Kaka j f i m ter tje tako malo fadniga
tlrevja farte?
She Abraham je v Barsabi veliko drevja fadil in prav je ftoril. Sna biti, de je, kakor judovfki pifmoiiki miflijo, fvoje verftnike obil-uoftinature, in s tem vfigamogozhnofti, modrolli in dobrotljivofti boshje opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj sa pozhivati in shlahtne prigrifke pripravil; morebiti vtem tudi febi dobizhek perdobil. Kdor drevefa fadi, nima farno dobizhka in vefelja; tudi sa naflednike dobro dela, kterim dobizhke in  vefelje pripravlja.
Pa zhe fo ravno dobizhki, ktere fadja reja prinefe, tako ozhitni, fe vunder fhe filno malo kmetovavzov vidi, ki bi s vfo pridnolljo fadno drevje redili in  ofkerbovali.
Od  kod pa  to  pride ?
Doftikrat fe mora rezhi, de to od nekake lenobe in s a n i k e r nofti pride , ktero tudi drugo kmetovanje prizha. Kakor fe zefta ne popravi ,   dokler   ril   vfa rasorana;   kakor  fe njiva ne
90
pleve, dokler ni vfa pulta: kakor fe kupi kam-nja, ternje, nepotrebna gofhava na travnikih in na njivah od leta do leta pri miru pufhajo — vfe is lenobe in sanikernofti — : tako fe tudi fadno drevje ne fadi, ker fe mora s nekolikim trudam faditi. Zhe bi farno od febe raftlo, bi ga fhe rafti puftili, ker fe pa to ne godi, fo nar bolj pripravni kraji prasni.
Nekteri pa pravijo:
i. vJeft nesnam srejo fadniga drevja v zakar iti."— Tadaj fe pa uzhi, prijatell Do-fti je k poduzhenju v reji fadniga drevja pifani-ga; tudi fo povfod, faj nekteri fkufheni redniki drevja. Kdor fe vadi, bo mojfter in kar je potrebno , fe da kmalo nauzhiti. Tudi fhe v fta-rofti je mogozhe fe to uzhiti, kar pri marfikterih drusih rezheh ni tako.
2. „Pre vezh zhafa terpi, preden mi moje drevefa kaj obrode.44—Kdaj pa vunder! Zhaf pride, in sgubljen trud fe obilno po-plazha. Koliko zhafa fe mora zhakati, preden bresovjp kaj dobizhka vershe! koliko zhafa, preden vfjano borovo in fmerekovo feme kaj dobizhka prinefe! Sadno drevje pa she zhes malo let fad prinefe in potem vfako leto, bres de bi bilo fhe kadaj treba fejati in faditi. Saj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor zhe rokodelez biti, fe 3 — 5 let pri mojftru uzhi s upanjem prihodnih dobizhkov !
3.   „Pre ftar fini sa to; malo dobizhka bom imel, malo fadu bom pridelal." — No, koliko ftar fi le? Sheftdefet let ftar zhlo-vek sna fhe smeraj upati, de bo fad vfajeniga drevja vezh ko io let vshival; 8o let ftariga sna faj vefelje doleteti, de fvoje drevje rafti gleda in sraven ima tudi fhe dobro veft, de je tudi k pridu fvojih mlajfhev kaj ftoril. — In kdo bo pa farno na-fe in na fvoj dobizhek gledal! Kaj nimafh otrok ? — Zhe bi bili vafhi fpredniki tudi tako nesaupljivi in famogoltni bili, bi mi malo borfhtov in ftariga drevja imeli; veliko koriftnih naredb i. t.  d.  bi ne bilo.
4.   „Jes nimam zhafa!"—Ni ref!—nekaj zhafa oftane fhe smiraj , tudi zhloveku, ki ima veliko opravkov, slafti zhe je zhaf dobro odmerjen. Zhe bi kdo fam ra\no ne smogel kaj ofkerbeti, mu bo pa fadno drevo obilno pover-
91
nilo majhne potrofhke, ktere pri reji drevja ima. Mariikaj bi pa tudi otrozi lahko ftorili, kterim je tako opravilo koriftno in prijetno. Kaj majhin fantizh ni sa drugo, kakor sa krave in lenobo pafti ?
5.   „Sadno dre v je faditi veliko denarjev velja." — Ref je, de drevefