršeni, jaz vas olehkotim".
16
KAM.
Cosynsov balon na Goričkem.
Balon pride k nam.
—  Luftbalon, luftbalon, — je nastal vrišč po vasi.
—  Jej, ga vidiš, kak je vel-ki. Pa kak nizko ide!
—  Gospodne, ka pa že pa to znameniije? Gviišno nika nej dobroga. Nika se pa plete.
svojo   kašo  in  kar  pade v ku-hinjo.
Otroci vreščijo in tečejo za balonom, matere za njimi kriče, kam jih zdaj nosi, da jih bo ubilo, psi lajajo razburjeni od glasov po vasi, še kure v kurniku
Cosyns zadnjokrat pogledne z gondole, prle kak se zdigne v višine.
Vse je teklo iz hiš in z glasnimi ,,oh" in Jej" občudova-lo veliko črno oblo, ki se je spu-ščala  vedno   nižje.
—  Čiiješ, kak nika šiimi v njem? pravijo Treza.
—  Jezuš, vej to moja kaša kipi. Pa ranč zdaj more besneti, ka nemorem gledati, kak de doj šou,   —  se  čemeri  Margya  na
nimajo miru kljub pomirljivemu kukorikanju petelina. Fantje pa derejo čez drn in strn za balo-nora, ki se počasi pelje preko vasi. Možje se nekaj časa obo-tavljajo, češ, da so to že videli, končno tudi nje premaga rado-vednost in pobegnejo za fanti. Tema nastaja, vendar se še toliko   vidi,   da   vidijo   vrvi, ki
17
vise z balona. Pritečejo fantje iz
— Vej samo'če so nej ka*
Zenavlja, Martinja in Šulonec in    kše bombe shranjene v toj kru-vsi se oprezno   bližajo  pošasti.    gli. Vej je  pa vse  spokole,  ka Ko pa vidijo, da je že čisto pri tleh, zgrabijo za vrvi in ga vle-
čejo doli.
so tak ta leteli.
— Pa naš je bos, brez klo-biika. —
Doma so se pa ženske, ki so bolj daleč, (bližnje je seveda premagala radovednost in so bile pri balonu, če tudi bi vsa ve-čerja šla v ogenj), križale in s strahom spraševale, kaj bo, kaj bo.
—   Naš je pa brez  reklina pa takšo   raztrgano  srakco ma, ka celi laket vo kaže.
—  Bog pa donok  zna, ka je to bilo, ali  ka  tej  ščejo tii?
—  Tou znaš, Marca, ka gda
18
takše odi, ka to nika dobroga ne znameniije. Bojna pa bo, vej boš vidla, če nej. To tak nagle-jiijejo, te se pa ednok samo smete. Njaj, če ne.
Večerjo mam na stoli pa de vse mr-zlo, ka tej pojbov tak dugo nega domo.
— Vej pa žeznanpri-dejo, ka so žeednovo-ro tam, če nej duže.
Končno so fantje le prišli. Ka-korzmago-valci so šli in vsak je znalkaj več povedati.
— Gyeje padoj seo?
— Etan v dolej na ti-stoj    njivi, kak je graj posajeni. Nasredi na njivi je doj seo.     Vse smo graj ta sklačili.
—  Gyej ste ga pa vi doj   vlekli, ali je   sam doj seo?
i\.f Ka bi sam doj
seo, doj smo ga vlekli. Vej narn je pa kričo tisti, ka je z njim prišo, naj ga doj vlečemo, te so pa etan ov Gyanoš nej razmili, da je francoskL gučo, ka pravi,
pa se njim pravo: doj ka bi ga vlekli. Uni pa: »Erko, te ga pa doj tii trbej vlečti. Vej njeme pa povej, naj se un samo spiisti, vej doj sam spadne, ka ga nede trbelo vlečti." Uni sikdar norijo gučijo.
—  Odkec  je   pa te prišo, ali ka je to za ednoga?
—  Vej sta  dva  nutri bila, nej samo eden. Prišla sta pa iz Belgije. Na letališči Hour-Havenne
19
bluzi Namur-a, sta se gnes rano v šestoj vdri vzdigniJa, zdaj sta pa že tti. Eden se piše Cosyns (izg. Kozins) drugi pa Van der Elst.
—  Kak v sta   pa  njiva   tak ranč   se   v   Ženavle   zavdarila?
—  Ja, voter je ranč tak po-tegno pa jiva se prineso. Da sta doj sela, sta ranč nej
znala, gye sfa, te smo      p** njima komaj   mi  po-      } vedali, ka sta v Jugo-slaviji.
— Jej, vej je zato
to strašno velko bilo,
znate, da  je   gas   vo
piisto z balona, ka je
tisto platno, ali ka je
že bilo, celo njivo po-
krilo. Ve nam je pra-
vo, naj gondolo, znate,
tisto kruglo,   gye   sta
njiva   nutri   zapreliva
bila,   naj   tisto   malo
obrnemo.   Tisto  smo
obrnili, te je pa proso,
naj se eden  pela   po
štondare, ka bi   prek noči skrb meli balon. Števe je šou pa je že v  Šulonci   srečo.  Te sta   denok   malo red napravila, ovak bi lid-je tak eden  po   drii-gom ojdli, ka je vsa-kši šteo biti najnaprej, ženske   pa    najbole. Niti reči francoski ne razmi   pa   se   le   cuj vleče, ka de prej bole čiila.
—  Gya se tii nika nej ra-zmo. Vej ta rejč, to tak, da bi cigajn-ski gučo, — se čemeri Kadli.
— Rad boj, ka ti nej trbej iti v Francijo pa se včiti. — No, te sta včasi štela iti na pošto, ka bi tele-grafirala domo, pa smo njima pove-
dali,kajje v Petrovce ednovoro da-Ječ. TCiStaj pa nej šla, vej bi ranč nej mogla, ka sta preveč zmantraniva bila. Najbole sta-rejši, ta Cosyns. te se je samo doj vlego pa nika nej mogo. No, te me je pa ov dou nika piti, pa jelvčasi nazaj;k sebi prišo. — Šmarnico bi njeme mo-
Cosyns ino Van jder Elst.
gli dati, vej bi vČasi dober gra-to, — se šali Kadli.
—  Kama sta  te   zdaj šla?
—  Spat sta šia gor v šolo, k gospodi školniki.
-- Gučte, ka ščete, liki to pa povem, ka to dobro ne zna-menuje. Pa nikša nevola  pride
20
potomtoga, vej te vidli. Rus  pa    ved za lepo vreme  prihodnjega Japan se že tak gledata kak pes    dne. pa maček, te pa ešče driigi cuj stopijo pa je palik vse v ednom
ognji, — modrujejo Gyožef.
Mi gremo v svet.
Že v zgodnjih jutranjih urah
Vasi so polagoma utihnile,    se  je začela   zbirati   radovedna
le pri balonu sta stala dva orož-     množica. Vsak, ki je šel   mimo,
nika, nekaj fantov in nočna straža,    se  je   ustavil   in  gledal   čudno
ki to noč ni niti enkrat zatisnila    prikazen sredi njive. Okoli 8 ure
očesa, razen kadar se ji je zehalo.     sta prišla oba  letalca k balonu
Malo je pršil dež — napo-    in začela pospravljati, odvezovati
21
vrvi in vleči ozke dolge balone izpod glavnega. Pri delu so jima fantje pridno pomagali, okoli stoječi pa so ugibali, kako težka je gondola in nekateri so kar o tonah govorili, a dejanski je teh-tala 600 kg in imela v premeru 2 metra. Tudi so ugibali, čenm neki je na spodnji strani črno pobarvana, na zgornji pa belo. En očanec so takoj pogruntali: — Znate, to je gviišno belgijska zastava.
Drugi pa: Znankar sta teva dva orjunca, vej  sem biio etan v Marprugi,      | gda je bilo tisto ono,      j: nej, pa   so   tam   tiidi      iv , čarno pa belo zastavo nosili.
Tretji je bil bolj prefrigan: — A, nej, to je zatogavolo, ka gda možaka doj na zemlo prideta, znata to ono prav obrniti. Nači bi se njima leko zgodilo, ka bi jo na glavo postavila.
Pa je pojasnil prof. Cosyns, da je to radi toplote. Črna bar-va namreč toploto vpi-je, bela pa ne. Piccard-ov balon (Piccard je bil Cosyns-ov učitelj in je znameniti razis-kovalec stratosfere ter priznan učenjak) je bil poševno prebarvan, kar je bilo slabo radi tega, če so obrnili proti solncu črno stran, je
bilo prevroče, če pa belo, pa premrzlo. ,,Tudi jaz, pravi Cosyns, sem se malo uštel. Črna ploskev je namreč malo premajhna. Ho-
tel sem imeti v gondoli tempe-raturo 15—20°C, a kakor hitro sva prišla v višave, je padla tem-peratura na 0cC. Če bi bila vsa gondola belo pobarvana, bi vla-dal v njej mraz — 50°C, če pa vsa črno, pa okrog -f- 40X. In včeraj, ko smo obrnili gondolo, je tekla iz nje ledeno mrzla voda. Med dnevom se je nabrala v gondoli radi dihanja in izhlape-vanja vlaga, ki je zmrznila, in v višinah je bila notranjost gon-dole  obdana   s   precej   debelo
Cosyns pripovidavle.
skorjico ledu."
Gondola irna dvojne stene iz aluminija, ker je to trpežna m zelo lahka kovina, vmes med
22
obema stenama pa brezzračen prostor. Ima dva vhoda, ki sta bila med vožnjo hermetično za-prta, da niti najmanjši delci zra~ ka niso mogli v gondolo ali iz nje. Da se pa nebi zadušila, sta
Balon je napravljen iz pč-sebno trpežne snovi, da ga ve-ter ne bi mogel raztrgati. Napol-njen je bil s 3400 ms plina, pro-stora v njem je pa za 14000 m3. Vrvi, na katerih je visela gondola,
i ijsnjss^m:.^i^k>^
JD
>
ra
c a>
>N
">
N
-a
o
c
T3
> o -a <u
i-
-Q N
<D W
O
-a O
n^!friaSh Sw°LkiSik V 5°,SebT'h    S° bile na P°Seben način imPre-
posodah   ki  stai  ga  vdihavala,    gnirane, da niso mogle   sprejeti
SfkiA?"^,10-   vlage, ker bi ta lahko  znfrznila
liko kisika, da bi ga lahko do-    in bi vrvi postale krhke.
bivala iz zraka.
Za vse aparate sta imela s
23
sabo padala, seveda tudi zase, da jih v slučaju nesreče upo-rabita.
Ljudje so se šalili in sme-jali na tuj račun. Vsi pa so rinili bližje h gondoli, da je nastala gnječa. Vsak bi rad malo poku-kal v gondolo, da bi potem lah-ko vsaj ugibal: za ka| je ta, zakaj oni aparat. Neka ,uradna' oseba je rekla  ženskam:   »Poj-
— Šesnajset gyezero met-rov .. . to sta te njiva znankar za stavlo šla gor ali pa za luksuš ?
„11 ne s'agit pas d'un ex-ploit sportif, mais d'une expedi-tion scientifique — razlaga Co-syns. Ne gre za športni uspeh, ampak za znanstveno ekspedicijo. Poskušala bova prodreti v skri-vnost slovečih kozmičnih žarkov. Skušala sva določiti jakost, smer
Tak zgleda gondola   odznotra.
dite proč, ženske. Nobena se nič ne razume na to, pa le vsaka noter gleda."
— No, vej pa te naj uni nutri gledajo, gospod, če se uni bole razmijo na to, je bil odgovor.
Najmanj je šlo ljudem v glavo, zakaj sta šla v take vi-šine.
in njihovo prodorno moč. Imajo pa kozmični žarki lastnost, da napravijo suhi zrak, ki elektrike ne prevaja, za dober provodnik elektrike. Skušala sva napredo-vati v opazovanju atomskega jedra, kar je eden glavnih pro-blemov moderne fizike. Zato imava s   seboj   aparate,   ki  so
24
boljši, kakor so bili Piccardovi. Za opazovanje nama zadostuje višina 16000 m., zato višje tudi nisva šla."
Nato sta oba odšla v Gor-nje Petrovce na pošto, da spo-ročita svetu, kako je z njima. In zvonec pri telefonu je pel nepre-stano. Telefonirala sta v Anglijo, Francijo in Belgijo. Radio oddaj-ne postaje so takoj poročale, da je prof. Cosyns pristal v Ženav-
automobili v Gradcu, Dunaju, Ljubljani, Zagrebu in Budimpešti in se podali na pot iskat neznatno vasico v goričkih hribih: Žena-vlje in njena gosta.
Že predpoldne se je začelo fotografiranje in je trajalo, dok-ler se nista odpeljala. Fotogra-firali so ju v vseh mogočih po-ložajih: v gondoli, pred gondolo, za gondolo, ob gondoli, brez gondole.   Še   sreča, da   je  bila
V toj gondoli sta bila letalca 14 vor.
Iju v Jugoslaviji. Ljudje pri radio-aparatih v Parizu, Berlinu, Lon-donu, Pragi, Moskvi, po mestih, trgih in vaseh so poslušali: — Ženavlje, — Prekmurje, — Co-syns, — 16000 metrov. In ne-šteto rok je seglo po zemljevidih in iskalo na njem mesto, ki je sprejelo   Cosynsa.   Zabrneli   so
gondola tako težka, drugače bi jima jo gotovo naložili na hrbet in ju tako fotografirali. Množica pa je naraščala od ure do ure. Prišli so peš, s kolesi, s koči-jami, z automobili in z vlakom. Sarno v teligah in v letalu se ni nihče pripeljal, vsaj videli ga nismo.
25
Prišli so časnikarji, te na|-radovednejše in najnasilnejše stvari na svetu, stavili vprašanja in beležili. Iz kratkih beležk so potem nastale dolge kolone, iz kolon cele strani. Vprašanja so bila vseh vrst in nekatera prav nesmiselna. Dolgin z juga se je jezil: Ah, pa zašto ne govori srbski, da ge razume čitav svet.
V nedeljo popoldne so spra-vili balon na postajo v Petrovce.
v Belgijo. Vse se   je   izvršilo v lepem redu.
Poročevalci so še vedno prihajali. Prispel je celo film-ski operater z Dunaja in je sni-mal nakladanje balona. Niti med umivanjem nista imela miru. Ko sta se umivala in brila, so čas-nikarji vdrli v sobo in ju še tu spraševali. Malo več obzirnosti bi že lahko imeli. Vsak bi rad podpise od obeh  in   Cosyns je
Na letališči v Lublani vsi, ki so bili pri odhodi z naši krajov.
Cosyns je hotel, da bi spra-vili balon na tovorni auto in ga odpeljali v Soboto, ter ga šele tu naložli na vlak. Na to so de-lali tudi nekateri Sobočanci; ho-teli so pač tudi oni malo senza-cije. Končno se je Cosyns dal pregovoriti in naročili so pose-ben vagon, na katerem so ga odpeljali v Ljubljano, od tam pa
izjavil, da se še v svojem živ-ljenju ni tolikokrat podpisal kot v Petrovcih.
To je trajalo ves pondeljek. Zvečer sta se pa letalca odpel-jala z avtomobilom, ki se je pa na poti neprestano kvaril, v Ljubljano.
V Ljubljani ga je pozdravil naš   rojak prof. Vilko   Novak v
26
imenu mlade inteligence iz Slo-venske krajine in mu izročil nov zemljevid Slovenske krajine in dr. Slavičevo brošuro Prekmurje iz leta 1919.
Profesor Cosyns se  mu je
ki je je bil deležen pri pristanku. Prav posebej pa se je zahvalil za gostoljubni sprejem, s katerim je naše prekmursko Ijudstvo po-častilo — ne njega, ampak nje-govo resno znanstveno stremlje-
zahvalil in ,,prosil prof. Novaka, naj sporoči ljudstvu Slovenske krajine, zlasti pa tamkašnjim štu-dentom, njegovo iskreno zahvalo za vso požrtvovalnost in pomoč,
n]e in delo." (Slovenec, 22. aug. 1934.)
V Ljubljani je prof. Cosyns govoril v radiu, potem sta se pa z .letalom odpeljala na Sušak
27
—Zagreb (kjer so mu izročili odlikovanje Njeg. Vel. kralja) — Gradec — Dunaj   in v domovino.
Letalca — znanstvenika sta odšla. Kakšne vtise sta odnesla od nas? To je važno, saj ,,ino-zemci so naravnost obžalovali, da je stratostat pristal v Jugo-slaviji, ker se zavedajo velikega propagandnega pomena tega do-godka, ki ga je velika gosto-ljubnost našega prebivalstva Slo-venske krajine in pripravljenost oblastev, ki so šle obema le-talcema na  vso   moč  na  roko,
zelo podčrtala." (Slovenec, 21. aug.  1934.)
*         *
Ženavlje. Tiha, raztresena vas na hrbtu, ki se vije od Sre-brnega brega proti vzhodu. Za hip se je vzdramila in evropski časopisi so prinesli njeno ime, a zdaj je zopet vse mirno in po-zabljeno. Samo dogodek bo os-tal in babice ga bodo pripove-dovale   svojim   vnukom,   ki   ga
bodo sprejeli, kot dedščino pred-nikov iz one dobe, ko se je v mukah porajal novi človek.
VZIVAJ SRCE  BOŽE!
Dugo raslo tvoje dievo Srce Bože! — Dugo dremo v mlačnosti je sinek tvoj! Dugo raslo! — A doraslo, močne veke je pognalo drevo tvojega Srca! Zemla njeg'va: srce moje, večkrat je dobilo plohe milošč tvojih brez meje ! Zdaj je prvi sad prineslo v mojem srci tvoje drevo: da tolažim ti Srce. Vživaj ga, o Srce Bože! Vtegni po njem svoje roke! Trgaj ga! Veseli se!
S r č e n.
28
Samo za siromake.
Julij D. Kontler.
Siromak, brat moj,
dvoje si moraš zamerkati. Prvič to, ka te je ne Bog stvoro za — siromaka. Driigič: da maš ne pravico, nego — dužnost mi-sliti na to, kak bi se rešo te — skoro bi pravo nesreče, siroma-štva.
Lejko mi vorješ: siromaki so bili vsikdar i po Jezušovih rečaj tiidi bodo, naj si potem vredimo svet tak ali inači. Moraš pa vorvati, ka so siromaki vsikdar mislili na to, kak bi se rešili toga velkoga bremena. V tom pogledi so bili siromaki vsikdar ednaki. Prosili so za pomoč božjo, pa tiidi moč-no prijeli za delo. Ar istina je, ka je Bog neizmerno dober, vsmi-len, ali svoje dobrote i svojo smilenost navadno ne obrača proti — manjakom. Zato pravim, da prošnja sama ne pomaga, po-trebno je tiidi krepko delo.
— Več ne morem delati, kak dnesden, praviš?
Pametno gučiš.
Te odgovor so že povedali siromaki ne ednok svojim mod-rim vučitelom. Telko časa so ga ponavlali, ka so na konci zač-noli misliti, iskati i so spoznali, ka če siromak dela, pridno, po-šteno dela i itak ne more iz blata siromaštva, no potem ta reč mora meti nikši posebni vzrok. Iskali so ga i najšli. Bo-rili so se proti njemi z lepa, pa če je nanesla potreba, tiidi z grda.
Kda je v šestnajstom sto-letji komaj shajao slovenski kmet, je začno terjati svoje — stare pravice — mirno, človeka vred-no živlenje. Proso je domačo gospodo, naj se ga  vsmili,   naj
njemi pomaga. Najšao je — za-prta viija i trdo srce. Potem se je obrno na casara. Tiidi ne po-magalo. Potem je prijao za kramp, za motiko, za bitje pri-pravleno koso i drapno po trdih glavah . .. Spuntao se je, meli so — revolucijo.
Kmetskih puntov, ali revo-lucij ne pomli dosta svet, ar bole potrplivih siromakov, kakši so kmetje, polodelci, polski de-lavci, itak ne nosi dosta te naš svet. Tem več puntov so napra-vili driigi stanovi, šterim so po-tem kmetje na svoj način z le-pa, ali z grda pomagali. Pred-zadnjo velko revolucijo so na-pravili varašanci (no ne torjan-ski . .) varaški liidje, tak pravi-mo — meščani — na Francus-kom 1789 leta. Slobodo, enakost, bratstvo so terjali za vse liidi. Stari red so razbili i napravili — novoga. Vredili so si i za njimi tiidi driigi narodi sveta takši svet, šteri je dugo let pri-našao zemelsko srečo večini lii-dem, v zadnjem časi pa se je prevrgeo v slabo, — milionom liidi je vzeo vsakdanešnji kriih, mir i zemelsko srečo; liidi je razdelo na dve čupori, na men-šo čuporo, ali skiipino bogata-šov i na neizmerno velki tabor siromakov, šteri nikaj nemajo i ravno zato po reči svetoga Oče, pape, ne morejo skrbeti na zemli za diišno zveličanje. Po francus-koj revoluciji vrejen svet je pri-neseo na ednoj strani bogate kapitaliste, na drugoj pa siroma-ke, nemaniče, proletarce. Liibe-zen do bližnjega je v tom no-vom sveti od dneva   do   dneva
29
vmirala, liibezen do Boga je ne mogla tak razrasti, kak bi bilo to liidem na hasek na tom i na onom sveti. Na mesto pravoga Boga smo dobili nadomestilo : — dobiček. Da, za dobiček se je brigalo vse, kaj samo hodi i misli, i v toj velikoj slepoti so ne vidli bogatini vas, bratje, si-romaki i vaše neizmerno velko trplenje. Dobiček je geno srce bogatina, trplenje siromaka ne, ali samo v jako velkoj sili i sa-mo pri ništernih. Velka večina je slepo, trdosrčno, nevsmileno letela za dobičkom i kopičila bogatstvo sebi i bližnjemi v po-giiblenje.
Dobiček je postao Bog, pe-nez pa liiblenka svet^.
Milijoni so bili brez dela, brez zasliižka, brez vsakdaneš-njoga kriiha, nego kapitalisti so ne meli časa za te siromake, za takše malenkosti, oni so se div-je borili za dobiček, za zlato. Milijoni bi radi vživali mir, radi bi delali i se po božoj postavi pripravlali za živlenje na driigom sveti. Bogatini so spregledali to želo siromakov, gnali so je na klavnice bojišč. V zadnjoj sve-tovnoj bojni so zapravili telko penez, ka bi za te v Zdriiženih državah, v Kanadi, v Franciji, v Angliji i v Rusiji lejko postavili vsakoj driižini krasno hižo z najlepšov opremov, nadale, ka bi v tej državaj v vsakom va-raši šteri ma do 100.000 stanov-nikov, lejko postavili popuno univerzo, najlepše opremleno bol-nišnico (špitao) i knjižnico, — zviin toga bi njim ostalo ešče telko penez, ka bi eden i pol milijonov driižin (po priliki — polovica Jugoslavije) lejko melo mesečno 1000 Din podpore. Tel-ko penez  so   zapravili v svojoj
velikoj slepoti i poleg spomoriii na najbole zverinski način 10 milijonov liidi.
Brat moj, takši   svet  si je pripravilo kapitalistično meščan-stvo i proti tomi sveti se borijo dnes siromaki celoga sveta. *
Borba se vodi na tri strani.
Prvič so se začnoli gibati kmetje i delavci na Rusoskom. Tam je stranka boljševikov zač-nola nevsmileno krvavo revolu-cijo i zdaj že petnajsto leto gra-di novi svet, šteri naj ne pozna posebne lastnine, ne driižine, ne Boga.
Potem so se začnoli gibati — fašisti. Fašisli so tiidi stran-ka, šterim je prej država i na-rod vse. Obečajo, ka vzemejo kapital, to je bogatstvo, pod tu-torstvo i napravijo novi svet, šteri ne bode poznao brezposel-nosti i ne tak velkoga siromaš-tva kak dnes den.
Zablode boljševikov i fa-šistov so opomenole na nevar-nost diiš katoličansko Cerkev, zato se je oglasila tiidi ona i pokazala na pot, po šteroj naj hodijo verniki, če bi radi zgra-dili, novi, od dnešnjega lepši svet.
Posliišajte, kaj piše Kristu-šov namestnik od te reči. ,,Pro-ti konci devetnajstoga stoletja so začnoli gospodariti narodi na novi način. Obrt je naprediivala. Posledica pa je ia, ka se člove-ča driižba od leta do leta bole delila na dve skiipini. Ta prva skupina je po števili mala, ali je vživala skoro vse dobrine sveta, štere je dao človeštvi no-vi način gospodarstva. Driiga skiipina je jako velika, v toj so delavci, štere mantra siromaštvo i šteri se zobston triidijo, ka bi se rešili — stiske.
30
Takši svet se je lejko do-padno tistim, šteri so meli vse, ar so bili bogati. Tej ,,srečni" so lejko mislili, ka so rodile stisko prilike, proti šterim je človek brez moči. Tej ,,srečni" so razglašali, naj skrbi za siro-make lubezen; -- pozabili so pa misliti na to, ka je liibezen ne zato na sveti, ka bi pokrivala krivice. Krivice so bogati pri napravlanji zakonov mirno gle-dali, včasih tiidi odobravali. Vse to pa nikak ne dišalo de-lavcom, šteri so najbole čiitili krivico. Delavci so pokazali, da njim nikak ne diši trdi jarem krivice. Ništerni od trpečih de-lavcov so posliišali nasvete, šte-ri so kazali na neobhodno po-trebno revolucijo, driigi, štere krščanska vzgoja ne piisti na to nevarno pot, so pa terjali od oblastnikov, naj krivice hitro i femelito popravijo. Takši je bio svet, kda je vodo katoličansko Cerkev papa Leon XIII. Mislite, ka je bolše dnes? Ne. Zato se lejko brez nepremišlenosti pove, ka so socialne i gospodarske razmere dnes takše, ka velka večina liidi tudi pri najbolšoj voli ne more skrbeti za najpo-trebnejše: za večno zveličanje." To so tiidi reči svetoga Oče : »Neizmerna vnožina prole-tarcov na ednoj strani i na drii-goj strani neizmerno bogatsho ništernih je posvedočilo, ka v našoj dobi, kda bogastvo tak hitro i silno raste, je to bogat-stvo slabo razdeljeno med liklmi", Po domače povedano — tii sili cvek iz žakla. Bogastvo ra-ste, ar milijoni delavcov delajo pridno i pametno, kak nikdar ne, kak stoji te naš svet. Delajo tiidi, bi lejkov pravili — milijoni — strojov. Človek i  stroj  proizva-
jata, toda ne — vsem liidem, nego samo ništernim, največkrat takšim, šteri se nikdar ne bi mogli odločiti, ka primejo v roko kramp, ali motiko. To je vzrok, ka ravno tisti, šteri naj-več delajo, majo najmenje ali nikaj, tisti pa, šteri nikaj ne de-lajo, morajo meti prave armade sJiižabnikov, šteri varjejo   njuvo
—  po   krivici    nagrableno    bo-gatstvo,
Tak misli i tak guči sam sv. Oča, zato pa mej brat, siro-mak, zavupanje, krivici je nož na grlo položen, prvi korak proti lepšemi, bole pravičnomi sveti je
napravlen.
*
Velika večina liidi ne vorje, ka bi meli ttidi siromaki pravico do človeka vrednoga živlenja. Ništerni mislijo — što je moč-nejši v živlenjskoj borbi, on naj ma več, slabši pa menje, ali ni-kaj. (Tej pozabijo, ka je človek človeki ne divjačina; ka človek ne živi v logi, nego na vrejenom sveti, šteroga je vredo človek sebi na hasek.) Driigi pravijo : telko si vreden, kelko delaš. Če ne delaš, pa ne jej. (Tiidi krivično mišlenje. Dete, starec, pohablenec
—  ne morejo delati, pa itak majo pravico do živlenja.) Tretji pra-vijo — i vse kaže, ka tej hodijo po najbole pametnoj poti, — ka ma vsaki človek nemrtelno diišo, štero bi morao po božoj postavi rešiti   pogiiblenja,   zato   pa   ma človek   pravico,   ka   terja  takše živlenje na tom   svtti,   štero ga ne zavira pri skrbi za zveličanje duše.
Za zveličanje diiše pa ne more skrbeti človek, če nema najpotrebnejše hrane, obleča i stanovanja, s šterimi rečmi si ohrani svoje živlenje. Tiidi te ne
31
moremo skrbeti za svojo diišo, če smo nikdar ne zagvišni, kak dugo bomo meli delo i zasliižek. V tom pogledi je dnešnji svet do skrajnosti krivično vrejen. (To znajo najbole naši delavci, šteri morejo prosjačiti po širnom sveti za delo i če je dobijo, so nikdar ne zagvišni, kda je pos-tavi gospodar fabrike, marofa, ali gospodinja na cesto.) Ar člo-vek mora skrbeti za zveličanje od Boga njemi dane diiše, zato ma pravico do primerne izobra-zbe i v človečoj driižbi do tak-šega mesta, kakše mesto njemi ide po poštenosti, po izobrazbi i po sposobnosti za delo. Naš dnešnji svet je tiidi v tom pog-ledi krivično vrejen. Za primerno izobrazbo lejko skrbijo samo tisti, šterim je ne na poti siro-maštvo, -- sposobnosti odgo-varjajočo sliižbo pa dobijo ltidje bole po sreči, kak po pravičnoj poti. (Naj omenim na tom mesti primer, šteri pokaže, kaj mislim povedati. Pred kratkim sem vži-vao gostoliibnost vrednika naše-ga kalendara. Sedela sva v senč-nici na dvorišči i se pogovarjala od Agrarne zadruge, pa se og-lasi mladi mož bole vitke postave i položi pred gospoda urednika polo popisanoga papera. ,,To sem napisao", je povedao skro-mno," ka bi brano čest naše ob-čine. Mladi kmet, ne vem, če že svoj gospodar ali ne, je čteo ni-kše krivično poročilo od svoje vesi, pa prime za pero i piše obrano česti svoje občine. Brez imena, brezplačno, brez viipanja za plačilo v obliki česti. . . Člo-vek, šteri telko lubezni i čiita odgovornosti nosi v svojem srci kak te ,,dopisnik" Novin, ma po mojoj sodbi vse prirojene spo-sobnosti, da bi meo vekši, širši
delokrog, nego ga ma na rtiaiom posestvi v mirnoj, tihoj vesi Slov. krajine. Toda ka njemi po-maga plemenito srce, razumna glava? Nikaj, ar je siromak, ar je ne mogeo dobiti sposobnosti odgovarjajoče izobrazbe, ešče menje pa takše mesto v javnom živlenji, gde bi takša plemenita diiša lejko delala za dobro svo-jih bratov i sester.)
Prvi korak za odpravitev teh krivic je reforma imanja. Ne-kaj spodobnoga smo meli v Slov. krajini pri — agrarnoj reformi. Zakaj bi meo eden vse, driigi vsi pa nikaj. Zakaj bi meli ze-mlo tisti, šteri ne čutijo nikše liibezni do nje, šteri ne morejo ločiti pliiga od brane, šteri samo edno mislijo: kak stisnoti iz zemle kem več dohodkov — ne z svojim, nego s tiijim delom. (Pred kratkim sem spoznao go-spo i gospoda, oba sta srednjih let i ta prava . . . gospoda. Na Vogrskom mata srednje velko posestvo, okoli 600 pliigov. Na posestvi gospodari najemnik i njima pošila dohodke v — Ju-goslavijo. Oba sta strašno če-merniva, ar ma pšenica prenisko ceno. . . Oba sta strašno čeme-rio na ,,komuniste", ar so prej te «zverine" proti osebnoj last-nini. Jaz bi nevsmileno vzeo obema posestvo i ga dao tistim siromakom, za pravično zmerno ceno, šteri orjejo, sejajo i opra-vlajo driiga dela, pa so poleg največkrat bosi, lačni, slabo ob-lečeni, ne tak kak moja znanka, posestnica, štera vsaki den po trikrat menja obleč i se krega če njej kiiharca tiično meso po-stavi na stol. Takšim liidem bi vzeo zemlo, ne zato kak da bi bio komunist, nego zato, ar to zahteva poštenje i pravica.)
32
Zernlo mamo od Boga, ne zato, ka bi prinašala ništernim dobiček, nego, da bi rodila vsetn Hidem potrebne dobrine. Red, šteri je toj pravici na poti, je krivičen i  je  potreben  reforme.
(Poslušajmo ešče eden pri-mer. Tiidi v bližini naše vesi žive nikša gospodska rfružina. Majo gorice na takšem mesti, gde daleč naokoli najbole rodi trs i da najbole picmenito vino. No, bila so leta, kda je bilo vino skoro brez cene, te so te gorice prepiistili — travi, zavcom i ov-cam. Zakaj? Prej so falej dobili bolše vino, nego je zraslo v do-mači goricaj, če računajo plačo delavcov ... V bližini pa je živo siromak kučar, pun drobne dečice, šteri bi rad delao, pa ne mogeo priti do dela i za-sliižka, ar je gospod skleno, ka ne da pošteno obdelavati svojih goric.)
S tem pa nikdar ne pravim, ka hajd na delo, vzemimo to, kaj majo driigi i taiajmo je tis-tim, šteri je nemajo. Povedati mislim samo telko, ka nedotek-livo osebno, zasebno imanje lejko ma tudi krivice. Zemla, log, rudokop itd. so zato, da sliižijo človeštvi, ne pa krivici. To je važno. Malo, ali skoro nikaj me ne briga, čida je potem zemla, ali čidi je log, če sliiži svojetni nameni, če vekša blagostanje liicli, ne zato, ka bi vsi i vsaki den kokoš kiihali v lonci, nego zato, ka bi vsi liidje lejko skrbeli za svojo diišo po božcj postavi. —
Driigi važni korak na poti k lepšemi živlenje je nova vre-ditev javnoga živlenja. Če je dnes mogoče to, ka pravične premaga krivica, potem si morarno vre-diti takši svet, ge krivica ne bode mela takše moči. Vladanje s stran-
33
kami se je izkazalo za krivično, zato smemo zahtevati inači vre-jeni i vladani svet. Prgišča bo-gatašov i prebrisanih sleparov ne sme meti pravice, ka bi delala ,,zakone" za poštene liidi, takše zakone, šteri zagovarjajo krivico.
Tretje opravilo je, štero nas čaka: pobolšanje človeka.
Rodovitnost zemlelejko po-vekšamo na sto načinov, moč člo-večih rok tiidi, za to je preskrb-leno v zadostnoj meri; nemamo pa nikših strojov . . . ešče menje pa takših umetnih gnojil, s šte-rimi bi lejko zagvišno pobolšali človeka. Stari liidje znajo pove-dati, ka lepše i falejše je dnes živlenje, kak pred petdesetimi leti, lejko pa posvedočijo tiidi to, ka so Iiidje itak niti za las ne bolši kak so bili nikda sveta, nego dosta slabši. Zakaj ? Več smo se brigali za povekšanje te-lovnoga, kak za duševnoga bo-gatstva. Pa to je napaka, štera se mora odstraniti, ar inači os-tane človek človeki — vuk, ga požre, namesto ka bi njemi po-magao, krivica pa ostane nadale na svojem tronuši.
Liidem moramo zbiti iz gla-ve zmotno miseo, ka je delo prokletstvo, nesreča, kaštiga za izvirni greh . .. Ravno naopak je istina: najvekša čest, najvekša sreča je, če lejko delam, vstvar-jam, ar samo te sem vreden sin Stvarnika, šteri je tiidi delao, je vstvarjao lepote, pred šterimi moramo skloniti glavo rekoč: MTi si Gospod, Ti dober Bog!"
Na konci ešče edno reč. Zakaj pišem v naslovi, ka wsamo za siromake" ? Samo zato, ka bi bogatci, mogočniki toga sveta tiidi prečteli te misli i je sprejeli v svoje srce.
3
ALEKSANDER KARADJORDJEVIČ, viteški krao Jugoslavije, Zjediniteo.
Rojen je leta 1888. dec. 17. na Cetinji v Črnoj gori. Kralii-vao je od leta 1921 augusta 17. do 9. okt. 1934, gda ga je hti-dobna roka bolgarskoga terro-risla Georgija Černozemskoga strlila v Marseille-i na Francus-kom. Spadno je te, gda je de-lao za mir sveta. Živo je 46 let, kraliivao 13 let. Oženo se je z princesov romunskogakrala Fer-dinanda, Marijov 1. 1922. junija 8. V zakoni je tak preživo 12 let. Bog je s trojov decov bla-goslovo zakon, z tremi dečki princi, Petrom, Tomislavoni i Andrejom.
Pokojni vladar je prevnogo pretrpo v svetovnoj bojni, gda je zbežao prek Albanije na otok Krf v GrČiji z svojov vojskov. Te je brzojavo v Francijo : Sr-bije nega več, a srbska vojska stoji. I z tov vojskov pa z pro-stovolno prigiašenimi dobrovolci je začeo podprt na obrambo fran-coskih vojnih sil ofenzivo proti osrednjim velesilam, te premagao i po groznom trplcnji zdriižo Ju-goslovane v edno državo, v Ju-goslavijo.
Gda je to veliko delo, to najvekše delo bilo dokončano, se je vrgeo z celim srcom na vreditev nove države. Teške na-loge so ga čakale tii, a prema-gale ne so ga. Zmagala je nje-gova trdna vola. Strankarstvo je odpravo, za jedinost Jugoslavije je delao noč no den i v remaj toga dela za mir med sosedi i prek tej mej za mir v Srednjoj Eu-ropi i po celorn sveti. Njegovo prizadevanje je rodilo obilno sa-dov. Balkanske države so skle-nile medsebojno pogodbo zvano balkanski pakt. Bolgarija i Al-banija sta se nam zbližale, Fran-cija je postala najvernejša naša prijatelica z Tiirčijov vred, Ru-sija je ponovila stare zveze z nami i že se je bližao trenutek, gda napoči zorja mirii tiidi z Talijani. V tom lepom viipanji so ga sovražniki spravili z sve-ta. A mira ne smo zakopali z pokojnim vladarom, mir, za šte-roga je aldov postao, bo tem vekši i tem trdnejši. Molimo za pokojnoga viadara, za žrtev na-šiga mirii. — Slava njemi bodi! Slava! Slava! Slava!
Peter II. Karadjordjevic, krao Jugoslavije.
Po ustavi je za vmorjenim kralom Aleksandrom postao krao Jugoslavije njegov prvorojeni sin Peter II. Rodio se je v Belgradi 1. 1923. sept. 6. Tak je zdaj 11 let star. Kraliivati je začeo 10. oktobra, gda so njemi prisego vernosti položili vsi uradniki i cela vojska. V smisli teštamen-ta pokojnoga krala so kralevski namestniki   mladoletnoga krala:
knez Paveo KaradjordjeviČ, dr. Radenko Stankovič i dr. Ivo Perovič.
V molitev naročnikov i čtev-cov zročimo našega mladoga krala, celi kralevski dom i vso nam milo Jugoslavijo, da z bo-žov pomočjov pride po teh ža-lostnih dnevaj vse dobro na nas. Živeo naš krao Peter II. Živio! Živio! Živio!
u
Slovenska krajinapod boljševiškov obiastjov.*
i.
Kak so rešili škofa Mikeša iz voze.
Po končanoj svetovnoj bojni se je začnola na Vogrskom na-šim tiidi znana revolucija.
Štiri duga leta so krvaveli najbolši sinovje te države i na^ konci spoznali, ka za prazen niČ. To spoznanje je drapnolo med narode vogrske države kak moč vihera na morsko gladino, — pokazali so se strašni valovi re-volucije: — narodje so terjali bolši, bole pravičen svet. Držav-lani ne vogrskoga pokolenja so se pridriižili narodnim državam syojih bratov, tak je nastanola velka Jugoslavija, Roinunska i Čehoslovaška, — Madjari so pa terjali zemlo bogatašov, tisto ze-mlo, za štero so krvaveli štiri duga leta. Po naše povedano so terjali — agrarno reformo.
En del vogrske gospode se je postavo na stran siromakov; tej so pod vodstvom grofa Ka-rolyi Mihala nastavili novo vla-do i so se odločili za agrarno re-formo. Bogatstvo velikašov je bilo v nevarnosti, zato so se tej postavili proti ,,dog Mihali" (dog Mihal = mrlina Mihao) i orga-nizirali protirevolucijo. Nastano-la je zmešnjava, v šteroj se je malošteri človek spoznao, tisti pa, šteri so znali, kaj se priprav-la, so ne bili niti za hip varni pred nasilneži. Dnes so zastop-niki siromakov gonili v vozo gospodo, viitro gospoda zastop-nike siromakov. Moč teh žalost-
nih dni je spravila v vozo tiidi sombotelskoga škofa, piišpeka grofa Mikeša, šteri gospod so — kak vogrski pisatelje trdijo — v dnevih najhujše revolucije prišli tiidi v Slov. krajino, ka bi svoje vernike slovenske krvi i jezika pozvali na vernost vogrskoj dr-žavi . . . Ka so opravili med nami, znamo vsi, malo šteri pa znajo, kak so prišli iz voze rde-čih, ali kak smo je te zvali — boljševikov. To zanimivo zgod-bo bomo opisali v tolažbo tr-pečim, šteri naj zarazmijo, kana tom sveti nega oblasti i bogat-stva, štero bi rešilo človeka tr-plenja, če je to trplenje sojeno po božoj previdnosti, ki je sama liibezen i nam samo dobro šče.
— Gda je prezvišeni hodo v Slov. krajini, njemi je narod /as-no povedao v Črensovcih, da je za Jugoslavijo. Glasno njemi /e kričao na vulici: Zivela Jugosla*-vija. A ravno te narodje bio tisti, šteri je s svojim voditelom prvi prevzeo stopaje za osloboditev grofa Mikeša, a boječ se nevar-nosti za lastno osebo, so to pri-zadevanje ,Jugoslovanov" podrli nMadjariu. Vr. —
II.
Ešče v jeseni 1918. leta se je zgodilo, ka je tiidi v našoj krajini poznani g. Obal Bela obiskao sombateoskoga piišpeka i jih proso,   naj   pridejo v Slo-
* Pod tem  naslovom bomo v kalendari  opisavali dogodke Slov. krajine pod boljševiškov oblastjov.
35
vensko krajino, ka bi tii pozvali narod, svoje vernike, naj ostane-jo verni   vogrskoj   državi.   Med tem razgovororn je pravo prev-zvišeni svojemi gosti: ,,Za dobro naroda sern vam vsikdarnapo-moč, ali ne morem zaviipati vla-di na pol norih zidovov i popu-noma norih na  pollidovov ..." Te trde reči so   si   zamerkali v Budimpešti i kda je   sledi   drii-gomi gosti povedao sombatelski piišpek, da ne zaviipa   vogrskoj vladi, pa či ga tiidi majo za pro-tirevolucionara, je bila mera pu-na; gospoda v Pešti je sklenola, da   toga   koražnoga   protivnika vtekne v v vozo. Dne 27. febru-ara 1919. leta rano zajtra je zbii-dila policija  v  Pešti   sombatel-skoga cerkvenoga kneza i njemi sporočila, ka bo odpelani v Cell-domolk.  Eden oficer,   trije tajni policaji, 12 oboroženih  vojakov i edna mašinska piikša, to je bi-lo spremstvo i straža za visoko-ga voznika v   samostani  bratov sv. Benedikta. Dne 29. marca so ponoči odpelali piišpeka na po-licijo v Bndimpešto,   tarn so ga zaprli v nikšo zamazano  celico. Sreča v nesreči je   bila,   ka   je edno steno celice  segrevao ror, pa tiidi tak se je komaj  mogeo z  dvema   gunjama   braniti   rob neznosnoga mraza. Driigi den so ga brez zaslišanja spravili v drii-go vozo i tam so   ga   meli   do konca meseca   maja   1919  leta, kda je bio zavolo nikše nevarne rane prepelan  v   mali   špitao v Pešti.
Proti vladi wrdečih" so se organizirali ,,beli" protirevolucio-narje. Za den nove rabuke so določili 24. junij. Ponoči so iz bojnih ladij strelali na vladno hižo, driigi den zajtra okoli treh pa so prišli   oboroženi   ,,rdeči"
tiidi po piišpeka, šteroga so meli za talca, da bi ga vmorili, če bi ,,beli" resan premagali vlado boljševikov. Beli so bili prenia-gani, živlenje sombatelskoga pii-špeka je bilo za nekaj časa zviin vsake nevarnosti. Ali, ar so zve-dili, ka je ravno njuvo ime na prvom mesti liste, na štero so boijševiki napisaii ime najbole nevarnih nasprotnikov, ar so zna-li, da v sJučaji nove proti-revo-lucije bodo ravno oni prvi med vinorjenimi, so se odločili, ka pobegnejo.
III.
Sombatelski piišpek so meli vernoga sliižabriika, Molnar nje-mi je bilo ime. Te je nevmorno hodo gor i dol po varaši, meo je dober nos i pravilno spoznao, ka so dnevi bolševiške vlade — šteti. Znao je tiidi, ka tisti den, kda vovdari novarevolucija ,,be-lih", bo njegov gospod prvi med bujtimi, zato je nemilo proso pii-špeka, naj se odločijo za - beg. Prijatelje so prinesli civilno ob-leko, mustače, očalje, eden ofi-cer i eden železničar sta pa pri-pravlala pot za begunca. Načrt je bio te, ka železničar spravi svojo vuno v Piiikafo v tovarno i v vagoni, v šterom bodo pe~ lali vuno, spravijo tiidi prevzi-šenoga na varno.
Dne 30. julija zadvečara okoli šeste vore so ešce vidli rdeči stražarje, kak se sprehaja piišpek na dvorišči maloga špi-tala. Ne so pa opazili, ka je toč-no ob šestih zbežao v svojo so-bico, tam se preoblekeo v ci-vilno obleko, prikelo si je velke rnustače, natekno očalje. Sluga Molnar i edna doktorca sta me-la stražo na hodniki. Kda sta dala znak, ka je   pot   prosta, je
36
piišpek hitro zbežao po hodnikl v sobo kiirjačov, od tec pa na vozko ulico. Begunec je srečao na toj bole zapuščenoj cesti več svojih rdečih stražarov, ali nišče ga ne spoznao v nenavadnoj ob-leki, posebno pa zato ne, ar je mirno hodo i čteo skoronaglas boljševiške novine. Begunec je srečno prišeo do mestnoga par-ka. Nadporočnik Auer, šteri je čakao na begunca, ga ne mo-geo prepoznati .... Eden čas sta peški hodila, potem sta se pelala na fijakeri, sledi palig peški nadaliivala pot do tovor-noga kolodvora na obali Dona-ve. Prijatelje so piišpeki že na-prej preskrbeli pravico, ka je prej železniški uradnik rdečih. S tov pravicov je prišeo na kolodvor, tam pa do vagona, šteroga so prle železničarje napunili z vu-nov. Prevzvišeni je smiikno med puna vreča, oficer Auer pa je zapro vagon. Vuna je bila pri-pravlena za vožnjo na Pinkafd... Dne 30. julija, to je eden den pred pobegom, so rdeči pre-povedali služabniki Molnari, da bi celi den dvoro svojemi go-spodaii. ,,Samo zadvečara med drugov i štrtov vorov smeš k svojemi piišpeki!" tak se je gla-sila zapoved. Molnar je dobro znao, ka 31. julija že ne bo po-treben v Pešti, ali itak je po li-sičje jalno prosjačo; proso je ,,gospode vsemogoče detektive",
naj ga ešče 31. julija piistijo zajtra v špitao k ,,sotovariši puš-peki . .." Obečao je, ka on med tem ze spravi pravico, ka bo lejko prihajao kak navadno . . , Tajni policaji so se kazali trdo-ga srca, zobston je proso. Ali kda njim je izročo puno škatiilo dobrih cigaretlinov, so postali mejki i dovolili, ka naj le pri-de. Rdeče dvorjenice v špitali so dobile lepe ščipke, naj tiidi one prosijo ,.gospode detektive", ka bi na driigi den ešče smeo v so-bo svojega gospoda.
Tak se je pogajao Molnar s policaji, s dvorjenicami, znao pa je, ka je njegov gospod že davno na varnom mesti med z vunov napunjenimi vrečami . . . Kda so njemi dovolili, ka lejko pride, je veselo prestopo prag piišpekove sobe, tam brez skrbi pojo za piišpeka poslano večer-jo, spio je par kupic dobroga vina i — praznoj sobi poniztio želo lejko noč i lepo spanje.. .
Nišče ga ne pitao, ka ka-ma ideš ti jalen sluga, on pa nikomi ne povedao, ka na pos-tajo, v tisti vagon, šteri je do vrha pun z vunov tovarnevPin-kafoji . . .
IV.
Driigi den ob sedmih so opazili rdeči, ka je kletka piiš-peka v špitali — prazna. Tajni policaji so preiskalicelo poslop-
DEBELOST  ŠKODUJE   Z D R AVJ I   I   LEPOTI,
ar ovira vnoge živlenjsko važne organe tela v pravilnom deliivanji, zviin toga pa prikaziije po debelosti človeka strašnejšega, kak je. Vnogi predebeli liidje bi bili naravnost lepi, vendar se pa zavolo prekomernih plasti maščobe njihova lepota nemre uveljaviti. Višešnjo maščobo trbej odstraniti, to pa ne s stradanjom — ar je zdravji dostakrat nevarna. Hiišanje dosegnete hitro na naraven i preprost način potom neškodlivih ,,Slatinskih tablet Bahove". Mala doza Slatinskih tablet (100 falatov) košta Din 46—, velka (200 tablet) pa Din 74-— Slatinske tablete za hiišanje dob^te v vsakšoj pateki, če je pa slučajno gde ne bi dobili. obrnite se direktno na proizvajalca: lekarno L. Bahovec v Ljubljani, ki Vam tiidi pošle brezplačno poučno knižico.
37
je, kleti, podstrešje, telefonirali so na piišpekovo peštansko sta-novanje, 30 ženskih detektivov so pognaii na iskanje i njim na-ročili, naj živoga, ali mrtvoga dobijo pobegnjenca. Policija i vojaki so lovili avtomobile, pre-iskali so vse vlake, ali zobston vse, piišpeka so ne mogli dobiti, ar je s svojim sliižabnikom slad-ko spao na punoj vreči vune v zaprtom vagoni.
Vlak je zajtra ob treh od-pelao iz Budimpešta. Na speče-ga begunca sta verno pazila nad-poročnik Auer i železničar. Sreč-no so prišli do Somlyovasarhe-lya. Tam so mislili skriti ptišpe-ka v gradi grofa Erdodija. (V tom gradi je bio oskrbnik test piiš-pekovoga sliižabnika, Molnara.)
Kda je vlak privozonapo-stajo, je oficer na nasprotnoj strani odpro vagon, piisto piiš-peka i Molnara na prosto. Kak blisk sta skočila oba za plot cin-tora i tam počakala dokeč ne odpelao vlak. Med goricami sta šla, bole povedano sta se skri-vala begunca proti grofovskomi gradi. Med potoma je Molnar noso velke mustače, ar so v tom kraji njega poznali liidje. V so-bi oshrbnika sta prebila edno noč, ali v gojdno ob dveh sta bila palik na poti i sta šla v — Karolyhaza, v hižo ednoga lo-gara. Logar je včasi spoznao piišpeka, ali itak je prav rad sprijao pod svojo streho ,,vzgo-jitela Brenner Janosa", tak je najmre predstavo Molnar svoje-ga gospodara.
Logar je meo staroga hlap-ca. Kda so ga pitali, ka zna od sombatelskoga piišpeka, je na dngo i široko razlagao, ka je prevzvišeni že davno mrtev, buj-li so ga bolševiki . . .
Nekaj dni potom so zma-gali ,,beli", piišpek se je lejko pokazao pred liidmi, što je. Naj-bole ga je veselilo kratko poro-čilo svaka MoJnara: ,,Prevzišeni, nocoj smo vteknoli v žep — židove . . . !"
S tem je mislo povedati, ka — bolševike.
V.
Samo po zmagi belih se je zvedilo, kak strašno so iskali rdeči dvorjenika Molnara. Kda so ga iskali v pušpekovoj pala-či, so tam najšli sliko grofa Se-chenyi MikloŠa, piišpeka iz Vel-koga Varadina. To je bilo ve-selje . . . Srečni so bili rdeči, ka majo bar sliko od pobeglo-ga piišpeka. ,,Ta slika nam ga da v roke, nevarnoga ftiča", so se hvalili i po sliki piišpeka iz Velkoga Varadina bi iskali — sombatelskoga piišpeka tiidi dnes, če že davno ne bi vmrla njuva oblast.
Dne šestoga avgusta je dr. Boda Janoš, kanonik iz Somba-tela rned prvimi, šteri čestitajo višjemi pasteri k srečnoj rešitvi i ga slovesno prepelao na piiš-pekovih kočijaj med navdiišenim vsklikanjom vnožine i vernikov v piišpekovo palačo v Somboteli.
Najlepše pa je bilo to, kaj je pisao stari hlapec iz Karoly-haza, šteri je tak lepo pripove-davao ,,vzgojiteli Brenner Janoši" kak so bujli rdeči sombotelsko-ga piišpeka . . .
,,Prevzvišeni<#, piše starec~v tom pismi, .,kda ste stopili na dvorišče logarske hiže, včasi sem Vas spoznao, ar sem Vas večkrat vido v Szentgyorgyi, ka-ma sem po navadi hodo k sve-toj meši; ali zato sem nikomi ne zino od toga niti edne   reči,
38
ar ste se predstavili za profeso-sora. Znao sem, ka se skrivate, zakaj bi Vam delao zgago. Sre-čen sem bio, ar ste med nami prebivali, srecen sem tiidi dnes, ar  ste   se   ponižali  med  nas".
Potem je etak nadaluvao starec svoje ponizno pismo: ,,Brezver-skoga navuka nega zivlenja, brez vere je svet zbiral&ze morilcov i ropatov."       www
Srce Jezušovo v ,,Domi sv. Frančiška" y Črensovcih. Leta 1933. jun. 29. se je posvetilo vodstvo Hranilnice in posojilnice pa Agrarne in gospodarskopodporne zadruge v Črensovcih z vsem kotrigami Srci Jezušovomi v Našem Domi. Obred posvetitve so zvršili g. Bakan Števan, oskrbnik fare z kitajskim misijonarom g. Kerec Jožefom, Dr. Kelenc Tomažom, ravnitelom Martinišča, Klekl Jožefom, vp. pleb. i Zelko Ivanom, bogoslovcom  Naroda se je zbralo pri posvetitvi okoli
dvejezero.
POSTRANSKI   STALIŠ  ZA  VSAKOGA
jelehko samoona sposobost, šterosi lehko osvojimo, potrebno je satno potrplenje i dobra vola — i to je: glazba. Umetnost, ki prinaša neizčrpno veselje, vekša vrednost človeka i y slučaji potrebe lehko nadomešča tiidi stališ. Brez števila liidi je v razočaranji nad svojim stališom najšlo končno možnost zasliižka z znanjom glazbenoga iiištrumenta. Tiidi dete, ki se navči godbe, ležej priča-kiije bogšo bodočnost. Svetovna fabrika glazbil Meinel & Herold (jugoslov. skl. v Maribori št. 217.) pošle vsakomi brezplačno knigico Bkako postanem dober godbenik", s pomočjov štere se lehko vsakši odraščeni i tiidi deca navčijo igrati. Pišite dopisnico na omenjeno firmo i pošle knigico brezplačno tiidi Vam.
39
L. COLOMA:
C U D O.
(Iz spanščine)
»Blagoslovo bom hižo, kde je postavlena podoba mojega Srca«.  (Kristušove reči  blaženoj  Marjeti.)
I.
Pred več leti nam je eden diplomat povedao te čiidni slii-čaj. Eden neveren tihinec, ino šče jako slaven, je obiskao več-no mesto. Ednoga dneva se je pogovarjao z ednim izmed rim-skih kardinalov i njemi odkrio svoje dvome glede kanonizacije svetcov i po njegovom mišlenji čiidne i krivde vredne lehkomi-selnosti, s šterov potrjiije kato-ličanska cerkev vnoge čiide, ki se svetcom piipišiijejo.
,,Ali ste že čteli kakši ka-nonizacijski prcces?" je pitao kardinal.
,,Še nikdar sem ne vido ni-ednoga".
,,Potem pa prečtite toga, ki vam ga bom poslao!" je odgo-voro v nasmehi kardinal.
Za nekaj vor je dobo tii-hinec debelo zbirko papirov i je želno prečteo. Potom jo je od-poslao kardinali s tem robnim pripisom: ,,Če so se vsi kano-nizacijski procesi vršili na takši način, kak se je te, nikak ne dr-žim za nečastno vervali v jakosti svetcov i v istinitost njihovih čiid". Kardinal njemi je pa pis-meno odgovoro: , Kanonizacij-ski proces, ki vas je tak zado-volo, je na zliik tomi ne zado-volo katoličanske cerkve. Pred nekaj leti je bio zavržen".
To je zgodba večine brez-vercov: gizdavost i neznanje. Naj se poniža prva i premaga druga i v nevernoj diiši bo zasijala ve-ra, se razmi, če je ne hiidobnost
tista, ki vodi v diiši njeno brez-vernost. Na žalost, slaba veraje značilna pot vseh velikih brez-vercov. Nešterni so brezverci po stališi; to se pravi, ki se kaže-jo kak takši, ar so čuli glas mo-derne filozofije, da je vera isto, kak kratka pamet i ne dobrina zdravoga srca, kak to mi verje-mo. K takšim liidem spada vel-ko število neznancov, ki mislijo, da si bodo zvišali nizko stališče svoje pametne postave, če se vr-žejo v dvojnost. Spada pa tiidi se nikaj menše število tistih ne-sranmih razviizdancov, ki tajijo vsakšo versko istino, vsakšo mo-ralo, vsakše čiido, ki je v nas-protji z njihovimi pregrehami i stavi ovire njihovim čustvain. Ka se tiče prvih, je njihov ,,ne ver-jem" isto kak ,,ne razmim"; ka se pa tiče driigih, ,,je ne verjem" isto kak ,,lo mi je ne prijetno", ,,toga se bojim". Oboji tvorijo takzvani tretji stan, ali, da se tak izrazimo, tisto banda v brezbož-noj armadi, ki samo kriči.
Venaar se pa teh nesmimo najbole bojati. So driigi brez-verci, ki t orijo glavo b.ezboštva, žarišče ,,resnih liidi" \i skle-njene vrste brezboštva. Tej se ne vdeležišjejo glasnih nemirov sodrge, ki drži Boga že za ne-kaj zasta^eloga. Nasprotno, tej so njemi odvzeli skrb: povzdig-noli so njegov prestol s^ave, ki so ga dugoletna praznoverja iz-podkopavala, in njerni z zaistino človečov   velikodiišnostjov   do-
40
volili, da njemi angeli davajo razvedrila z igranjom na zlate harfe, in da se zabava z bliski in gromi, kak se mi tii doli za-bavamo z umetnim ognjom. Še več so napravili: vsi goreči za čast toga Boga, ki se je toliko ponižao, da dava pticam jestvi-no in pisani obleč polskim li-lijam, so njemi določili ustavo: ta je vrgla ob tJa stari in skro-mni   režim,  nazvan   Previdnost.
kev, ovak vse   liibezni  in  poš-tiivanja vredna mati!
Tak pravi nekši tihinec, akademsko izobražen mož, v ed-nom izmed svojih govorov, ki ga je nekši driigi veseli pisateo vrgao ob tla s finov opazkov: ,,Nespametni se razlikujejo od talentiranih liidi tak, da prvi gu-čijo nespametnosti, driigi je pa deJajo." Talentiran mož — što bi to odrekao izobraženci — jih
Dugoletni   predstojnik  tretjerednikov v Slov. kraini, g. O. Elekt  Hamler, fran-
čiškan idejo pri Sv. Trojici v cerkev I. 1934, junija 29, da opravijo svojo zlato
sveto mešo. Na glavi nosijo zlato korono. Po želi  zlatomešnika so   bili   njihov
pomočnik : Arhidiakon pri zlatoj sv, meši g   Klekl Jožef, vp. plebanoš.
Bog se zdaj nika več ne vme-šava v zemelske stvari: zdaj je zavit med peroti kakšega sera-fina in šteje zvezde z Rimske ceste, med tem kda vpostavitelje njegove časti ploskajo po uni-verzah in vučenjaških driištvih ustavnomi Bogi, bogi razumnih, praznoverji sovražnih liidi. In, oh, gorečnost hiže bože, ki jih raz-jeda! Za dobrobit vere in razu-mnoga stvarstva izračajo javnomi zasmehi nesmiselna čiida, ki jih proglasi ali zavolo nevernosti ali zavolo slabosti katoličanska Cer-
pa klati celo v leposlovji. Kajti te ,,javni zasmeh", šteromi šče izročiti te liibeznivi in vdani sin Cerkve čiida, potrjena od svete Matere, ne nika drugoga kak premišlena hiidobija in omejenost; to je nekše vrste nenfantterrible", (strašno dečinsko), ki jasno kaže pravi, pobožni in sveti namen toga zaščitnika vere in ,,razum-noga stvarstva." Njegova čez-merna vučenost je najšla v Cer-kvi nevednost ali slabost. Težko je najti dobro vero v takšoj ža-litvi, liki pravimo da je. Njegova
41
velika liibezen do te svete i ne-zmotlive vere ga je pripravila do toga, da jo prepiišča javnomi posmehi, in to samo, — kakša za-sliiga! — na hasek vere, ki je Cer-kev nje edina čuvarica!
Ka si naj teda mislimo ? To, da se te inteligent v svojih te-melitih študijah izhoda navzeo tistoga lepoga arabskoga prego-vora: ,,Kda spadne zamazek na bogato torsko preprogo, ga mo-der človek s plaščom pokrije, nespametni pa s prstom nanjega kaže." To, da toga ne opazo v svetom Pismi, da sta dobriva sina pokrila Noetovo sramoto, samo Kam ,,prekleti" ga je za-smehiivao !
S tem bi bilo toga zadosta, in ne bi bilo potrebno totni vda-nomi sini Cerkve, da pokaže svoj pravi namen, dodati še to: ,,Čiidodelniki mi še nikdar neso predstavili od smrti vstaloga človeka. Tisti den pa, kda to včinijo, bom vervao v čiide."
Ah, gospod vučenjak! Što zna, če bi vam dobro djalo, kda bi vam mrtvec, ki je vstano od smrti, kričao pred vašimi dverami novine od večnih biva-lišč.
II.
Aii zato itak vstajajo mrtvi v svetlobi plinskih svetilk devet-najstoga stoletja, prav kak so vsta-jali v svetlobi rimskih bakelj, kda je živela Cerkev še v katakombah.
Vidili smo, da se je nekak zdi-gno iz svojega groba na glas skrivnostnoga zvanja: prva stvar, ki jo je njegov razum spoznao, je bio Oča; prvi utrinek njego-voga srca ga je vrgeo v Očine naroče . . . Če nesmo vervali prle, smo pa potomtoga.
To zgodbo ne bomo pri-povedavali zaščitnikom ustanov-noga Boga takzvanih razumnih liidi, nego pripadnikom staroga režima, ki je dovoljavao Bogi, da je presojao človeča djanja; poniznira, ki jih vera krepi; pre-prostim, ki verjejo, ar ne vejo lagati; častilcom presvetoga Srca, da se jim diiše zdignejo, kda do vidili, kak Gospod verno spunjavle obliibo, ki smo jo po-stavili kak vodilo tem vrsticam.
Filip ja bio na pri pogled navaden tip človeka. Če si ga pa preštuderao do dna, si naj-šeo v njem nekšo izvirnost, ki se med mladinov redkokda dobi. Bio je liibiteo športa, nevtriidni plesalec v izbranih klubaj, poz-navalec vseh salonskih spletk in vsega tajnoga namigavanja. Vi-dilo se je, da je eden izmed to-likih lehkomiselnih mladencov, ki jih vživanje oklepa s sladkimi verigami. Vendar pa neso samo mladostne strasti zasiižnjavale to diišo tak čiidnoga značaja. Nad vsemi in pred vsemi se ga je držala strast, ki jo sv. Pismo imeniije Bputredo  ossiunr, gni-
Pri rPntnaHpfli hA+PcrJli za m«siranje, pri trganji vu sklepaj,
I^Il reUindUtni OCiegdJ prj bolečmaj v križi, lica, tak i  na
cejlom tejli, je dobro, či držiš Fellerov Elsafluid stalno pri  hiši. — Pravi
Fellerov Elsafuld se že več kak 36 let niica kak domače vrastvo  za ob-
ravnavanie tejla i njega branenje prouti vsakšemi betegi. Onim, ki so pre-
.----- več občiitlivi, naglo se rashladijo. dobijo   našec i boli ji šinjek, gut, do-
I® I  b.'i° troušenje od mraza, slabo spijo, je Fellerov Elsafluid zvunredno hasno-
------  viti.  Dobi se v apotekaj i vu bautaj po 6— Din, 9 — Din. — Po pošti
najmenje 1 pak (poskusni, ali 6 dvojni ali 2 velkiva specialna glaža) za 58 — Din, štiri takši pakov samo za 173-— Din pri opotekari EUGENV. FELLER, Stubica Dolnja št. 110. (Savska banovina.)
42
loba čont: nenasitliva častihlep-nost, značilna komaj za zrelo dobo!
Kda je meo dvadvajsti let (v tom časi smo ga spoznali), si je že zastavo cio. Z mrzlirn računanjom i mučanjom ga je vsega podredo svojoj sebičnosti i po ravnoj poti stopao za njim, s tistov počasnov delavnostjov premišlenoga človeka, ki dosegne svoj cio z neodjenlivov vztraj-nostjov, lastnov železnim znača-jom. Ta najmre ne v tom, da dela  človek   vsikdar isto, nego,
vse   to je   Fiiip   dobro   naprej preračunao in premislo.
Samo na eno stvar  ne ni-
kdar   mislo,   najmre ma diišo.
na to, da
V septembri 1. 187... je pri-šla v Madrid dovica Z**, knež-ja gospa, Filipova prijatelica. Fi-lip jo je šo obiskat. Gospa se je povrnola z Angleškoga i je prinesla iz Yorka od redovnic presv. Srca nekšo naročilo za prednico zavoda, ki ga je te red ustanovo v Chamartini de la Ro-
Zagrinjalo na odri v ,,Našem Domi" v Črensovcih. Sv. Metod zbira deco Slov.
krajine i jo vodi v Rim, gde se včijo za diihovniški stan.   —   Sliko je napravo
g. Jakob Karol, akad. slikar. vučenik iz Lipovec
da ]e usmerjen vsikdar v isti cio. S svojov naravnov nadarjenost-]ov, s finim oponašanjom, i predvsem s pravim pozna-njom liidi, ka si je pridobo s tistov tak redkov prednostjov svoje dobe, z darom opaziivanja, si je uglado vse poti. Zanjega so bile vse osebe različne ša-hovske figure, ki jih je premikao bole ali menje, da si je od njih zbolšao svoje mnenje. Navaden obisk, navaden valček, povabila,
sa. (Šamarteni do la Roza). Pro-sila je Filipa, naj jo sprevodi v zavod, ka je on z veseljom spre-jeo. V zavodi se je najmre vzga-jala hči nekšega velikaša, na štero je Filip stavo dosta viipa-nja. Najšeo je v tom obiski do-bro priliko, da se prikiipi oči, če se bo lehko na kakši način po-kJono hčeri.
Filip šče ne nikdar vido od bliizi kakše redovnice. Tak se je zgodilo, da se je radovedno za-
43
gledno v prednico, kda se je ta pri-kazala v velkoj sprejemnoj sobi. Njeno dostojno i zednim skrom-no oponašanje, pozdrav, v šte-rom se je opažala nekša ele-ganca, lastna višjemi sveti i ki natenčnomi opazovalci, kak je bio Filip, ne mogla vujti, vse to je povzročilo, da si je Filip mis-lo, šče prvle kak je redovnica kaj spregovorila: wTo je pa za-istino gospa !"
Ne je pa bio Filip človek, koga pogled premoti; čeprav je redovnica gučala francoski, kak najbouša Parižanka i pozdrav-lala kak španska kraličina, je vendar Filip več zahtevao i pri-čakiivao od te čarne obleke. I v istini, ne se moto.
Najšeo je pri redovnici nek-šo jasno resnost, štero je ne nik-di indri opazo, kak na svetih podobaj; nekšo neprisiljeno lii-beznivost, štera ga je privlačii-vala, a njemi zednim nalagala poštiivanje; nekaj časa si ne mogeo predstavlati, nazliik vsoj svojoj bistrogiavnosti, štero je ne bilo drugo, kak diih jakosti, šte-ra je cvela v njenoj diiši.
MBrez dvojbe je svetnica!" si je mislo Filip. Opazo je, da se prvikrat v živlenji čiiti plaš-livoga i ne pitao po hčeri svo-jega prijatela.
Prednica jiva je pozvala, da si ogledata zavod i jima pri-povedavala, kak so ga ustanovili. Poslopje je prvle pripadalo hiži Pastrana. Redovnice soje štele do-biti i probale s pomočjov nekše tretje osebe dosegnoti, da bi d-vojvoda odao. To odajo je ose klono. Ali kda je zvedo, što je za poslopje potegiivle i kakši namen ma ž njim, je odgovoro, da ga ne oda, ar jim ga šče po-dariti, I zaistino je to tiidi včino.
V tom poslopji je nekdaj meo stanovanje. Napoleon, kda ga je 1.1808. nevkrotlivost Madrida pri-silila, da se je zadržavao v Cha-martini. Tii odnet je začno slav-ni umik, ki se je nešternim vi-do pravi beg. Ttidi se je šče do nedavnoga kazao pristanek, po-zorišče majanja mogočnoga ca-sara, ki je po prestanih čemeraj razgibao človeštvo z šče vekšov slavov.
Pri slovesi je redovnica pri dveraj podarila gospej nekaj sve-tinjic i različnih knigic. Nato je vo potegnola mali škapulir pre-svetoga Srca i pitala Filipa, ali bi bilo primerno, da bi njemi ga dariivala za spomin. Filip ga je sprijao z odkritim navdiišenjom i ga pritisno na vustnice. Nato ga je spravo v elegantno denar-nico iz ruske kože poleg nekaj vizitk i nekaj pisem z drobnov pisavov, ki so širila jako prije-ten i fini dišec.
Redovnica se je žalostno nasmehnila.
III.
Dve leti sta minoli, ne da bi se Filip kaj izpremeno. Zdajš-njost se njemi je prilizavaia, pri-šestnjost nasmejavala i tisto nje-govo živlenje sredi vživanja i spletk ga je vsega zavzemalo, ve njemi je bilo kak prirojeno, na-ravno, kak je naravna pena na valovaj naraščenoga potoka.
Častihlepnost je še bole rastla v njem, kda so se njemi prve žele začnole spunjavati. Bio je spodoben škodlivoj rastli-ni, ki vniči vse driige, ar njoj jemle sok. Samo ona osta-ne sveža, samo ona ma sok, ki njoj dava živlenje, prekipe-vajočo rast. Grofovski naslov, šte-roga je nekda   njegova  rodbina
44
mela, je bio njemi cio, proti šte-romi se je napoto kak sredstvi, da pride šče dale. Da si ga pri-dobi, je bilo potrebno plačati velko vsoto. Ali toga njemi ne so dovoljavale njegove skope rente. Da bi se izogno toj ne-prijetnosti, si je pridobo zavii-panje nekšega politika, grofa no-voga kova. Zavolo toga je skle-no, da bo preživo pomlad v ve-likom mesti X**, kde je v tom časi prebivao grof. To je bio eden izmed tistih navadnih liidi, ki jih predvidevanje driigih, bole bis-trih mož, spravi do visikih mest, da jim potom sliižijo kak zagri-njalo za njihova dejanja. Filip je vsikdar iskao v slabosti drtt-gih rnogočne pomočnike zasvoj lastni hasek. Najšeo je tiidi gro-fovo siabo stran i za nekaj časa si je že pridobo njegovo zaviipanje.
Odpotiivao je teda v mes-to X**. S sebov je meo jako ne-navadno stvar za takše vrsto človeka kak je bio on: škapulir presv. Srca, ki njemi ga je dala prednica v Chamartini. Od toga mao je moda prinesla v njego-vo tarčico dugo vrsto pisem, ki so se med sebov razlikiivala po izrezanosti i snovi. Ali med vsemi temi je meo svoje mesto tiidi Škapulirček. Kajti te človek, ki ne nikdar zmrmrao niedne nio-litvice, ki ne nikdar zdigno v ne-bo svojih misli, nikdar razmo, zakaj imenujejo zemlo suzno do-lino, ne šteo ločiti od svojih pr-si Srce svojega Odrešenika i je vužigao plaraen, ki je njega ne segrevao i šteroga je on zani-čavao. Ka naj bi bilo vzrok tomi, sam ne znao. Samo Bog bi to lehko pojasno.
Edno noč je šo Filip v gle-dališče. Spevali so Fausta po slavnoj    Gounodovoj    partituri.
»Boginja" je delala naravnost čti-de. NiŠče do teda ne izrazo z bole sladkimi ,,fioriturami" i bo-le zmešanimi vzdihi nedužno sra-mežlivost  Goethejeve   junakinje.
Na jezere i jezere duš, od-rešenih s Krisfušovov krvjov, je metalo cvetlice i bisere pred no-ge te pogiibne ženske, ki je bi-la nje zasluga v tom, da je de-lala greh i povzročala pogiibno nepoštenost.
Filip ne bio bogzna kak na-vdiišeni, liki mogao je biti zavolo olike, in tak si je strgao roka-vice od samoga ploskanja pa je od kričanja ^bravo!" postao mu-klavi. Nakonci tretjega djanja je stopo v ložo svojega prijatela grofa. Tii ]e vladalo nepopisno navdiišenje. Mlada grofica je rav-no položila biserno vrečico v šopek ranih vijolic in ga za-gnala pred noge »boginje". Sa-mo grofica, ki je prespala vsakši ,,andante" in se šele vzbiijala, kda so zaigrali ,,allegro", je sa-mo malo pokimavala z glavov. In celo resni grof, zdigavajoč giibe na čeli, ki so nosile, kak Napoleonove, usodo celoga sveia, se je na viški navdiišenja spo-minjao vseh oktav in kvart, du-rov in molov.
wIma pa zaistino božajoči glas, ki . . ."
Toda ekscelenca ne nika več povedao, kajti Evterpa, pev-ska muza, in kak pravijo, izu-mitelica fJaute, njemi ne nika več navdejnola.
,,Filip!" je zazvala mlada grofica, kak hitro se je te po-kazao v loži: ,,Ali ste čiili kda kaj spodobnoga? . .. Kakšiglas! Kakša umetnost! Kakša svežost! Kak jasna izgovarjava! In zraven toga je še dovršena igralka! Kak ti zna  izražavati  strast! In kak
45
eiegantno se oponaša! Te nisiki štirivoglati izrezek je zaistino pri-kupna zamiseo in mora takoj priti v modo!... Škoda, da v Španiji ne vejo nagrajati takših zasliig!"
,,Oprostite, Mariquita!" njoj je spoštlivo pretrgao reč. ,,Ma-lokde bo doživela takše ovacije, kak jih je doživela to noč prinas!"
,,Pa to ne zadosta!" jeraz-vneto kričala navdiišena diletant-ka. wČe se neščemo osmešiti pred celim svetom, jo moramo po kralevsko obdariti. Darilo, ki ga je dobila Briboninijeva v Pa-rizi, je stalo petdeset jezero fran-kov. Potrebno je, da otvorimo subskripcijo (nabrane podpise)... Papa, ti jo boš začno z deseti-mi jezeri realov! Mama, ti s prav tolikimi!"
Grofove giibe so dobile bole senčano barvo, nekak tak, kak če bi se štelo porušiti evropsko rav-notežje; grofico je pa totakob-viipno presenetilo, da njoj je zbe-žao za celo noč sen  iz  oči.
,,Zakaj pa ne?" je nadalii-vala senorita z oponašanjom, lastnim razvajenomi deteti. ,,Ka pa to pomeni deset jezero re-alov? . . . Mogoče ne boš včasi minister?"
Grof se je nasmehno do~ stojanstveno kak olimpski Jupiter, senorita pa je vzpodbiijena na-daliivala:
MTo grlo zaleže za vse zlato na sveti. In če trošimo za vse driigo, zakaj ne bi za to? Samo za edno devetdnevnico je mama dala včera petdeset realov, in jaz sem jih morala dati dvajset. Ne-ga pomoči, jaz sestavim seznam!
Oča deset jezero realov, rnama driigih deset jezero, jaz dam onih dve jezero, štere mi je dao oča za god, vi, Filip, tiidi najmenje dve jezero. Dajte mi se denarni-co, sama ščem napraviti imenik".
Zagreznjen od takšegosto-rečnosti je Filip mehanično po-tegno bankač in ga poniido mladoj grofici. Včasi nato se je pa spomno, da je v njem škapu-lir presvetoga Srca, pa ga hitro kak miseo in prilično kak žepar pograbo, prle kak je izročo bankač. Nato ga je pa tiho spii-sto nakla, pa ga z nogov odrino pod sedež.
Bojao se je, da bi se vrto-glava in nikaj pobožna deklica smejala, če bi vidila sveti ška-pulir v bankači elegantnoga človeka. Predvsem se je pa bo-jao, da bi bio grof zavolo svoje nevednosti in krivih misli pri-zadeti, če bi vido prinjem to pobožno znamenje, ki so ga no-sili reakcionarci. Liki čeprav ga je vrgeo vkraj, se ga je polasto nekši čiit sramiivanja in nezado-volnosti. Vidilo se rijemi je, kak da bi izdao svojega najimenit-nejšega prijatela.
,,Ga že potom poberem!" si je nato djao. Večkrat je to poskiišao napraviti, liki na pi-sanoj preprogi ga ne niogeo ra-zločiti. In kda se je predstava dokončala, je mogao poniiditi mladoj grofici roko in jo spre-voditi do kočije. Brž, kda je odpotiivala, se je povrno v gle-dališče. Bilo je že kmično in prazno: takše je bilo kak diiša, kda so njoj preminole   mamlive
Prava olejšava za živčno betežne, ar ie ravn0 izišla obšir.na
J________________________:________. razprava   o   novom   nacim
hranjer.ja, s šterim so se že vnogi rešili svojega betega. Vsakši čitateo, šteri to razpravo žele potom dopisnice (frankirane z Din. T75) od Ernst Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13. Abt. KAB, dobi isto včasih i poštnine  prosto.
46
prikazni skiišnjave in je ostala sama v kmici, v bridkoj kmici greha. Pri svetlosti špice je Filip iskao škapulirpo vseh kotaj lo-že, liki ne ga več bilo. Brez dvoma so šorke vlečke posvet-nih dam zavlekle vo sveto po-dobo Kristušovoga Srca.
Filip je odišao slabe vole in žalosten proti hoteli, kde je staniivao.
IV.
Toda te lepi vtis njemi ne dugo ostao v diiši. Čeprav naj-mre njegov značaj ne bio lehko-miseln, itak je imeo v srci pre-več trnja, da bi mogla vzcvesti kakša dobra miseo. Ali zato itak se je večkrat spomno izgiibe ednoga škapulira.
,,Što mi da driigoga?" se je večkrat pitao z nekšov žalo-stjov.
Tisti večer je šo Filip kak po navadi večerjat k skiipnomi stoli. Njegovomi bistromi pogle-di se je splačalo opaziivati to ne-prestano vrvenje v velikih hote-laj, Vnožina različnih tipov v spoli, starosti, položaji in naro-dnosti je niidila šorko pole za opaziivanje. Še nikdar se njemi ne vidilo to vrvenje bole spodob-no vrvenji človečega živlenja. V živlenje pride človek kak v ho-teli: odpočine si, plača in ide dale pa se nikdar več ne povrne! Na to Filip   nikdar ne pomislo.
Nasproti njemi je vsakši den sedela bogata amerikanska gos-pa, ki je potiivala po Evropi. Bila je to gospa W., že prilet-na i jako pobožna katoličanka. Bele vlase je mela kak kakšo korono, kde je Bog zapisao reč ,,izkiišenost", da bi liidje s poš-tiivanjom gledali na njo. Filip se je spoprijatelo ž njov, kak se to
navadno zgodi v hotelskom živ-lenji, zato, da se človek izogne osamlenosti, ki je v hoteli doma. Gospa je na driigi den namera-vala odpotiivati. zato je pozvala Filipa v svojo sobo na čaj. Za-volo poštenja njoj toga ne mo-geo odkloniti, ali poslovo se je od starke kem prvle z namenom, da ide v gledališče, kama ga je pozvao grof.
Gospa W. ga je sprevodi-la do dver i tam njemi izročila zavitek. ,,To vam dam za spo-min. Osvedočena sem, da ga bo-dete ohranili".
Filip je v velkoj nestrpnosti preskakiivao po dve i dve sto-pnici do svojega staniivanja i spregledao pazlivost dobregospe. Zavitek je vrgeo na sto, ne da bi ga pogledno, nato se je pa z vsov naglicov preoblekeo i zbe-žao v gledališče. Grof ga je že teško čakao. Zajtra je najmre do-bo od ministra pismo, v šterom podeliije minister Filipi nalogo, pretežko za svojo kratko pamet. Zato je viipao, da dobi pomoč v njegovoj nadarjenosti. Minis-ter je dodao kak pripis, da je to za Filipa jako lehka zadeva i da zadostiije samo mala nezakoni-tost i znova dobi svoj nekdašnji i slaven naslov, ne da bi njemi trbelo kaj plačati.
Grof, se zna, je začno čteti najprvle ministrov pripis, dokon-čao pa je s tem, da njemi je poniido v rešitev zadevo. Filip se je obotavlao sprejeti. Hladno i bistro kak vsikdar je spoznao prednost svojega položaja i skle-no, da ga bo kak najbole izko-risto. Grof je bio presenečen in morao je popiistiti, kak je Filip šteo. Nazadnje se je sklenola po-godba, ne brez zatrjiivanja od strani staroga grofa, kak očinsko
47
rad ma Filipa i da dela vse sa-mo iz nesebičnosti i velikodiiš-nosti.
Ob dvanajstih se je Filip zadovolen i srečen kakšče nikdar, povrno v hotel. Roke je meo v žepi kaputa, šteri je bio s svi-lov obrobleni i spevao noto, šte-ro je čiio v gledališči. Popevala jo je Desdemona pod vrbov, no-seč na glavi tisto nesmrtno de-kliško posodo, štero liidje nik-dar nemrejo zdrobiti.
Prišeo je v svoje staniiva-nje i prižgao svečo, ki jo je najšeo na stoli. Poleg nje je opa-zo zavitek, šteroga njemi je da-la gospa W. pred tremi viirami. Radovednost ga je prisilila, da ga je šo odpirat. Raztrgao je ovoj i pred njim se je pokazao škapulir, v vsem ednaki prvejše-mi. Rdeče Srce se je odražalo na belom platni kak krvavi za-mazek. Spodi se je čteo isti na-pis : ,,Jezušovo Srce je z menov!"
Filip je ostao nekaj časa brez glasa i giba. Pomali pa so se njegove prsi zdigavale, groz-no je zaječao, kak ranjeni lev. Nato je spadno na kolena, stis-kavajoč med zgrbačenimi prsti škapuler i skrio glavo v naslo-njač. Ostra bolecina njerni je šla skoz srce kak nož, strašna tes-noča njemi je stanola vgrJi, kak da bi se potaplao. Mislo je, da merje i je zaječao s stisnjenimi zobmi:
,,Ne šče, moj Bog, ne šče! Samo edno voro šče!"
Minola je edna vora, minoli sta dve i velika bolečina je le-tala v njegovom srci i iskala iz-hod, kak zver v kletki, ino po-vzročala samo pretrgano, zamuk-njeno ječanje, brez suz, siiho, kak grmenje brez oblakov i dežja. Nazadnje pa njemi je   pridro iz
njegovih oči potok suz, prsi so se njemi pomirile, prosto je za-dihao. Valovje bridkostiso se po-mali vmirili in piistili prostor krotkoj i mirnoj žalosti, liki glo-bokoj kak jegloboko morje, kda miriije. Spomno se je na svoje neštevilne grehe i do dobra spoz-nao neizmernost njihove krivde. Nego vola, strahopetna vola, člo-veča kralica, ki se telkokrat nii-ca za slaba dejanja i ki je tak slaba za dobra, je ta voia opešala.
,,Nemrcm, nemrern !" je je-čao nesrečen. ,,Za mene nega odpiiščenja!"
I črv obviipa ga je grizao i vmarjao v njegovoj diiši sveto i sladko viipanje. Vido je nato, kak je prišlo pred njegove misli Sr-ce, žareče i s trnjavov koronov obdano. Bilo je ranjeno na gor-njoj strani i ne spodkar, kak se to navadno slika. Iz rane je pri-hajao pJamen. Okoli rane jekro-žo metek z dragocenimi perotmi i se nazadnje potopo v njo : bo-ži ogenj ga je pritegno i povžio. V istom časi njemi je velika svet-lost osvetila razumi vido je, da je grešnik tisti nečisti črv. Požalfi-vanje je buba, v štero se te za-pre, odpiiščanje pa so tiste kras-ne peroti, ki zdignejo diišo k samomi Kristušovomi Srci. Glo-boko v sebe zatoplenomi se je vidilo, da čiije reči zgiiblenoga sina, ki jih nikdar ne čiio i ne čteo : »Surgam et ibo ad Patrem meum =Vstanem i šo bom k svo-jemi Oči."
In zaistino, Filip je vstano. Na obzori se je že svetila jiitraš-nja zarja, on je pa še meo na ro-kaj fine rokavice iz švedske kože. Še sta bile v gumbnici njegove siiknje dve tužni vijolici, dar gro-fove hčerke. Vrgeo je to obleko vkraj, obleko jiitrašnjo in odišeo
48
proti stolnoj cerkvi. Veliko sve-tišče je bilo prazno. Jiitrašnji svit, ki je prihajao skoz odpreta vzhod-na okna, je davao veličastnim lo-kom bože dostojanstvo, ki človeki proti njegovoj voli vpogne kole-no, iz viist pa njemi izvabi hval-nice Bogi.
Filip je poklekno pred pra-zno spovednico. Nasproti njemi je bila slika Device s prebodje-nimi prsmi.
,,Jaz sem te rano!" je vzkrik-no v globokoj bridkosti.
wKak te morem imenuvati za raater? Ali itak, mati! Mati! Tebe zovem na pomoč!"
Sladke suze so ga oblejale, in kda je zvao na pomoč božo mater, se njemi je zazdelo, da so njemitotine mogle dati odpiiš-čenja,a itak so njemi ga oblublale.
Nazadnje je prišeo diihov-nik po ednoj izmed ladij. Filip se je nagloma zdigno in ga pro-so za spoved. Videlo se je, da se diihovnik nekoliko obotavla. Toda, kda se je zagledno v bledi in izmučeni obraz in vido rdeče in votle oči, ki so ga gledale v neizreklivoj tesnobi, je tiho sklono glavo in stopo v spoved-nico. Filip je poklekno k njego-govim nogam in se spovedao prek celoga svojega živlenja.
Spovednik se je čiidivao in bio presenečeni nad tolikov ža-lostjov in tak trdnim sklepom. Liibeznivo ga je pitao:
,,Ka vas je privedlo do to-ga, da ste se spovedali?"
,,Pogled na te škapulir", je odvrno Fililip in ga pokazao vse-ga razmočenoga od suz.
„Ali ste ga častili? Ali o-pravlali kakšo pobožnost v nje-govo čast?"
,,Niedne. Samo vsikdar sem ga meo z sebov.  Včera sem ga
zavrgeo, a on me je dnes znova poiskao".
»Gospod je spuno svojo obliibo", je dodao diihovnik in proti nebi zdigno roke. ,,Blago-slovo bom hiže, kde je po-stavlena podoba  mojega   Srca".
Dve leti za tem je Filip v tiijini vmro, kak vmirajo pravični: gledajoč smrti v obraz mirno, ki je zanje samo zavesa pred več-nim živlenjom. To zgodbo je po-vedao v ednom izmed svojih du-gih pogovorov z redovnikom, ki je bio vsikdar poleg njega. Lehko jo posvedočimo s točnimi časovni-mi podatki in z  znanimi imeni.
V.
Ka, ali je to vstajenje od smrti ? Da, to je vstajenje mrtve diiše, to je vekše čiido, kakvsta-jenje mrtvoga tela. Kajti, če je potrebna za driigo boža moč, je potrebno za prvo še prle poleg moči tiidi  bože  smilenje.
Toga dogodka ne bo po-jasno fiziolog (naravoslovec), ne prerazmo psiholog (diihoslovec), nitinajglobokejši poznavalec člo-večega srca ne bo mogeo trditi, da ga razmi.
Samo včasih vidijo nešterni, ki opaziijejo, ne da bi se pogla-blali, da so naravni vzroki toga spreminjanja srca, ki vstvarja iz Savlov Pavle in iz Magdalen grešnic Magdalene spokornice, čtenje kakše dobre knige, boža reč v Cerkvi, smrt, ki grozi člo-veki s svojim strašnim ,,memen-to" (spomni se), žalost ob spo-mini, da zemla ne naša domo-vina, razočaranje, te večni zas-truplevalec vsakšega vživanja. Liki da bi nenadoma piisto vse naslade in vzeo na sebe najve-kšo pokoro, zatro v sebi vse pregrehe in   začeo   najbole   ja-
49
kostno živeti. samo zavolo toga, ka najde v zavitki Škapulir, in to mož, ki je popunoma pozabo na Boga, ki so ga imele v ob-lasti vse mladostne strasti in po-sebno še častihlepnost, mogoče najbole nevarna napaka za mla-dost, mož, ki se njemi je zdajš-njost dobrikala in bodočnost smejala — to je čiido, ki pre-sega človeči razum! Glas, ki je pravo Lazari: ,,Pridi vo !" m ga
zdigno iz grobnice, je prav tak kričao v to mrtvo in razpadlo dtišo: ,,Vervaj, ar jaz sem, ki ti govorim ! Viipaj, ar jaz sem tvo-je viipanje ! Liibi, ar jaz sem te liibo pred vsemi! Živi, ar jaz ščem, da za mene živiš!"
Samo na te način je razu-mlivo, kak je te nevidni Lazar vstano iz groba svojih grehov in se vrgeo lepi in očiščeni pred noge Kristuša Jezuša.
Narodne pesmi Slovenske krajine.
Zapisao fštevan  Kiihar.
O, prelubleni sveti križ...
0, prelubleni sveti križ, na ravnom poli mi stojiš! PriŠla je, prišla romarca, od Svetoga Jiirja farmanca.
Pod njim si zača poklekati, poklekati i omedlevati . . . Li hitro si pošle po mešnika, po pravoga sina svojega. MeŠnik se hitro spravi gor, z velkov skrbjov i žalostjov.
,,Mati, či mi vi merjete, na grob bom vam dao zidati eden prelepi beli križ, z lepoga beloga kamena; na križ bom dao zapisati s samimi zlatimi črknjami, da što bode tii mimo šo, vsaki bo pravo to: Tii pa moja mati spi, bojdi njoj Jezoš smileni!"
Javor se gible . . .
Javor se gible, javor se zible, lepa je senčica javorova. Pod njov mi stoji ino prestoji pisana štampel: na beli poslaj.
Na njoj mi leži ino preleži mlada mladenka, njoj Micka  ime. Pri njoj mi stoji, no prestoji mladi mladenec, njemi Franček ime.
On jo pa pita ino prepifa: ,,A1' boš kaj jela, al'boš kaj pila?" HNikaj non jela, nikaj non pila, liibi moj Franček, mrla ti bom!"
,,To mi ne guči, to mi ne pravi, te boš mi dala moj prstan nazaj f Prstan je srebrn, zlat, jaz sam pa tebi rad, Ti si pa Micika moja vsigdar!"
i(re Mure sam hodo . . .
Kre Mure sam hodo                       Ti misliš no stimaš,
kre Drave nigdar:                          ka fajna si ti?
vse liibce sam vido,                       Pri svinjskoj kopanji
samo svoje nigdar.                        ti glina stoji!
Mo lubca je čista,                          Ti misIiš no štimaš,
bogata je ne;                                 k* bo8ata si tJ ?
ka hasni bogastvo,                         ?i takšega grofa,
či liibeznosti ne . .  .                      Šteri žalod sadi!
Žalosti se, žalosti . . .
Žalosti se, žalosti, od te mlade mladosti, komi je obsojeni ovi kriih soldački.
—    ____   —    .-_                       V Čakovci smo seli
—    —    —    __    _                       gori na mašine, Viitro ob devetoj vori                    pa smo se pelali Morem biti v Lendavi.                   do pisane Kaniže.
V Lendavi so rekli                         V pisanoj Kaniži
malo prešetati,                                doktor vlase reže,
či bi dobro blo                              v paper zamotiije
za soldaka ostati.                           pa casari pošiliije.
Nede mi več rasla travica zelena, ge se mi je šetala sestrica liiblena . . .
Človeča   modrost i znanost v borbi proti  preranoj
Stnrti. ^e preglednemo statistike človeče mrtelnosti, nas bo presenetila velka
—-------1 razlika, štera se pojavla v poprečnoj živlenskoj dobi preminočega i zdaj-
šnjega stoletja. —vZ napredkom zdravniške vede napreduje tiidi človeča živlen-ska sposobnost. Človeča pamet, štera je odkrila naravne sile i je stavila v svojo sliižbo, je znala ešče celo smrt prisiliti, ka se če dale bole kesno pojavi. — Odtistimao, kak se zna, ka se živlenje vzdržavle od nepretrgane obnove najmenših stanic, štere sestavlajo organizem, i da naravna smrt nastopi komaj po mnogih letaj počasnoga vmiranja teh stanic, štere so mrežasto povezane z vsemi telov-nimi organi, šteri organi so pravzaprav ravnotak sestavleni iz takših najmenših stanic — odtistimao se gleda, ka se že v mladi i zdravi dnevaj prepreči z red-nim čiščenjom tela i z zasiguranjom pravilnoga krvnoga obtoka oslablenje teh stanic i ka se z odpravlanjom v teli nastalih strupov pa omogoči pravilna funk-cija organizma. To funkcijo vrši v teli znani ,,Planinka" — čaj — Bahovec, ki se dela iz najbole zdvavilne planinske zelenjadi, šteroga koristni vpliv je v zdrav-stvenoj medicini že zdavna priznani. ,,Planinka" — čaj — Bahovec je odličen naraven regulator za čiščenje i obnovo krvi i zaneslivo nčinkiije v vseh motnjaj v prebavilnij kak tiidi pri driigih betegaj, šteri so prišli zavolo nerednoga delovanja želodca i črev, nepravilnoga krvnoga obtoka, nadale tiidi pri jetrni, živčni betegaj itd. wPlaninka" — čaj — Bahovec se proizvaja v apoteki Mr. Bahovec in se dobiva v vseh apotekaj i drogerijaj.
51
f Edšidt Janoš.
Leta 1934. januara 28. je mirno v Gospodi zaspao uprav-nik naših listov, Edšidt Janoš, v Soboti, Križova 4. Rodio se je 1. 1883. marca 26. v Gederovcih, od siromaških, a poštenih i po-božnih starišov, ki so svojo deco v božem strahi odgajali. Naš Ja-noš njim je zbujao večkrat strah, gda se je včio v Maria Lanko-vitzi v Austriji tišlarije. A njihov strah se je razkado, gdajejanoš prišo domo. Vidili so v njem poštenoga i jako vučenoga sto-lara, ki je z svojim delom ne tnenje kak z svojov diišov za-sliižo daleč okoli poštiivanje do svoje osebe. Med njegovim cer-kvenim delom naj omenimo v tišinskoj cerkvi delo, v črensov-skoj stolice i krasno spovednico, v kapeli Srca Jezušovoga v Ge-derovcih delo, itd. Naš velikan, pokojni g. dr. Ivanoczy, so ga jako visoko poštiivali i njemi vnogo reči zaviipali nesamo v cerkvenom deli, nego tiidi v na-šem narodnom deli. Isto i vnogi driigi diihovniki. Pokojni je naj-
mre bio skoz i skoz Slovenec, ki je v najhiijšem madjarizacijskom vremeni ostao veren svojemi na-rodi i držao ž njegovomi vo-diteli.
Pokojni je bio skoz i skoz poštenjak i liibiteo siromaškoga naroda. Natelko pravičen i smi-len, da čeravno njeni je š!a ag-rarna zemla, jo je prepiisto drii-gim, ki so meli familijo, njego-voga zakona najmre dober Bog ne blagoslovo z odvetkom. Pri izvedbi agrarne reforme kak ge-derovski župan, je liidem neiz-merne dobrote prikazao, gda je zagovarjao pravičnost. Hiidobija pa to ne mogla trpeti, sovražiti ga je začela i podkapati tla pod njim za njegovo dobroto. A vse laži, ka je proti njemi pisala, so se odkrile. Bolelo ga je to pre-ganjanje neizmerno, a odpiisto je vsem razžalivcom, ki so sami spoznali svoje zmote i ga pro-sili na smrtno viiro odpiiščanja.
Kak gederovski župan, ije svojo občino vodo tak vzorno, da njemi teško najti para. Če-ravno ne meo nikši driigih šol zviin osnovnih, se je po vnogom čtenji knig jako jako izobrazo. Vojaščina i meštrija sta za njega bile ttidi šola. Sliižo je v Poli pri pioner inf. pa dosego čast četovodje. Poleg svoje materne reči je popolnoma obvladao ma-djarščino i nemščino v guči i pisavi pa znao nekaj tiidi itali-janski.
Malokoga sam poznao tak odločnoga v obrambi pravično-sti, kak pokojnoga. Ki niti za vlas ne popiisto na škodo pra-vice, Odločen vojaški značaj je bio, včasi pretrdoglav, a nikdar ne brez smilenosti i pravičnosti.
V boji je bio pri provianti i  vnogim   izstradanim   vojakom
52
priskočo na pomoč, na štere nišče ne mislo. Tii je dobo močen pro-tin, šteri njemi je roko vkiip po-tegno, da ne mogo več meštrije delati. Prišo je v veliko siro-maštvo. Te smo ga pozvali v upravo Novin kak namestnika v uredništvi, sledkar pa samo kak upravnika. Dve leti je vse v naj-lepšem redi vodo, dokeč ga do-ber Bog ne k sebi pozvao. Nje-govo Veličanstvo ga je zavolo narodnih zasliiženj odlikovalo. A najvekše njegovo odlikovanje je bilo, da je mirno preneso veliko krivico, da so ga na ovadbo hii-
dobnih aretirali, kak da bi troso prepovedane letake. Istina se je pa hitro zvedila, ka pokojni kaj takšega ne bio zmožen napra-viti. Vmro je z smrtjov pravičnih. Bio je vu vrednosti vsikdar si-romak, a bogat pa v jakosti i predvsem v liibezni do siroma-kov. Na te je mislo tiidi v teš-tamenti i njim v Domi sv. Fran-čiška dariivao iz svojega siro-maštva lepi znesek.
Bog daj našemi narodi do-sta takših možov, kak je bio po-kojni Edšidt Janoš.
S r č e n.
Povehnjena roža.
PRIPOVEST.)
Pogačkina Mankica je bi-la v Marijinoj driižbi. Rada je pristopila k Marijinim sliižbeni-cam. Voditeo Marijine driižbe so vidili v njej jako dosta dobre vole. Molila je rada, spevala kak slaviček, k navukom je redno hodila. Pokarana je bila samo zato večkrat, ka se je rada po gvanti gledala i ka je voditeli večkrat naprej nosila, naj dovo-lijo driižbenicam beio obleko, kak jo majo po nešternih mes-taj, belo obleko i šlar. Voditeo so jo vseli pokarali i žnjov vred vsem držali navuk: ,,Marijina driižba je ne za parade, nego za diihovno živlenje. Z belov oblekov, če ta pokriva posvetno, gizdavo, zamazano diišo, se nik-dar ne dopadnete Mariji, pač pa z belov diišov, čeravno ste v čarno oblečene. Ve morate Mariji-ne jakosti naslediivati. Marija je bila nad vse čista, obvrh vseh po-nizna, vsikdar mislila na Boga, nikdar se ne nosila, da bi se §to v njo zgledavao, nego pros-
to, naj je nišče ne bi ovaro. Mislite, ka beli šereg Marijinih družbenic privabi angelski šereg, da ga obzijajo, kak kakše ra-dovedne babe, če se samo zato oblečejo v belo, da se pokaže-jo: me smo pa v Marijinoj driiž-bi?! Angelje bežijo od toga še-rega, kak viher vkraj, si obraz zakrijejo i se Mariji pritožijo: Marija, najponiznejša Devica, na zemli se norčarijo z tvoje po-niznosti. Najlepša jakost Mariji-na, z šterov se je Bogi dopad-nola i postaia njegova mati, je biia poniznost. Marijine driižbe-nice, če sle ne ponizne, nikaj ste ne". Po takših navukaj so dekle zgiibile vso volo po beloj obleki, v šteroj bi se kaj malo poštimale pred driigimi deklami. Tiidi Mankica je za hip poza-bila na njo. A ta pozablivost ne trpela dugo. Svojoj zapriseženoj prijatelici, Kriihovoj Matildi je ovadila svojo skrivnost: wŠla bom v Francijo. Tam si zaslu-žim lepe peneze i si kiipim svio-
53
no belo obleko. K telovskoj pro-cesiji v njej pridem i gospod voditeo do ščeš-neščeš priselje-ni dovoliti nam Marijinim driiž-benicam belo obleko. To bo fino. Pa prinesem tiidi en lepi dar na zastavo Marijine driižbe, njim ga izročim i jih oprosim, naj smem dale nabirati. Pa zma-gale bomo me driižbenice. Če indri majo belo obleko i zasta-vo, zakaj jo ne bi mele ravno me gornje-farske Marijine driiž-benice?!" Tak je povedala Ma-tildi, štera njej je mogla obeča-ti, ka de od te reči tiho, da ne zve živi krst i ka je ne ne ovadi nikomi, dokeč se Mankica ne povrne, čeravno bi njej kolena vrtali.
Mankicin oča so pred tre-mi leti vmrli. Zapiistili so na malom imanji preci duga i če-tvero drobne dece. Najstarejša, 17 let stara je bila Mankica. Naj se mati dovica, Kata, skopa z dugov, se je odločila, da Man-kico pošle na Francuško. Pene-ze je vzela na posodo, rekši, ve je nazaj zasluži, pa je hčer od-pravila v tujino. Na pot njej je dala zašiti na porgo novo ob-leko, rekši, ka ne bi pobirala njena hčerka špotov po sveti. Njena navadna reč je bila: Če-ravno smo siromacje i zaduženi, oblačimo se lepo, ve se lepa ob-leka siromaki ravnotak pripravi, kak kmeti. Bila je ponosna na svojo lepo oblečeno hčer i jo je po tri-štirikrat prle sem-tam obr-nola, kak je ta šla v cerkev ali kama inam od doma.
Dvajseti pet deklin iz Slo-venske krajine je vzelo slovo od doma i se je odpelalo v Fran-cijo. V zgornjoj fari so si naro-čile sv. mešo pri Marijinom ol-tari za sebe, naj srečno  pridejo
ta i je Marija čuva tam, pa pri-pela zdrave na diiši i teli domo. Zbrale so se vse iz sosednivi fari i prišle v Gornjo faro k me-ši. BiJe so vse v Marijinoj drtiž-bi. Najbliže k cerkvi je bila Mankica, a prišla je komaj po podigavanji. Nikak se je ne mo-gla oblečti. Gda robec stao v enkraj, gda fortoj viso niže pri ednom kraji, kak pri driigom, gda pa pali v janki najšla kak-šo falingo. Nazadnje se je li spravila i prišla v cerkev pa pri-stopilo tiidi k sv. prečiščavanji. Pripravlti pa se ne mogla na nje.
Po meši so deklice vzele slovo od svojih, ki so je spre-vodili v cerkev i se popaščile na kolodvor, da vlaka ne zamii-dijo. Vse so bile nekam tužne, samo Mankica je bila zviinred-no vesela. Premišlavala si je od bele obleke, kak ž njov prese-neti pajdašice i svojega vodite-la. Tii pa tam se je nasmehno-la tiidi šteromi dečki, ki je sre-čao deklice na poti do vlaka.
Na železnici so si dogovo-rile, da si bodo pisale edna drii-goj, gda se razdelijo. Mankica je samo po sili odgovorila, da bo dobro tak.
V Francijo pridoče so gospodje od posredovalnice de-la razdelili na vse kraje širne Francije. Mankica je prišla v departement, ka pomeni župa-nijo ali banovino, Eure. Prišla je k bogatomi kmeti i dobila za-poslitev v štali i v hiši. Krave, svinje so bile njene, potem je mogla pomagati tiidi posprav-lati obsežno hišo i kiihati. So-bico njej je pokazala gospodinja na podstrešji. Dopadla se njej je posebno zato, ar je bilo v njej veliko gledalo. Da svete po-
54
dobe ne bilo v njej, ne vzela v pamet.
Žalecova Rozina njej je pr-va pisala. Hvalila se je, da ma dobroga gospodara, šteri z ce-lov familijov ide vsako nedelo k svetoj meši i ona žnjimi vred. Ednok njej je odgovorila, več ne. Pisala njej je, da je v jako dobrorn mesti, jesti piti ma ka šče, oblači se po gospocko i si je na želo gospe dala tiidi vla-se odrezati. K meši ne hodi, ar nema časa. Pa gospodar pravi, ka smo zato siromacje v Jugo-slaviji, ar po nedelaj ne delamo, nego k meši hodimo.
Rozina njej je odgovorila, da je dobila pismo od Železno-ve Mariče. Ta se njej toži, ka sliiži pri jako posvetnoj gospo-dinji, štera se z sv. meše nor-čari. Pa ona li ide k njej vsako nedelo, ar delo prie opravi. Go-spodinja je od nje tiidi zahteva-la, naj si da vlase odrezati i ho-di po nedelaj v krčme na vese-lice. Mariča njej je pa odločno povedala: ne. Tiidi njej je gor-povedala, gda pogodba preteče. To je junakinja, pristavi Rozina v svojem pismi. Kak da bi kači na rep stopo, tak se je razdra-žila Mankica pri čtenji pisma, pa je na drobne falačke raztr-gala. Sam ne tak nora, kak ve buše. I več niednoj ne odgovorila.
Mankicina gospodinja je bi-la še preci mlada. Možsejebo-jao njenoga jezika i zato njej je šo po voli, gda je li mogo. Po nedelaj i svetkaj je mogo šofe-rati svoj avto i ženo pelati gda v edno, gda v driigo Cafe ali na plesne veselice okolišnih mest. Gizdalinka i posvetnjača se štela izživeti. Do polnoči, še prek pol-noči se zabavlala v družbaj, včasi z možom, včasi brez njega. Man-
kico je večkrat vzela sebov, ka je toj napravilo neizmerno vese-lje.   Obraza  je   bila   okrogloga, sivih oči i lepih potez. Zato   so Marie francozki dečki  radi zvali na plenišče. Mankica  se   pa  ne vogučala. Po  zabavaj  je   prišlo znanje. Obiskavati  jo   je   začeo sosedov Charles. Za silo se   je že navčila francozki. Med pogo-vorom, ka bi naj raj mela, njemi je odkrila tajno želo svojega sr-ca: sviono belo obleko. Charles je bogat, a bogat pokvarjenec. Za-kaj njej ne bi kiipo btle obleke za njeno belo diišo? Vozo jo v eden varaš, gde je  velika  trgo-vina   za   obleke.   Kiipo   njej   je krasno obleko. Neizmerno se njej je razveselila Mankica. V tom va-raši je isti den bio bao. Oblekla seje v belo obleko i šlazChar-lesom na bao. Plesala je samo ž njim. Do polnoči sta bila na ve-selici. Po polnoči jo   pelao do-mo . . . Angelje so bridko zajo-kali na toj poti. Charles je  po-stao nezakonski oča, Mankica pa nezakonska mati.  Beli  obleč  je shranila v kufer  i   postala  raz-mišlena. Sad grešnoga poželenja se je pa kazao vsikdar bole . .. Gda je gospodinja to opa-zila, njej odpovedala.   Sliižit   ne mogla več nikam, mogla je do-mo. Materi je pisala, da se spre-hladila i *da njej je doktor pravo, ka se zvrači samo na domačem zraki.  Vervala   njej i jo  čakala. Za en tjeden je prišla.Veselaje šla ta, tužna pa prišla nazaj. Mati jo spi-tavle po betegi. En čas je tajila, nazadnje pa vse ovadila materi. Gda je mati zvedla za sramoto, so jo takši čemerje   zgrabili, da ]e lovila  po  sekiri, ka  bi   hčer razsekala. Komaj je vujšla k so-sedi. Gda so se Kati ohladili če-
merje, je šla po njo. Šla je ž njov
55
domo boječa. Gledala je  vukla, nikdar nikomi v obraz.
Po fari se je razneslo, da je Mankica mela Francoza. Rav-no na lepo Telovo se je narodo. Pri toj svetoj procesiji so Mari-jine družbenice šle v navadnoj obleki z svetinjicov na prsaj i z Marijinov poniznostjov molile Je-zuša v podobi kriiha skritoga. Kak veselo je gledao iz zlate monštrance i blagoslavlao z ma-ternim blagoslovom!
Mankica je bridko zajokala, gda je procesija šla mimo njiho-ve hiše i čiila pobožno molitev tovarišic, Marijinih driižbenic. Za-jokala je. Mela je belo obleko, a ne na sebi, kak je štela, na dni kufra je ta sirotiivala.Zbrisala si je oči i milo poglednola skoz okno sv. hoštijo: Jezuš odpiisti mi! Zvisila sem se, zato si me poni-žao. Mam belo obleko, čarno pa dušo. Ka mi pomaga zdaj   bela
obleka? 0 zakaj sam bila nepo-korna, posvetna, gizdava? Od-pusti mi! Po ponovnom bridkom joči je mir sedo na njeno srce. Odločila se je. Gda stanem z de-teče postele, idem h gospodi vo-diteli, njim vse povem i se tiidi spovem. Naj vidijo moj žalosten zgled i ž njim opominajo vse Marijine driižbenice, da so po-nizne. Sama jih še bom prosila: bele obleke ne dovolite Mariji-nim driižbenicam, vnogim je vre-tina gizde i spadaja. Vse neso zrele v poniznosti.
Tak je tiidi napravila. Belo obleko pa razrezala za robačico i kapico malomi Francozi, šte-roga gda je varvala, se je vseli zaskuzila i ga jočič kiišiivala: Karlek, tvoja bela obleka je za-mazala mojo diišo. Ti nesmeš postati, kakši je bio tvoj oča i kakša je bila tvoja mati.
Marija v Fatimi na Portugalskom.
Na Portugalskom so na-konci leta 1910. slobodnozidari vrgli krala i proglasili ,,republiko brez vsakšega bogočastja". 26. maja 1911. so z zakonom ločili cerkev od države i eden izmed njih je v navzočnosti francoskih slobodnozidarov izjavo : ,,V časi dveh pokolenj ščista izrinemo katoličanstvo !"
Na to bogoklestvo je nebo odgovorilo na gori pri Fatimi, v sredini Portugalske. Dosta so pomogli k tomi dominikanci sa-mostana della Battaglia poleg svetišča ,,Naše zmagovite Gospe",
ki so po celoj okolici jako raz-širili molitev čisla.
1. p r i k a z a n j e.
Marijinmesec, 13. maj 1917. ves Aljustrel pri Fatimi, v gors-kom Klanci wCova da Iria". Ovce pasejo: 10 letna prvoobhajanka Lucija, najvekša, močna, njeni oča je dober ali brez velke po-božnosli, mati pa zaistino zlata krščanska diiša; njeni bratanec 8 letni Francek i 7 letna Jacinta, hči poštiivanih roditelov, razmer-no velka, poteze obraza pravilne, glava   rjavkasta,    obleka   čista,
NA HASEK VSAKŠEGA BETEŽNIKA, šteri žele ozdraviti od na-diihe, pliičnih i spodobnih betegov, je, da si naroči popunoma brezplačno i pošt-nine prosto poučno knigo s slikami i ka poniica poniidbo vsepovsed poznane tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 408, Miiggelstrasse 25—25a, ki obstoja že vno-ga leta, Pazite na oglas v našem Kalendari.
56
janka njoj sega niže kolen. Kak navadno zmoJijo čislo i dale ,,zi-dajo" tam, gde zdaj zaistino zi-dajo baziliko (cerkev).
Točno opodne je začelo sunce menje sijati i pripekati. V zraki se preleva žučkasta svet-lost (to se je ponavlalo 13. dne-va vsaki mesec, samo ne so vsi toga opazili). Nebo je brez ob-laka, naednok se zablisne i vdari pred njimi.
»Mogoče se za gorov pri-pravla nevihta? — Bogše de, ka idemo domo!" pravi Lucija. Ti-rajo ovce z gore. Na podnožji — tti je sledkar začeo izvirati čii-doviti stiidenec —- še strašnej trešči; prestrašeni pitajo eden driigoga z očmi pa zaglednejo na desnoj strani v svojoj najvek-šoj bližini iznad maloga zelenoga gorskoga hrasta Gospo, svetlejšo kak sunce. čuden beli sijaj okoli hrasta i njih, z neba kaple kak dež belo cvetje ali snežinke, ki so v zraki izhlapevale. Ščejo bežati. Gospa jih z milim migom vmiri govoreči: ,,Ne bojte se, ne včinim vam nika hiidoga." Gle-dajo 15—18 letno, hala njoj je belakaksneg, okoli šinjekaje za-kapčena z zlatim trakom, sega do pet, ki se komaj dotikajo hras-tovoga listja. Beli plašč, obrob-leni z zlatim okrasom, njej po-kriva glavo i ostalo telo zvun rok, ki so sklenjene na prsaj: z desne visi čislo iz belih biserov z ma-lim srebrnim križecom. Prečisto lice z neizreklivo nežnimi črti-cami, obkroženo z blestečov au-reolov (zlati venec okoli glav svetih), na njem kak tenja žalosti.
Lucija je gledala prikazni naravnost v obraz i opazila tiidi dva maliva viihana (ringlina), Ja-cinta i Francek sta pa vidila Gospo samo od strani.
Lucija pita: ,,Izšteroga kra-ja ste vi ?"
wMoj kraj je neba."
,,A zakaj ste prišli esi?"
nPrišla sem vas prosit, da 13-ga vsakšega meseca pou leta v tom vremeni prihajate esi. Ok-tobra vam povem, što sem i ka želem od vas."
WZ nebes prihajate...Pridem tiidi jaz v nebesa?
,,Ja !"
„1 Jacinta?"
,,Ja, tiidi ona."
,,Pa Francek?4
Oči prikazni se obrnejo na-ravnost na dečka, ali poleg iz-raza dobrote z nekšim materin-skim karanjom pravi:
,,On ravnotak; ali prvle mo-ra zmoliti dosta čiseo!"
Na Lucijino pitanje, ka je z dvema dečkoma, ki sta nedavno mrla, prikazen odgovori, da je eden v nebesaj, a driigi ešče v čistilišči. Nato priporoča deci, naj tiidi nadale vsikdar pobožno molijo čislo, nato ,,je šla ravno, ravno proti izhodi, ne da bi no-ge premikala, dokeč ne premi-nola v svetlosti sunca".
Zdaj so se deca veselo po-govarjala. Francek je čiio samo Lucijin glas, govora Gospe je ne opazo. Jacinta je vse jasno čiila, ali nika ne gučala.
Vse je trpelo okoli 10 mi-not, kak tiidi vsa naslednja pri-kazanja.
Ovce so med tem časom bile v bližnjem grajščeki, ali Mne se vidilo, da bi bilo kaj pri-pasenoga."
Sklenoli so,'ka driigim nika ne ovadijo, pa so ne zdržali.
Mati je Lucijo pošteno na-mlatila i se tožila plebanoši:
..Celi svet de se smejao tomi deteti".
57
»Če je istina, ka pripove-dava, de to za vas velika sreca, za štero do vam vsi nevoščeni."
,,Ali ne mogoče biti istina! — Zdaj se mi je obprvim zla-gala, vej jo že spravim k pameti!"
Znova je hčerko namlatila.
Vse se je razneslo ttidi v bližnjem mesti.
2. prikazanje.
13. juni. Starišje dece so odišli na velko Antolinovo se-nje (sv. Anton je bio rojen v Portugali) v mesto i prišli do-mo prek polnoči.
60 oseb je sprevajalo de-co, ki so pokleknola pod velkim hrastom, ki je bio 50 stopajov više, kak mesto prvoga prikaza-nja; zmolijo odičeni deo čisla. Lucija vstane, popravi si šal i beli robec, tiidi janko, kak če bi šla v cerkev. Obrne se proli izhodi. Bližanji jo pitajo, če de trbelo dugo čakati.
,,Ne!"
,,Ešče za edno čislo je čas", pravita Francek i Jacinta,
Lucijanamignei naglo pravi:
,,Že se je vido blisk stre-le ; včasi pride Gospa !"
Hitro poleti naravnost k ma-lomi hrasti, Francek i Jacinta za njov.
,,Ka ščete od mene?" pita Lucija gospo.
Prikazen odgovori, naj se po »Dika" nakonci vsake dese-tine čisla doda:
„0 moj Jezuš, odpiisti nam naše grehe, očuvaj nas peklen-skoga ognja i pomagaj dtišam v
čtstilišči, posebao najbole zapiiš-čenim !"
,,ŽeIem, da se navščiš čte-ti", pravi ešče Luciji.
Vsakšemi razodene edno skrivnost, ki se je tikala njiivo-voga diiševnoga dobra, i zabra-ni, da bi jo komi povedali, ar bi se svet razžalostio, če bi zve-do za vsebino (skorajšnja smrt Jacinte i Franceka, odhod Luci-je v samostan ?) Gospijinih reči je Francek ne čuo, ka se ga je ti-kalo, njemi je  povedala  Lucija.
3.   prikazanje.
13. juli. Navzočih 5000 liidi. Prikazen zapove, naj se čislo moli za želni konec svetovne bojne, ar Ona edina mora priti na po-moč . . .
Naj pove ime i napravi ed-no čiido, prosi Lucija.
Oktobra pove i napravi vel-ko čiido. naj bi vsi vervali . . . je bio odgovor.
Katoličanski tisk je oporni-nao liistvo, naj pazi, liberalni pa je natenci poročao tiidi laž, da ščejo spravlatipenezekak vLurdi.
4.   prikazanje.
13. august. Na mesto pri-kažiivanja jih ide največ peški, drugi na konjaj i rnulaj, biciklinaj i kolaj, 15—18000 liidi. Večiria |e molila čislo i spevaia svete pes-mi. Listje i veje so s hrasta že strgali.
Malih treh je ne bilo, ali itak je več liidi čiilo nekaj kak grom i vidilo v biižini mesta blisk strele, i za šterim se je po-kazao prekrasen oblak, ki je ob-
Poštiivane čtevce našega kalendara nazadnje oporninanio na oglase vse-povsedi poznanih i priliiblenih zdravilnh sredstev »Thierr^-Balsam" in MThierry-jova Centifolijska mast" iz Iekarna Angela Čuvara Adolf pl. Thierry-a nasled-niki, Pregrada 48. via Zagreb, Jugoslavija.
Nantenkoma poglednite oglase s slikani (oglase, ki nosijo z zakonom zaš-čitene znake) v našem kalendari.
58
kolo hrast, za nekaj minot se pa zdigavao v zrak i premino.
To je rešilo gviišne smrti načelnika bližnjega mesta, ki je te čas zapro troje dece, zazava-joč se na zakon, ki zabranjiije kakšokoliversko manifestacijo iz-ven cerkve. Prišeo je na dom dece, se poniido starišom, da male s svojimi kolami odpela k hrasti, ali pri sebi jih je meo tri dni zaprete.
Načelnikova žena je mate-rinski skrbela za deco, on se je pa protio:
,,Ali povete istino, ali vas spečem na vrelom olji!"
,,Ali mi neščemo lagati..."
,,Odkrij bar skrivnost, štero si sprijao, kak praviš", se obrne k Franceki.
»Nemrem!"
,,Nemreš? Jas napravim, da boš mogeo!" Odpela ga iz sobe.
Za nekelko minot pride na-zaj i pravi:
,,Eden je že gotov! Zdaj je red na tebi, Jacinta. Povej mi svojo skrivnost!"
»Nemrem je nikomi pove-dati!"
,,Bomo videli!" Mala je za-jokala, on jo je za roko odvlekeo.
Tiidi Lucija je mislila, ka njoj je smrt gviišna, preporočila se je Gospej.
V kiihnji so se znova najšli, vsi zdravi, nikelko še prestrašeni.
Francekovi i Jacintini sta-rišje so že poslali ednogabrata, naj pozvedi, ka je z decov, Lu-cijina mati je pa pravila:
Piistite jo tam! Če je to zaslužila, naj včasi trpi! Če je pa istino gučala, se Gospa že pobriga, da jo obrani".
Proti viipanji se je 19. au-gusta gospa prikazala deci samoj.
Pasli so čredo v ,,Malom doli"t Najprle je potožila zavolo onoga' ki jih je zapro, nato pa povedala, da čiido obečano za oktober, zatogavolo nede tak očivesno.
»Za kaj naj porabimo pe-neze, ki jih je liistvo položilo pod hrast?" pita Lucija gospo, Za nabavo dveh nosilk: edno ta nosili Lucija i Jacinta pa dve drugivi belooblečenivi deklici, drugo de noso Francek i trije dečki njegovih let, ravno tak ob-lečeni v raale bele plaščke. — Je to znameniivalo dvorbo vnogim betežnim, ki so naskori prišli na kraj prikažiivanja? — Ostanek se pa porabi za svetek gospe Rož-noga venca i za zgradbo edne kapele.
5. p r i k a z a n j e.
Načelnik, ki je prvle deco zapro, je dobivao vnoge proteste.
Že 12. septembra so priha-jale velike čete liidi iz primor-skih krajov. Tii i tam se je za-suzilo oko. Septembra 13. je bi-lo 20-30.000 liidi. Moški so kranščake vzeli z glave, poklek-noli i goreče molili.
Deca so prišla malo pred poldnevom. Na Lucijino odred-bo so vsi naglas molili čislo.
Lustvo je šče molilo, gda sta deklici vzkiiknoli:
,,Glej jo, glej jo, prihaja!"
Med gledanjom je Lucija večkrat zaprla oči, tak se njoj je bliščalo, kak je sledkar povedala.
Gospa je opominala k sta-novitnoj molitvi, da bi henjala bojna. Obečala je, da se okto-bra povrne s svetim Jožefom i z Detetom Jezušom.
Naj ozdravi betežne, jo pro-si Lucija. Odgovori, da nešterni ozdravijo, a driigi ne, ar gospod nema zaviipanja do njih.
59
,,Gospa odhaja!" pravi na-konci deklica.
Sunce je znova zasijalo kak navadno.
Cerkvena oblast je zvedt-la, kak se je vse godilo i pre-vidno čakala.
6. prikazanje.
13. oktobra, mesec čisla.
Vnogo jih je prenočilo pod milim nebom, čeprav je bilo že preci hladno. Zajtra je bilo de-ževno. Iz Lizabone so prišli tii-di dopisniki glavnih dnevnikov. Neprestani dež je pretvoro doli-no v velikansko kaliižo blata, liidje so bili mokri do kože, bi-lo jih je prek 50.000.
Deca so prišla svetešnje oblečena. Lustvo jim je spoštli-vo napravilo špalir (prostor na sredi). Od maloga hrastiča je ostao šče samo pen.
Lucija odredi, naj zaprejo dežnike; nato so zmolili čislo. Točno opoldne je znova prišla gospa. Liidje so samo vidili tri-krat zdigavati se, kak belkasti oblak kadila okoli  srečne dece.
Najprvle se je prikazala sv. Driižina: Jezuš je bio na roki sv. Jožefa, Ščista mali, prilično edno leto star, bliizi sunca, vi-do se je samo do prsi (noge ne); oba sta mela rdečo obleko.
Nato se je prikazao Gos-pod sam,   kak   blagoslavla   na-
rod ; za njim Žalostna Mati ali brez meča v prsaj; nazadnje kak Karmelska Gospa v plavkastom plašči. Zdaj je bila tak blesteča, da si je Lucija morala treti oči.
Prikazen pove, da je Gos-pa svetoga Rožnoga venca i da je prišla opominat vernike, na| spremenijo živlenje i naj ne ža-lijo več z grehom našega Gos-poda, ki je že preveč žaljeni; naj molijo čislo za odpiiščenje svojih grehov. Na tom mesti žele kapelo v svojo čast i bojna hi-tro mine, če se liidje popravijo; obečala je, da posliihne njihove molitve, s prstom je kazala na sunce i odhajala . . .
Lucija je kriknola:
,,Gledajte sunce!"
Dež je naednok henjao, ob-laki so se razpršili i sunčna ploš-ča se je pokazala kak srebrni mesec, nato se je z bliskovitov hitrostjov začela vrteti okoli sebe, spodobno ognjenomi potači, sipa-joč na vse strani plamene svetlih žarkov žute, zelene, rdeče, plav-kaste i mavričaste barve, a tej žarki so se čiidovito prelevali na oblakaj, na drevji, na stenaj, na zemli i na ogromnoj vnožini lii-stva.
Nekelko sekund je to he-njalo, nato se znova začnolo; znova henjalo i se začnolo ob tretjim v tem  sijajnejših  barvaj.
Dovršena ženska lepota
ffl
se ne more dosegnoti v3 dne-vaj, nego samo z rednov ob-ravnavov kože, vlasi, viist i zobi. Za to je potrebno, da se obravnavamo sistematično stalno z ednoistimi določenimi zdravniškimi vrastvami, ar s premenjavanjem toga dela se lehko razdraždžijo kožni organi. Zato do-bročinijooni,ki ostanejoprizdravniško priporočenih Fellerovi Elsa vrastvaj: Fellerova kavkaska Elsa pomada za branitev licaikože, Fellerova močna Elsa pomada za rast vlasi (2 lonciča edne pomade, ali 1 lončič od oboje pomade franko 45.— Din. Fellerove Elsa žajfe zdravja i lepote 7 vrst: lilijova mlečna, krem-žajfa, glicerinova, žučak, boraksova, katranova i za brijanje), 5 falatov različni Elsa žajfe franko 52 Din. Elsa-Shampoon, Elsadont-krema i. t. d. Po pošti pošle apotekar ELJGEN V. F E L L E R, Stubica Donja št. 823. (Savska banovina).
60
Liistvo je ne niti odihavalo.
Naednok se je vsem vidilo,
kak da bi se sunce riišilo na nje.
,,Čiido, čiido!" — nVerjem v Boga!" — wZdrava Marija!" — ,,Moj Bog, smilenje!" — Vse to se je čiilo kak eden grozen krik; vnogi so pokleknoli v blato i molili požaliivanje ...
To vse je vidilo tiidi v da-ljavi 5 i več kilometrov okoli 70.000 liidi.
Mokra obleka vseh je bila zdaj ščista siiha.
Pri toj priliki je bila tiidi popunoma ozdravlena 47 letna Marija do Carmo, že 5 let teško betežna: vsikdar ostre bolečine po celom teli, kašeo, otečenost; ne mogla ne jesti, ne spati. Julija 1917, že bliizi smrti, je zvedila za prikažiivanje : bila je 35 km daleč. Sirmaški mož je kumaj najao kola za 13. august. Roma-nje je prineslo malo olejšanja malo teka; 13. septembra je po-stala ešče bogša.
Službeni zdravniški urad svetišča je do 1932. zapisao prek 8000 ozdravlenih, kelko je pa diiševnih povrnenj! Vedno no-va ozdravlenja prinaša mesecnik ,,Glas Fatimski".
I driige posledice ?
L. 1918. je vojni diktator Sidonio Paes obnovo diplomat-ske zveze z Vatikanom. Zdajš-nji predsednik general Onkar Carmona je s predsednikom mi-nistrstva i z driigimi kotrigami vlade prišeo 12. maja 1Q29 (ma-ja i oktobra   se  vršijo posebno
velka r o m a n j a) na to, zdaj najslavnejšo portugalsko božo pot. Država že dugo gradi vno-ge ceste i železnice v toj prvle neprehodnih gorskih krajaj. 13. novembra 1929 je Pij XI. blago-slovo za portugalski kolegij (šo-la) v Rimi krasen kip ,,Fatinske Gospe" i v Portugalskoj samoj nega kapelice, ki ne bi mela bar njenoga kepa. Vsakšega 13. v meseci so po celoj Portugalskoj slovesne meše z izpostavlenim Najsvetejšim, s skiipnov molit-vov rožnoga venca i z vnogimi prečiščavanji . . .
Ogenj te pobožnosti si je osvojo že Španijo, Švicarsko, Francijo, Belgijo, Nernčijo, Itali-jo, i tiidi priplapolao je k nam.
Po izgoni jezuitov iz Špa-nije so jih sprijali na Portugal-skom, obnovili so verske šole, vse je pripravleno za stanovsko ureditev države v smisli papo-vih okrožnic,
Zastopnik Potugalske je gla-sao proti sprejemi Rusije v Drii-štvo narodov.
Ja, Rusija!
Najznačilnejše je najmre to, da se je komunizem v Rusiji za-čeo isto leto, kak prikažiivanja Marije na Portugalskom: na skrajnom izhodi Evrope šatan, na skrajnom zapadi močna že-na, Kralica presvetoga rožnoga venca: veseloga, žalostnoga i odičenoga . . .
Zmaga je na Njenoj strani! Po (,Život"-i.)
#
01
Slovenske  smešnice s preka od Madjarov.
Siiša je vničila Madjari po-le, kiiga njemi je spraznila štale, krčmar bankaš, zato zdaj etak modriije:
—   Ne   bo   inači,    moram odati vrednoščo. Kajti če   vred-noščo odam, mi   ne   bo   trbelo plačati dače, — če je ne odam, pa nemrem plačati dače ...  To se pravi, če ne plačam, bo vred-nošča moja,   če   pa plačam, mi vzeme vrednoščo davkarija. Nori svet . . . Če vrednoščo odam, bo moja, če je ne odam, mi je vze-mejo .. . Ne razmim.
I pri tom je ostalo, dokeč je ne vmro.
Madjara so postavili za no-taroša v nemško ves. Pošteno je opravlao svojo sliižbo, dokeč ne dobo bolšega mesta; te se je pa preselo ta.
No, ednok pa, sam ne znao, zakaj bi rad vido lepo nemške vesnico, svoje prve sliižbeno mesto, zato se odpravi na obisk. Kda je srečao staroga župana, ga potepta po rami i pita:
—  Kak kaj živete, stari pri-jateo? M^te telko norcov v vesi kak te, kda sem ešče med vami živo?
—  Ne, je odgovoro   poni-zno župan, kda ste vi odišli go-spod, smo jih včasi menje meli.
Na Vogrskom so meli velko poplavo.
Kda je nesreča minola, je naročo sreski načelnik, naj vsaki gospodar označi na svojoj hiži, kak visoko je stala voda. Kmet je bogao, ali, ar so mlajši do-segnoli  narisano   znamenje i je
počečkali, je postavo znamenje za meter više. Dnes prej sedem vučenih profesorov študira, kak je bilo mogoče, ka je pri toj hiži meter više stala voda kak indri v vesi.
Na Vogrskom bi prej nin-dri radi meli novo železnico. Liidje so meli velko spravišče, poslali so deputacijo k svojemi poslanci, k ministri, ali železnice so ne mogli dobiti. Višji urad-nik pri ministrstvi je pravo, ka "* prej nega penez.
Grofi, šteri je meo v tis-tom kraji svoje marofe, bi tiidi dobro sliižila železnica, zato se je tiidi on odpravo k tomi viš-jemi uradniki i toplo priporačao, naj pravijo od liidi tiidi zapro-šeno železnico.
—   Ne   moremo,   milostivi gospod, nematno penez.
Zdaj segne grof v žep, po-tegne bankaš, iz bankaša pa pet pravih jezerk, te razprestre po stoli i začne risati:
—  Glejte gospod, tii bi se naj   začnola   železnica,   etak   bi vozila mimo naše vesi, tii je moj prvi marof  i   tak   dale.   Kda je bila ,,risba" gotova, pravi urad-niki :
—  Znam,   kak   žmetno  je dnes zavolo penez, zato pa pro-sim shranite   si   to   wrisbou   za tiste čase, kda bo mogoče spe-lati železnico po našem kraji.
Dva tedna po tom obiski so že merili inženerje novo progo.
Te vic je prej iz Slov. krajine.
Madjar se je   navolo  stra-
danja, natekno si je čarne očalje
62
i počasi šlatao pot s palicov od hiže do hiže:
—  Vsmilite se me, sto pro-centnoga slepca! — je prosjačo z betežnim glasom.
To vidi eden slovenski urad-nik s preka i pita starca, če je resan 100 procentni slepec.
—   Sem   gospod,   nikaj ne vidim.
Gospod se nasmeje, vrže slepci v klobuk 25 para i pravi:
—  Nate dinar, če ste resan tak velki siromak!
Madjar pogledne v klobiik, vrže dar na cesto pa čemerno zagodrnja:
—  Mejte jo,   to krono sa-mi. Tak slepi pa ne bom za vo-lo Siavov, ka krone ne  bi znao ločiti od dinara.
V lendavskih goricaj je ko-pao stari Madjar za gradom. Mimo pride mladi, vsikdar ra-doveden profesor,  pa   ga  pita:
—  Istina je, oča, ka je ne-varno hoditi v te grad ?
Stari Madjar nekaj časa gleda, pa odgovori:
—  Tak pravijo,  ka   je ne-varno. Ovi den sta tiidi dva sta-rejšiva gospoda šla od te strani pa jiva do dnes ne   bilo  nazaj.
—  Kak to ? — gleda debe-lo mladi profesor.
—  Tak, prosim ponizno, ka sta najbrž na drugoj strani bre-ga šla domo.
Ttidi ob priliki povodni se je zgodilo.
Zavček je sladko spao v senci pod loškov griiškov, kda so ga zbudili mrzli valovi. Po-gledno se je, pogledno ta, i ar je vido, ka indri nega rešitve, je skočo na gruško i tam čepeo med vejami.
Vse bi dobro bilo, če ga ne zapazi Madjar, Miška bači. Starci se je zasveto obraz pri misli na prepovedano pečenko. Prineseo jevelko korito na dvo-rišče, pa koražno privesla do griiške. Nekaj časa je strašo za-vca, kda pa vidi, ka se mrcina ne gene, splezi na griiško. Kda je vido zavec, ka je v nevarno-sti, je skočo v korito i voda ga je srečno odnesla, na siiho ze-mlo, kmet pa je ostao na griiški i ešče dnes sedi na njej, če po-voden ne minola.
Mali Madjar, šteri mora v slovensko šolo, vzdihava pred domačim psom:
—  Oh, ti Bodri, kak je tebi dobro. Tebi se ne trbe ne muj-vati, ne česati, ne v šolo hoditi!
Maloga šolara pita vučiteo v šo!i:
—  No Pišta, kaj bi bio rad, če dorasteš?
—  Rafunkerar, njemi odgo-vori deček.
—  Zakaj pa  ravno   rafun-kerar?
—   Zato, ka bi se te samo v nedelo mogeo mujvati.
V   Soboti   se   kregata   dve malivi deklici, Vogrica i Slovenka.
Slovenka: Moja rnamica igrajo na klavir, tvoja pa  ne.
Vogrica: Moja pa vzemejo zobe iz viist, tvoja pa ne morejo.
V šoli pitajo maloga Janoša, če razmi, kaj pomeni ta reč ,,ne-vesta".
Janoška: 0 ja, gospodična, — nevesta je takša gospa, štera nema moža, pa itak zna kakši bo njeni mož.
Ktnet iz Lakoša nešče vor-vati, ka zdaj samo tisti sme lo-viti ribe, šteri ma ribičko karto. Napravo si je trnek, sedo na bregi Ledave i čakao na dobro srečo. Namesto ribe, pa je pri-šeo orožnik i ga trdo prijeo:
—  Stric, ali ne vete, ka je brez karte prepovedano ribe lo-viti?
—   Dobro  znam,  gospod, odgovori Madjar, pa jaz ne lo-vim ribe, nego črve včim plavati.
Magjari Janoši je malo žmetno pri soldačiji, ne razmi najmre jezika.
Pa kda so zvedili, ka pri-de gospod general na vizito, vze-me našega Janoša korporal v svojo šolo i ga navči:
—  Če bo pitao gospod ge-neral wkeliko let sliižiš?"   njemi
odgovoriš ,,dve leti". Če bo pi-tao kelko let maš?, odgovoriš ,,dvajset, gospod general". I konč-no, če bo pitao ,,ali tvoj oča i mati ešče živeta?" odgovori ,,Oba".
No, resan je prišeo gospod general i slučajno naleti na na-šega Janoša, šteri je ne znao kaj ga pita, pa je etak od~ govarjao :
General: Keliko let sliižiš ?
Janoš: Dvajset, gospod ge-neral.
General: Ja, keliko let si pa star?
Janoš: Dve leti.
General: Te mož tak od-govarja, ka zdaj resan ne vem, je li je on somar, ali jaz.
Na to odkovori Janoš mir-no i ponizno:
—  Oba.
V   Dolnjoj   vulici  je   mela svoje   posestvo   starejša   gospa (dnes je že davno pokojna), štera je mela v svojoj kleti pri svetom Trojstvi nekaj čaša soldačijo. Ed-nok je ravno  te   mela   opravilo v kleti, kda je prišeo gospod ka-petan pogledat, kaj delajo njegovi vojaki, pa pita staro gospo:
V  vašoj kleti so teda moji vojaki, gospa?
—   Da, v mojoj gospod ka-pitan.
—  Pa se kaj  lepo opona-šajo?
—  Dobri dečki so vsi, sa-mo malo deteči.
—  Kak  to  mislite, gospa?
—  Tak, prosim ponizno, ka bi vse radi meli, kaj samo vidijo v kleti; če njim pa ne dam, pa si vzemejo   sami. Inači   so   fest dečki vsi.
Na bojišči. Poročnik svo-jemi slugi: Ti Franc, kak je to, ka je kava dnes tak gosta?
Franc : Precedo sem jo skoz štrumpf, da se mi je cedilo pre-drlo.
Poročnik: 0 ti zanikojnec, na dve viiri te dam voobesiti.
Franc: Naj se ne Čemerijo, gospod poročnik, sem ne tak na-spameten bio, da bi nad oprane štrumfe cedio kavo, skoz zama-zanih sem jo.
Stric: No, Tinek, si s svo-jim vučitelom zadovolen:
Tinek: Ne ščista. Oni ni-kaj ne vejo, vse mene spitavle-jo. Dnes so me celo pitali, što je Ameriko gornajšeo.
Vučiteo.  Ka  je   delo  Bog potem, gda je Adama stvoro? Jožek: Roke si je zepro.
64
GDE JE ZROK BETEGUVANJA?
To je najvažnejše pi-* tanje, či nas kaj gder boli, ar uspeh lehšanja <*? v prvom redi od toga '    visi, či spoznamo zrok bolczni i sama navada nas pripravi dotoga,da '• se nam bolezen oleh-ša, ar nas opomina na ?mesto   tela,    gde   je zdravje   pokvarjeno   i ^da   se  pravovrejmeno ' obrnemo k doktori.
Na vsakši način je ^jako dobro, či vsikdar matno pri hiši zdravniško poznano hišno sredstvo, kakšeje pravi Fellerov Elsafluid, šteri se že više 86 let niica za gajenje tela i za obarvanje proti vnogim bolečinam Fellerov Elsafluid naročiti je hasnovito za one, šteii so preveč občiitlivi za prehlad. Lehko se prehladijo, majo hladne noge, nagibni so na ši-njeka bolezen, rada jih glava boli, slabo i celo nemrejo spati.
Vnogi hvalijo Felierov Elsafluid, šterogaso vo-sprobali pri občiitenji slabosti i nedovolnoga toka krvi, ar so jim oslabeli živci i niišice.
Či je človek diiševno i telovno zmantrani, včasi se nači čiiti, či nikeliko kaplic lepcdiše-čega Elsafluida vu mleki, vu čaji, ali kavi notri vzeme, šteri ga očrstvi i krepkejšega včini.
Oni, ki ga nucajo za mazalo, proti betegi reumatič-noga bolenja, trganja, v križi i ledevjaj rezanja, je do-bro, či Fellerov Elsafluid nestanoma držijo pri hiži Niica se pri .zviinešnjoj i znotrašnjoj bolezni Fellerov Elsafiuid i izvrstno sliiži tiidi kak desin-fekcionsko sredstvo i kozmetikum za roke, lica, zobe, lanipe i dihala i. t. d.
Vu vodo pomcšani se niica za grgranje, ar od-strani sline i zrokc kašla, zatnuknjenost, pa vu-godno deliije pri betegaj.
Za njegovi vnogi dobrot volo ga liidje radi nesejo sebom pri potiivanji na železnicaj ali hajo-vaj, da bi ga proti betegi pri rokaj kredi rneli.
Fellerov Elsafiuid se dobi v apotekaj i v spo-dobnih trgovinaj vu poskiisni glažaj po 6 Din , dvojni glaži po 9 ali spec. glaži 26 Din. S poštov pride, či ga što naednok več naroči, 1 paket z 9 gla-ži, ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima glažoma z ednim pakivanjom s poštninov samo 58 Din. Dva takšiva paketa za 102 Din, šest takših paketov samo 250 Din (mesto G krat 58 Din), Naročbe trbe točno adresirati  na   lekarnika
EUGEN V. FELLER,
STUBICA DONJA št. 823. Savska Banovina.
Odobreno od Minist. soc, pol. i nar. zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
ČI JE ŠTOJ NE VREDI
vu probavnih organaj tela.se spozna na različne načine. Clovek predpodnevom nema apetita, večkrat se njemi grsti jelo, ga mantra riganje, jesti njemi v žalodci leži; boli ga glava,lagoje voleje, netna red-noga stolca. Kda z apetitom, s prebavlar.jomizdelanjom čre-va smo ne zsdovolni, takšega
l)ipa nam dobro spadnejo Fellerove Elsa-pirule, povsem so neškodlive.nedražijo čreva i lehko stolico spravijo.Fellero-ve Elsa-pirule popravijo želo-dec i čistijo telo, z ednim čisti-jo krv. 6 škatiil 30 Din, 12 ška-tiil 50 Din; s pakivanjom ipoštninovpri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica ponja št. 828. (Savska Banovina).
Odobr. Ministr. soc   pol. in nar. zdrav. Sp   br. 509 od 24  III. 1932.
Švedska  tlnktura    .Ižlsa",
švedske   kaplice za želodec, flaša Diu 15.50.
Elsa zagorskl sok proti kašli i bolečin prs, flaša Din 15.50.
Elsa rlbjl oll vala vsakomi, nai-nire za slabe ženske, flaša Din 20,
Elsa cuker pastlle proti glis-tam Din 10.
Elsa mentolnl klinčiC proti bolenji glave Din 10.
Najbogša francuska vinovica origi-nal ,,Radicum", flaša Din 1980,
Elsa-turistični melemzakii-rcčc oči Din 4.40, velki karton Din 6.60.
Elsa-turlstlčna tinkturate-
koča z kištov, Din 11,
Elsa-kavkaska pomada za
zaščito lica i kože, lončič Din 15.50
Elsa-pomada    za   porast
kože (Tanochina-pomada) Iončič
Din  15.50. Fellerove ,,Elsa"  žajfe zdravja
i lcpotc (7 vrst), 5 kom. Din 52. Elsa-Sampon   za   pranje vlasi
Din 3.30,
Elsa-Sachet    proti    pisnivosti
gvanta v omari Din 6. Vse to se da spakivati k Elsafluidi.
Madjar je priŠeo v Beč, se vozo na lepi kočijaj po varaši. Ar je doma dosta čiio od toga, kak velki šaljivci so Nemci v Beči, prosi svojega kočijaša, Nemca, naj njemi pove kakši dober vic.
—  Na cesti   ne, stopiva  v kakšo malo   krčmico,  je   odgo-voro Nemec.
Stopila sta v krčmo, spila sta na račun Madjara par vrčov češkoga piva i kda sta bila dobre vole oba, položi voznik svojo desnico na stol i pravi Madjari: ,,Drapnite mi v roko, kak samo morete!"
—  Ne, či samo   telko   že-leš, to se lejko včini, — je od-govoro Madjar, zbrao je vso svo-jo moč, da bi drapno vozniki v prgiščo. Te pa ne bodi len, ciik-ne roko; zato pa  je  zleto  vda-rec na stol, pa tak raočno, ka so vsi prazni i puni vrči zleteli v liift.
—  Vište, to je eden vic z Beča, se je režao Nemec i odkoro iz gostilne, kak so ga samo nesle noge.
Kda je pa Madjar srečno prišeo iz Beča, bi rad pokazao doma svojemi hlapci, kaj vse je vido i zvedo. Na pamet njemi pride dober vic ... iz krčrne, pa pravi svojemi Janoši, naj drapne po njegovoj roki, kak samo more. Janoš se je nekaj časa brano, ali kda je gospodar trdo, kaga itak ne zadene, se je odločo, ka — vdari. Ar sta bila na njivi, gde nega nikšega stola, je Madjar na-stavo roko na svoj obraz in se je naprej smejao, kak debelo de gledao Janoš, kda on cukne ro-ko . .. Janoš tresne, Madjar ciik-ne roko, pa je krepka kmečka pliiska priletela gospodi ravno na obraz, ali tak močno ka je meo v tistom hipi krvava viista i nos.                 *
Te Madjar je tiidi na Nem-škom potiivao i srečno prišeo v Beč. Tam hodi od vulice do vulice, gleda hiže, palače, Jiidi. Vse je bilo jako lepo, bio je zviinredno zadovolen i dobre vo-le. No i kda je prišeo do cerkvi svetega Štefana, začne šteti kel-ko golobov leče med cerkvijov na placi. Čte . . . Čte . . . ednok ga pa prime policaj za rokav i se zdere nad njim :
—   Halo, prijateo,   kaj   pa delate?
—  Nikaj, — pravi prestra-šeni Madjar, golobe štem.
—  To je  strogo  prepove-dano. Dvajsti filerov morate pla-čati za vsakoga goloba, šteroga ste vzeli v račun .. .
Madjar gleda, misli, pa po-nizno pravi:
—  Gospod policaj, ve sem jih prešteo samo .. .
—  Ne lažite, ga je  strašo policaj.
—  Samo deset sem jih pre-šteo . . .
—    Samo   deset,   pravite? Dobro, jaz  sem   dobroga  srca, rad vam voijem, ali samo te, če mi   za   deset  preštetih  golobov taki plačate dve kroni.
Madjar segne v žep, plača kaštigo, pa kda je policaj srečno odišeo po svojoj poti, se na ši-roko nasmejao:
—    Norc si   stric   Nemec, ne deset, osemnajst sem jih pre-šteo.
I doma se je na vse prete-ge hvalo, kak je on znoro Nem-ca v Beči.
Pri poskiisnoj mobilizaciji četašov so meli štirje močni de-čki kvarter v hiži Madjara. Vidli so, ka jih domači ne vidijo radi
pod strehov,   pa   so   mislili, ka malo podregajo   staroga Vogra,
—  Jeli, rajši bi vidli vogr-ske vojake?
—  Vojak   je   vojak,   pravi Madjar, —  eden  je   devetnajst, pri   driigom   pa   eden   fali    do dvajset.
—   Pa   itak   povejte,   štere bi rajši meli ?
Madjar je bio kredi z od~ govorom, etak:
—  To bi  želo,   ka   bi   se tej hujši vsi potopili  v  Mori, ti bolši bi pa stali na obali, pa se smejali, ali tak, ka bi vsi popo-kali od smeha.
Vučiteo je zadovolen z ma-Iim Madjarom, ar je lepo odgo-varjao na slovenska pitanja, za-to njemi da falaček beloga pe-kovskoga kriiha:
—  Na Pišta, razdelita si te kos štriice s tvojov sestricov, pa gledaj. ka po — bratovsko.
Pišta: Gospod vučiteo, ne razmim kaj se pravi to — po bratovsko.
Vučiteo: Ti moreš vzeti menši falaček, sestrici pa daš vekšega . . .
Pišta nekaj časa gleda, mi-sli, potem stopi k sestri, njoj da kriih v roke i pravi :
—  Ti ga razdeli!
Dva starejšiva Madjara iz Duge vesi gledata, kak egzeci-rajo vojaki v »Bereki".
Pišta bači: Samo to mi ne ide v glavo, zakaj morajo tej slavski vojaki ednok zdignoti desno, potem pa levo nogo i na vsakoj nekej časa postajati ?
Janoš bači : Jaz pa znam, kak je to. Če takši vojak pride v boj i njemi granata odnese edno nogo,   bo   pa   po   drugoj
hodo, če  je   takšega   posla   od prle vajerr
Madjar i Siovenec se po-govarjata.
Madjar: Povej mi ti dragi moj Tot, istina je, ka vi Slovenci samo tjeden dni po rojstvi spre-gledate?
Slovenec: Istina. Ali kda sedmi den spregledamo, potem na sedem dni hoda daleč spo-znamo takšega vogrskoga so-mara, kakši si ti.
Tiidi vogrin guči s Slo-vencom:
Vogrin: Ivan, istina je, ka vi Slovenci samo te srečate svojo pamet, kda dopunite trideseto leto?
Slovenec: Istina, Pišta bači. Ali kda pride trideseti rojstni den, te moremo jako paziti, ar če bi po-zabili, kelko smo stari, bi ostali celo živlenje takši bedaki, kakši ste vi.                 *
Pišta bači so meli opravilo v Čakovci. Kupijo si karto na glavnoj postaji do Lendave. Pa je bilo malo prerano, čakanja pa dosta, si mislijo možak; Jdem jaz peški do kasarne, tam sedem na vlak." Kak je bilo mišleno, tak je tiidi napravleno. Samo to je bilo naopak, ka je vlak malo prle prišeo do kasarne, kak naš Pišta bači. Starec že od daleč maha vlaki — naj počaka, ka-zao je svojo karto, ali zobston, vlak je odpelao proti Lendavi.
Ka bi zdaj ?
— PeŠki tiidi pridem, se odloči starec i se odpravi pri štreki proti domi.
Ne delač pred njirn so deč-ki krave pasli, pa se je edna od krav postavila na štreko, vlaki ravno nasproti. Vlak je fiikao, potem pa postao.
— Hitro stopite oča, je opo-minao Janoš   bačija   železničar. Ne čiijete, ka vas zove ?
—  Kda sem ga  jaz   zvao, je ne šteo postati, zdaj pa, kda me vlak zove, se ne   bom paš-čo jaz.
Pri  tom  je   ostalo i Janoš bači so peški šli do domi.
Kmetica se pela iz Lendave v Čakovec i vzdihava:
—   0,   dober   Bog,   samo dnes ne daj, ka bi  te   naš vlak ge zavozo v drtigoga.
—  Zakaj   ravno   dnes ne? jo pita sprevodnik.
—  Zato, gospod, ar imam košaro belic s sebom.
Moški gvant
v-vsej kvalitetaj   i  fazonaj   nudi  falo
Diti 250.— gvant iz ševijota Din 325.— gvant iz meltona Din 550.— gvant iz kamgarna Din 375. — športni gvant Din 250. — kratki zimski kaput Din 415. -  dugi zimski kaput Din 290.- »Hubertus"  kaput Din   90.— 104.— 110.- gvantzadeco. Zahtevajte cenik i vzorce, ki Vam  jih   pošle  kšenki Trgovski  dom Ster-mecH Gvant na mero se izdcla za dva dni.
Pri Weissenstern trgovini v D. Lendavi
so  sledečt   b i c i k 1 i n i   na   skladišči !
Vesta,   Kayser,   Gritzner   tiidi   pogrežnjeni,   Rastgaser,
Mundlos, Waffen, Kosmos, Puch, Csepel, Maršal, Perfekt,
Neuman germania, Diirkopp, Styria,            ^3
Orkan, Feldpost. Mam stalno notri-
menjene bicikline i stroje po fal ceni.
Gumije držim vse marke, tiidi   naj-
bolše švedske marke ,,Engl. Dunlop".
Senje O^jnni)
Slovenska  Krajina.
Beltinci:  (živ. i kram.) 20. jan.,
24. na prestopno leto pa 25. febr.
25.  apr., 27. jun., 15. jul., 5. nov.
Bogojina: (živ. i kram.) 15. febr. 20. marca, 19. maja, 20. jul., 4. sept., i 16. nov.
Cankova: (živ. i kram.) Pond. po cvetnoj nedeli, pond. po sv. Troj-stva nedeli,  24. sept., 11. nov.
Črensovci: (živ. in kram.) 14. marc, v pond. po 3. maji, pond. po 14. septembri, 20. okt.
Dobrovnik: (samo živinsko) 6. apr. (živ. in kram.) pond. po Telo-vom, 25. julija, 2. oktobra.
Dol. Lendava : (konj. živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marc, 17. apr., 16. jun., 28. jul., 28. aug., 28. sept., 28. okt, 18. dec. pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na driigi den.
Dokležovje : (konj. živ. i drobno) 18. junija i 21. augusta.
Dolenci: (drobno) na Telovo i 6. decembra.
Grad (G. Lendava): 28. marc. 21. jun., 16. aug., 29. sept.. 30. nov.
Hodoš: (živ. i kram.) 10. marc.
5.  jul., 19. augusta, 5. oktobra.
Križevci: (živ. i kram.) 16. apr., 4. jun., i 27. okt., pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto.
Kuzma: (kram.) na Križni četrtek. Krog: (kram.) 4. maja.
Martjanci: (živ. i kram.) 6. maja,
6.  augusta, 23. oktobra.
Sobota: Prvi pond. januara ži-vinsko senje, prvi pond. febr. živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. aug. živ. i kram., prvi pond. sept. živ,, 15. okt. živ. i kram., prvi pond. nov. živ., 6. dec. živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek sve-tek, se vrši senje na driigi den.
Petrovci: (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. jul., 8. sept., 28. okt.
Pužavci: (kram.) 13. julija.
Puconci: (živ. i kram.) 28. maja, 10. jul.,  10. sept, i 10. nov.
Prosenjakovci: (živ. i kram.) 15. marc, 16, jun., 2. sept. i 28. nov.
Rakičan: (živ.) 26. marca, v tork pred Risali,   2. julija,   16. aug.
1  8. oktobra.
Selo: (kram.) prvo nedelo po Srpnoj  Mariji i na  MikJošovo.
Sv. Bedenek: (kram.) pred pe-pelnicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedele, po jesenski kva-traj i pred koledi vsigdar v pond.
Sv. Sebeštjan:  (kram.) 20.  jan.,
2  nedele po viizmi, 15. junija i 21. decembra.
Tišina: (živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra.
Turnišče: (živ. i kram.) v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pond. po Viizmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Vel. mešov, driigi den po Ma-loj meši, 4. okt. i vsaki četrtek svinjsko senje. Či spadne velko senje na četrtek, te svinjsko senje eden den sledi.
Srez Ljutomer.
Ljutomer: Živinsko senje 14. jan. 8. aprila, 10. junija, 8. julija, 12. aug., 12. nov., kram. i živinsko senje: 11. febr., 11. marca, 13. maja; (tiidi konjsko), 16. sept., 17. dec; samo konjsko i živ. senje: 14. oktobra.
Cven: 7. septembra.
Gornja Radgona: 3. februara, 25.
maja, 10. aug.,   15.  novembra.
Sv. Peter: 17. januara, (29. jun.),
30. junija, 21. septembra. Negova: 8. septembra.
Sv. Križ: Pondelek po tihoj ne-deli, 3. maja, 26. julija, 6. nov.
Mala Nedelja: Četrtek pred ne-delov Sv. Trojstva, 21. okt.
Veržej: 6. maja,   29. septembra, 30. novembra.
Sv. Duh: 24. augusta, 13. dec.
Medjimurje.
Čakovec: Cvetni pond., 29. jun.    Nedeljišče: 15. junija, pondelek 13. aug.,  3. okt.,   25. novemb.      po angel. nedeli.
Draškovec: Vsredo po Jiirjovom.    Prelog:   Risalski tork, pondelek
7. i 16. aug., 11. novembra.
po jakobovom.
Kotoriba:   9. marca,   27.   junija,    Razkriž: 19. maja,   24. jun., 10. 30. septembra, 30. novembra.        aug.. i v sredo po beloj nedeli.
Ka razmišlate?
Ne vem, gde bi kiipo štof za novi gvant.
Tii nega nikaj za premišla-vanjej nego šče dnes pišite Trgovskomi domi Stermecki po vzorce, ar on ima ogromno izbiro štofov, kamgarna, še-vijota i driigoga materijala za moški gvant. Ves materijal je dobre  kvalitete, a cene so
zaistino nisike.
Stermecki izdela po želi gvant i drugo konfekcijo po meri v par dnevaj. Cenik i vzorci kšenki.
^¦"TVCCriiCA-RUBUAi-ODHA
Celje št. 306
Mursko Središče:   1.  maja,   20.    Sv. Helena pri Čakovci: 18. aug.,
aug., 26. oktobra.
Štrigova: 19.   marca,  22. julija, 30. septembra, 4. decembra.
22. septembra.
Sv. Rok priČakovci: na Rokovo i M'halovo.
Srez Ptuj.
Ptuj: Živinsko i konjsko senje vsakši prvi in tretji tork v me-seci, svinjsko vsakšo sredo; tržni den je vsakši petek; letna kramarska senja so: 23. aprila. 5. augusta, 25. novembra.
Ormož: Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Mar-tinovo (11.   nov.),   vsakši   prvi
pond. mesec januara, februara, marca, maja, junija, julija, sept., oktobra, decembra (če na pon-delek spadne svetek, se vrši senje drugi pondelek); svinjsko senje vsakši tork. Središče ob Dravi: na Valenti-novo, Risaoski tork, 19. aug.
V domovini ročni harmonik,
v nemškom Klingenthali že prek 40 let stoji velika svelska  fabrika  muzikalni  inštrumentov Meinel i Herold, štera i prinas ma oddavno podriižnico. Njene harmonike od navadni i bogše sorte notri do najbogše zgotovleni kromatični umetniški instrumentov, se na celom svetiza najbogše računajo i cene so jako ni-sike, ar se pri njej kiipi   jp^Ci^mVb'
naravnočzfab-
riKC ali z fabričnoga
skladišča.
Dve
vele-
važnivi novosti v gradbi harmonik.
1. Vse naše kromatične i pia-no (klavir) harmonike so o-premlene z novimi glasovi, šteri so brušeni po dužini. (Do-zdaj so se briisili poprek). To je novi s patentom zavarvani način izdelavanja glasov. Tej glasi se nemrejo potreti, so jako zvočni i zviinredno lehko odgovar-jajo. — 2 Vse naše štiri- i pet-vrstne krom. har-monike so opremlene z novov melodijskov jekle-nov klavijaturov (notrašnjost prijemalke, štera je naš lastni patent). Velka prednost jeklene klavi-jature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vseh vrstahvednaki izvunredno lehek. Pri driigih harmonikah z lesenov klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadal-nih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. - Velko preberanje najdete
v velkom ceniki, vu šterom so vsa najinteresantnejša nova dela za najdti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam     MFINPI      fir   HPDOI   D       tvornlca   glasbenl brezplačno pošle firma            1Y1L»I11I L*l>   <X   IlLd\\JL*U,                  InStrumentov oddavna centrala MARIBOR St. 217._______________
Či sceš ozdraviti, raoreš iskati vzrok!
,,Planinka"
čaj  vrejiije
prebavo
Telosckiepi ,,PJaninka"-
v    čaj (cisti krv)
,,Planinka"-
čaj očisti teloodškod-livin tvarin
To je prvo pravilo zdravniš-koga razmenja, šteromi se pridriiži ešče   narodni   pregovor:   ,,Gda   te bolezen mantra, gledaj, ka dela že-lodec!" Ar kak se to  iz  jezerolet-nih opaziivanj zna, je pogosci   žc-lodec   tista pot  i   tisti   pojav   bo-lečin, štere za nevučene oči   izgle-dajo, da nemajo zveze z želodcom, Končno nenne vsaki poznati vzroka svoje  bolezni i tak niti ne-mre vsaki znati, ka  na  priliko  pi-Pianinka"- ščajci ' mnoge driige slabosti kože "   'čaj       tiidi lejko nastanejo zavolo slaboga pomagažuCi dela želodca i črev, i ravnotak pro-tivni pojavi kak so  siihoča i debe-loča  nastanejo  skoro  vsigdar  za-volo   slaboga   dela   prebavnih   or-ganov.
Pa te  nepravilno   pretakanje krvi,  ki   povzroči   telke   motnje  v ,,Pianinka"- zdravji, kaže na bolezen  želodca i caj odstra-  grev   istotak i bledoča, slabost, sla-
njuje nadii-    .        '        ,                      '              '
tost b<krvnost, nervoznost, nespanje, prerano staranje i. t. d., ar je vse to zdriiženo s krvjov i krv je žitek ! Samo zdrav želodec, zdravi pre-bavni orgarr', morejo stvoriti krv i omogočiti tok zdrave krvi skoz celo telo.
Tiidi povapnenje žil i staro-stna slabost so povzročeni v glav-nom s slabirn pretokom krvi. Zato je zdravstveno pravilo za betežne kak i za zdrave, za   starejše kak i
za mlade, da očistijo želodec i prebavne organe, kak se mora čistiti i vsaki stroj,
če šče redno delati.
No či nastopijo motnjave kak pomenkanje teka, belina na jeziki, slab okiis, nevgoden diih iz viist, mučnina, riganje, žarenje, glavobol, zlata žila, mamica, motnje v jetraj, slezeni i obistaj, redko delo črev i zaprtje, te nikaj ne čakati, liki taki popunoma očistiti s priznanim naravnim sredstvom ,,PL A N I N K A"-čaj — Bahovec, šteri se poglavitno dela iz najbolšega alpsVoga rastlinja. Prosite v apotekej naravnoč ,,PLANINKA"-Čaj — Bahovec, šteri se ne trži odpreto, liki samo v zaprejtij i plombiranij pakaj po 20 Din i z napisom izdelovatela:
Mr. L. BAHOVEC, lekarnar
LJUBLJANA  (Kongresni trg)
ki pa pošle 4 pake za 70 Din, 8 pakov za 140 Din,   12 pa-
kov za 190 Din, či  se  penez  naprej   pošle, ar  po povzetji
košta 10 Din več.
Odobreno od Minist. narodnoga'zdravia pod S, Br/1349 od 6, VII. 1932.
Velki ilustrirani cenik brez-plačno.   Blago,   štero   Vam ne odgovarja, lehko zamenjate, ali   se Vam  vrnejo   penezi.
CIPELE
Din 18.— 21.— za deco Din 28.— 33.— za deklice Din 48.— 66,— za dečake Din 66.— 89.— za ženske Din 66.— 80.— za moške
Čevlji, cipele za sneg
za deco i dekličke Din 24.— za ženske Din 30.- 34.- 38.--
TRGOVSKI-DOM
ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI
nalagajo svoje prišparane peneze varno pri
KMEČKOJ POSOJILNICI v SOBOTI
v lastnoj hiši prek od sodnije
CERKVENA   CESTA   št.  5.
Čekovni   račun 15,229.
Kmetje, ta posojilnica je vaša, zato se  je   posliižiijte i jo tiidi pripora-
čajte driigim. Hranilne vloge   sprejema od vsakoga na  hranilne  knižice
ali tekoči račun ino je obrestiije najbolše.
Hranilne   vloge   znašajo   dozdaj  prek   7.500.000 Din.
Za te vloge je pa dobroga stanja poleg  hiše   do   65,000.000   Din.
Letni promet  znaša   prek 10,000.000 Din.
Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tiidi na  tekoči račun na
več let, na dužna pisma, po najnišišoj obrestncj meri. Rentni davek od
penez plača posojilnica sama.
Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spoza-biti s te posojilnice, štera podpira v stiski naše liidstvo
Pridite v svoj dom, gde te posluženi po svojoj voli.
PHVLE                          ZDAJ
Pravo o I ejšan j e za živčno b^t^zni^eJJ
Tak nenadno sprenum-bo v pravzaprav kratkom časi --  že
v par tjednaj
povzroči samo naše pre-iskiišeno redilno redstvo.
Brezpl ač n o i poštnine prosto
pošlemo vsem, šteri se obrnejo do nas, obširno pisanje od toga redilnoga sredstva.
Število tistih, šteri so posliišali naše tanače i se na te način rešili svo-jega betega, je zviinredno velko.
Pišite ešče dnes na cd-spodi naznačeni naslov :
Poštno zbiralno mesto:
Ernst Pasternack, Berlin SO.
Michaelkircliplatz lo,Abt. KAB
NAJMOČNEJŠI
VOJSKOVODJA
EUROPE
isledkarca-sar Francu-ške, Napo-leon.v svo-jojmladosti gviišno  ne
znao   za svoje  veli-ke sposob-nosti,     ali
njegovo zvanje    je pobiidilo v njem   spo-
sobnost,
njegova močna vo-la, njegova vroča  žela po slavi pa njemijepo-mogla    do uspeha,   ki bi ga mogoče tiidi driigi  dosegno z is-tov volov i vztrajnostjov.
Vsaki nia v sebi sposobnosti, ali naj-večkrat ncga tiste goreče žele i tistoga samozaviipanja, ki je potrebno, če ščemo, da to sposobnost izkoristimo. Najbokše se tovidiv glazbi 5koro niednoga človeka nega, ki ne bi bio sposoben, da igra na kakšem glazbili, ali redki se spomnijo, da bi to tiidi probali, i tak se ne izkonšceno giibijo vnogi veliki muzični talenti. Če bi vsakši znao, kak se zdigava diiševno razpoloženje i radost do živlenja pri člo-veki, ki sam igra, te bi tiidi starejši liidje probali, da bi senavčili eden inštrument, ščista gviišno pa ne bi bilo ni ednoga detcta ni odraščenoga brez glazbila, nego glazbi-lo bi postalo v vsakšoj roki, v vsakšoj hiži ravnotak neobhodno potrebno kak hrana i odelo.
Tiidi mi v Jugoslaviji smo na tom poli ja-ko naprediivali od tistili mao kak je jugos-lovenska prodajna podriižnica velike klin-gentalskefabrike glazbil Meinel & Herold v Maribori št. 217 vpelala pri nas to olaj-šavo, da brezplačno vči v igranji vsakšega lepo doma.Vsakši,ki to od firmeprosi,mo-re ščista brezplačno dobiti knigico BKak postanem dober svirač", ki pojasnjiije, kak se more na vsakšem glazbili praktično i enostavno navčitilepoigrati, pa magari eš-če i ikdar nesmo meli glazbila v roki, Tiidi naši čitatelje dobijo to knigico brezpla-čno, če jo zaprosijo od firme,
Veliki ilustrirani cenik i vzorci brezplačno.
Oba dva
mož i žena sta zadovolniva, ar sta falo kiipila vso manufakturno blago v Trgovskom domi Ster-mecki, ki vam brezplačno i franko pošle na ogled svojo izbrano ko-lekcijo platna, gradla, cefira, što-fov, kamgarna, vune, svile, klota, poplina, kretona, štampane tka-nine i driigoga manufakturnoga blaga.
TRGOVSKI-DOM    -  -
¦WBL1A-I-ODBA
Celje st. 306.
SUKITS JURIJ
klobučar
v Murskbj Soboti
Lendavska cesta.
0 D A V A M
krščake ino hoube najnovejše   mode.
VZALOGIMAM
moderne holctike, go-tove srakice, spodnje h 1 a č e, vsakovrstne punčuke, sandale i papuče za odrasle ino deco.
Nisike cene!
Solidna podvorba!
trgovina z
manufakturnim blagom
in tov. perila
Murska Sobota
od Din 11OO.—
Ce stenegoslar,
bo te igrali!
Zakaj
Ščista brezplačno
dobite lepi  ilustrirani
cenik,  trbe ga  samo
s   karticov   zahtevati
od firme
so srecnejsi
tisti liidje ki  znajo  igrati ?
Zakaj tiidi to razmevajo deca, ki igrajo? Zato, ar veseli i diiševno zadovo-len človek ležej prebrodi težave živlenja, bistrejše misli, hitrej zapopadne i ar pri svojoj lastnoj glazbi vnogo toga pozabi, ka driigim dela brigo.
Zato bi trbelo tiicli vsa-komi deteti niiditi možnost, da se navči igrati, ja celo starejšim liidem bi trbelo to včiniii, ar se vsakši more navčiti igrati na do-brom glazbili, velika sve-tovna fabrika Meinel & Herold nsjmre vsaVomi ščista brezplačno dava poučno knigico „Ka-ko postaneim do-ber godbenik", štero tiidi dete lejko razmi. — Samo glazbilo dobite pri firmi Meinel & Herold
n a ] f a I e j,
ar   se   pri   njej    kiipiije naravnoč iz fabrike,
odnosno iz  njenoga  fab-ričnoga skladišča.
Ce ste  goslar,
bogše te igrali!
od Din 465.—I
Popuno jamstvo
niidi tvrdka za vsako glazbilo, ki ga dobite tudi 8 dni na probo. Znamenitev dopiiščena!
od Din 69.—
MEINEL   &
HEROLD  dsoi
skl.
!ahbarrmo^kzbil   MARIBOR  Št. 217.
Naročitev odličnih muzičarov i glasovitih glasbenih zborov!
i se pliični betegi dajo ozdraviti ?
S tem pitanjom se brigajo vsi, ki trpijo na astmi pliič, gutanov, na
žalodca tuberkuloznih betegaj i znanom  konjskGm kašli, z šteri
betegov so se do etimao   ne mogli zvračiti.  Vsi tej  betežniki
dobijo od nas edne
HT*     ŠENKANE   KNIGE   S   KEJPAMI,     *1
štere  je eden imeniti doktor, bivši šef zavoda za fizenkuru pi-sao : Dr. med. Guttman ,,Jeli se plučni betegi dajo zvračiti?"
Vsakomi betežniki tak priliko poniidimo, da spozna svoj beteg,
i kak se naj te vrači.  Zato smo se   odločili,   da   vsakomi te
knige k-šenki   brez   poštni stroškov pošlemo, šteri   de   je na
ednoj karti (frankirano z 1*75 Din.) proso od
Puhlmann & Co., Beriin 408.
Miiggelstrasse  25-25 a.
Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933
Moško  perilo:
Din 21.— oksford srakica Din 24.— platnena srakica s
cefir prsmi
Din 26. — fJanel srakica Din 27.— skaut-flanel srakica Din 38.— pike srakica Din 45.— touring srakica Din 17.— duge hlače Din 20.— kratke hlače Din 65.— spalna srakica pri
TOVSK! • 00A*     ^   „
Celje st. 306
Velki ilustrirani cenik zabadav i franko.
Neodgovarjajočo robo lehko zamenite,
ali  se  yam  povrne   penez.   Nikak ne
rezkirano.
je edino pravi samo tisti, šte-ri nosi z  zakonom   zavarvani
žig  ,,zelena apatica i me
Brzojavnirnaslov : Th i e r ry - Pregrada.
T h i e r r y".
Te Thierry-ov|Balzam je zgotovleni iz zdra-vilnih rastlin i že na desetine let ga narod niica pri slaboj prebavi, podrigavanji, žgaravici, napinjanji, pomenkanji teka, krčaj v želodci, v bolečinaj v črevi i proti driski.
Nadaleprimučnini,onemoglosti,omedlevici,pri betegaj dece zavolo preobilnoga vživanja sada.
Narod ga niica proti zoboboli, razredčenoga z mlačnov vodov za grgranje, pri bolezni viist i grla, nazadnje za olejšanje bolečin i trganja.
Thierry-ov Balzam je poznani že desetletja tiidi v inozemstvi kak raskiiževalno sredstvo. Thierry-ov Balzam se dobi v vsej apote-kaj, a gde ga ne dobite z gori omenjenov zavarvanov markov, naročite ga naravnoč od
Lekarna Angela Čuvara Adolf-a pl. Thierry-a nasljed.        Pregrada, Br. 48.
via Zagreb, Savska Banovina
1  karton: 6 steklenčic Thierry-Balzama košta z omotom i poštninov : Din   60.—
2  kartona: 12                    „                                  „              „         Din 108.— 1 velika posebna kanta       „          „           „              ,                „         Din   55.— Privekšihnaročilaj znaten popiist! Pošlesepo povzetji, aii če sepenez naprej pošle!
Oglas po over. niin. nar. zdravja i soc. pol. s. br. 12047 od 7. VI. 1935
JEOINO PRAVI BALZAM
izljekarneMmgjelučijvaru
THIERRY,PREGRADA.
(JUGOSLAVIJA).
Samo  pravi z tov zaščitnov markov.
Thierry-ova Centifolijska mast
Brzojavni nasiov:      (mast za rane) je   edino prava samo ona, Thierrv-Pregrada.   ^era ma na vsakoj škatuli z zakonom zavar-^                 vani ztiak   križa z omotanov   kačov, a v
sredini križa rožo od Centifolije.
Ta Tierry-ova mast ?z Centifolije je mast, ki lejša bo-lečino, izvlači iz rane nečistobo, pomaga vračenji rane, olejšava delna obolenja i se preporača pri raznovrstnih ranaj, ar je razkiiževalno sredstvo, štero je kakantisep-tikum i desinficiens že leta tii i v inozemstvi poznano. Thierry-ova mast iz Centifolije se dobi v vsej apo-tekaj, a gde je ne dobite z gori omenjenov zavarva-nov  markov,   naročite jo naravnoč od
Lekarna Angela Čuvara Adolf-a pl. Thierry-a nasljed.      Pregrada, Br.  48.
via Zagreb,  Savska Banovina.
4 lončiči Thierry-ove Centifolijske masti koštajo z omotom i poštninov: Din   48.— 6     ,,ov              „                 ,,              ,,          ,,                 ,,                 ,,          Din   66.—
12     ,,ov             ,,                 „ .           ,,          ,,                 ,,                 ,,          Din 114.—
Pri vekših naročilaj znaten popiist! Pošle sepo povzetji,ali če sepeneznaprej pošle!
Oglas po over. min. iiar. zdravja i soc. pol. s br. 12948. od 7. VI. 1934.
Samo  pravo  s  tov zaš itnov znamkov.
Zakaj jočete?
Roditelje mi neščejo naročiti vzorcov Trgovskoga doma Stermecki, ki vživa glas po ce-loj državi, da ma ogromno iz-biro, dobro blago i nizke cene. Vzorce vune, svile, delena, ce-fira i druge moderne tkanine za ženske janke, razpošila Stermecki poštnine prosto.
jL
TBGOVSKI-DOM
tmin
'OKtilCAPUBUAlODELA
Celje št. 306.
Cenik z več jezero slikami i vrorci kšenki.
OBČINSKA  HRANILNICA
v   S O B O T I.
Ček. rač. št, 14.891
Telefon štev. 18.
~r~EDINTŠIROTINSKO VARNI ZAVOD V PREKMURJI.    :—
Za hranilne vloge ino sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči
VELIKA OBČINA SOBOTA
z vsem svojim   premoženjom   ino z vsovsvojov   davčnov močjov, zato se   tudi  sirotinski  penezi  in   občinski  fondi   samo tu morejo   vložiti
Sprejme  vloge  na  hranilne  knižice in v tekočem računi pa jih
obrestiije   najbole   vugodno.  Daje  posojila  proti  vknižbi in na
poroštvo (na griint in na karto bijanko z poroki).
Dovoliije vsakovrstne kredite
(lombardne,   menično-ekskomptne,   kontokorentne)   na primerne
garancije.
Opravla tiidi vse drtige v penezne stroko spadajoče transakcije najkulantnej.
je edino pravi samo tisti, šte-
ri nosi z  zakonom  zavarvani
Brzojavnirnaslov : T h i e r r y - Pregrada.
žig  ,,zelena apatica i me T h i e r r y".
Te Thierry-ov|Ba1zam je zgotovleni iz zdra-vilnih rastlin i že \v\ desetine let ga narod niica pri slaboj prebavi, podrigavanji, žgaravici, napinjanji, pomenkanji teka, krčaj v želodci, v bolečinaj v črevi i proti driski.
Nadaleprimučnini,onemoglosti,omedlevici,pri betegaj dece zavolo preobilnoga vživanja sada.
Narod ga niica proti zoboboli, razredčenoga z mlačnov vodov za grgranje, pri bolezni viist i grla, nazadnje za olejšanje bolečin i trganja. Thierry-ov Balzam je poznani že desetletja tiidi v inozemstvi kak raskiiževalno sredstvo. Thierry-ov Balzam se dobi v vsej apote-kaj, a gde ga ne dobite z gori omenjenov zavarvanov markov, naročite ga naravnoč od
Lekarna Angela Čuvara Adolf-a pl. Thierry-a nasljed.        Pregrada, Br. 48.
via Zagreb, Savska Banovina
1 karton: 6 steklenčic Thierry-Balzama košta z omotom i poštninov : Din   60.— ¦2 kartona: 12                       ,                                      „                „          Din 108.—
1 velika posebna kanta       „           „           „              ,                „          Din   55.—
Privekšihnaročilaj znaten popiist! Pošlesepo povzetji, aii če sepenez naprej pošle!
Oglas po over. min. nar. zdravja i soc. pol. s. hr. 12047 od 7. VI. 1935
JEDiNO PRAVI BALZAM IZ LJEKARNE K^NGJELU ČIJVARU THIERRY,PREGRADA.
(JUGOSLAVIJA).
Samo pravi z tov zaščitnov niarkov.
Thierry-ova Centifolijska mast
Brzojavni nasiov:      (mast za rane) je   edino prava satno ona, Thierry-Pregrada.   gtera nia na Vsakoj škatuli z zakonom zavar-vani znak   križa z omotanov   kačov, a v sredini križa rožo od Centifolije.
Ta Tierry-ova mast fz Centifolije je mast, ki lejša bo-lečino, izvlači iz rane nečistobo, pomaga vračenji rane, olejšava delna obolenja i se preporača pri raznovrstnih ranaj, ar je razkiiževalno sredstvo, štero je kak antisep-tikum i desinficiens že leta tii i v inozemstvi poznano. Thierry-ova mast iz Centifolije se dobi v vsej apo-tekaj, a gde je ne dobite z gori omenjenov zavarva-nov markov,  naročite jo naravnoč od
Lekarna Angela Čuvara
Adolf-a pl. Thierry-a nasljed.      Pregrada, Br. 48.
via Zagreb,   Savska Banovina.
Samo  pravo   s  tov zaš itnov ztiamkov.
4 lončiči Thieny-ovL'Centifolijske masti koštajo z omotom i poštninov: Din   48.— 6     ,,ov                                ,,              ,,          ,,                 ,,                 ,.          Din   66.—
12     ,,ov
Din 114.—
Pri vekših naročilaj znaten popiist! Pošle sepo povzetji, ali če sepeneznaprej pošle!
Oglas po over. niin. nar. zdravja i soc. pol. s br. 1294S. od 7. VI.  1934.
Zakaj jočete?
Roditelje mi neščejo naročiti vzorcov Trgovskoga doma Stermecki, ki vživa glas po ce-loj državi, da ma ogromno iz-biro, dobro blago i nizke cene. Vzorce vune, svile, delena, ce-fira i driige moderne tkanine za ženske janke, razpošila Stermecki poštnine prosto.
Jl
TBGOVSH-DOM
tmm
BPnCABUBLOAIOOELA
Celje &t. 306.
Cenik z več jezero slikami i vrorci kšenki.
OBCINSKA  HRANILNICA
Telefon štev. 18.
v   S O B O T I.
Cek. rač. št. 14.891
-:    EDINI SIROTINSKO VARNI ZAVOD V PREKMURJI.    :— Za hranilne vloge ino sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči
VELIKA OBČINA SOBOTA
z vsem svojim   premoženjom  ino z vsov svojov   davčnov močjov, zato se   ttidi   sirotinski  penezi   Jn   občinski  fondi   samo tti morejo   vJožiti
Sprejme  vloge  na  hranilne  knižice in v tekočem računi pa jih
obrestiije   najbole   vugodno,  Daje  posojila  proti  vknižbi in na
poroštvo (na griint in na karto bijanko z poroki).
Dovoliije vsakovrstne kredite
(lombardne,   menično-ekskomptne,   kontokorentne)   na primerne
garancije.
Opravla tiidi vse driige v penezne stroko spadajoče transakcije najkulantnej.
IZVLEČEK
najnovejšega, bogato slikanoga cenika!
Din 256.—      Din 11-— 3.50, 6.50zapar   Din5.— 24,—   Din 15 —
Din 40.— 50.— Din 14 — 21.— 20,—       Din 3.25         5.50      Din 30.— 32.—
Din 60.—    15.50   Din 27.-           Din 15.— 11.— 6.50       Din 14.—   5.50
Din 44.— 68,— Din 14,— 24.— 14.—           Din 15.— 22.—     Din 6.50 10.—
Zahtevajte včasi brezplačni cenik, v šterom najdete šče vnogo drugih pred-
metov. Neodgovarjajoče morete  zameniti ali se Vam povrne penez.
Fabrika perila i gvanta
TRGOVSKI DOM - STERMECKI
CELJE št- 306.                                |
Cene izredno nisike !                         Izbira ogromna!      f
Stalna tabla časa,  kda  natn zivmff mbmr11*™  ^T3|.-
R^         Skoti nam         Den                          Škoti  nam                           Den                          Skoti nam
pusca-     ..-         __     piišca-                                              —                piišča-                                                            —
nja  I kobila | krava | ovca | svinja   nja       kobila | krava | ovca | svinja        nja  kobila | krava [ ovca  svinja
Jan. 1 Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4 Apr. 2 Maj  1   Apr. 1  Febr. 5  Okt. 2 Aug. 21   Sept. 3 Aug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23
5      6    12     9    23     5              5              9              6    25              6     7    13              7    27 9    10    16    12 Maj. 17     9             9            13           10    30            10    11    17           11    31
13 I   14    20    16     5    13           13           17           14 Sept. 2           14    15    21          15 Jan. 4
17     18    24    20     9    17           17          21           18     6           18    19    25           19     8
21     22    26    24    13    21           21           25          22    10           22    23    29          23    12 23    26 Nov. 1    28    17    25           25  Marc. 1           26    14           26    27 Jul.  3           27    16
29     30     5 Jul. ' 2    21    29           29             5           30    18           30    31     7 Marc. 3           20 Febr. 2 Jan. 3    9    6    25 Jun. 2  Maj 3             9  Nov. 3    22  Okt. 4 Sept. 4    11             7    24
6      7    13    10    29     6             7           13             7    26             8     8    15           11    28 10    11    17    14 Jun. 2    10           11            17           11    30           12    12    19           15 Febr. 1
14     15    21    18     6    14           15           21           15 Okt. 4           16    16    23           19     5
18     19    25    22    10    18           19           25           19     8           20    20    27           23     9
22     23    30    26    14    22           23           29           23    12           24    24    31           27    13 26    27 Dec. 3    30    18    26           27  Apr. 2           27    16           28    28 Aug. 4           31    17
30     31     7 Aug. 3    26    30           31             6  Dec. 1    20  Nov. 1 Okt. 2     8 Apr.    4    21 Marc 2 Febr. 4    11     7    22 Jul.  4  Jun. 4           10             6    24             5    6    12             8    25
6      8    15    11    30     8             8           14             9    28             9    10    16           12 Marc 1 10    12    19    15 Jul.  4    12           12           18           12 Nov. 1            13    14    20           16     5
14     16    23    19     8    16           16           22           16     5           17    18    24           20     9
18     20    27    23    12    20           20           26           20     9           21    22    28           24    13
22     24    31    27    16    24           24           30           24    13           25    26 Sept. 1           28    17
26     28 Jan. 4    31    20    28           28  Maj 4           28    17           29    30     5 Maj     3    21 Apr. 3 Marc 4    8 Sept. 4    24 Aug. 1   Jul.  1             8  Jan. 2    21  Dec. 3 Nov. 3     9             6    25
7  .   8    12     8    28     5             6           12             6    25             7     7    13           10    29 ' . . 1.1    12    16    12 Aug. 1     9           10           16           10    29           11    11    17           14 Arp. 2
15     16    20    16     5    13           14           20           13 Dec. 3           15    15    21           18     6
19     20    24    20     9    17           18           24           18     7           19    19    25           22    10
23     24    29    24    10    21           22           28           22    11           23    23    29           26    14
27     28 Ffebf. 1    26    18    25           26  Jun.  1           26    15           27    27 Okt. 3           30    18
29           30             5           30    19           31 Dec. 1     7 Jun.     3
NAJlMODER
NEJŠA
FA BRIKA
MESNATI IZDELKOV,
HLADILNICA
IN FABRIKA ZA LfiD
Benko Jožef
Murska Sobota.
DELAJO SE VSAKE VRSTE KLOBASE, SALAME (ZIMSKE I LETNE) KAK TUDI VSAKO-JAČKO
PREKAJENOMESO
EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELEC  INO  MESA.
Dobi se: mast I. vrste ttidl na malo. - Najni-žiša cena in najbogša kakovost.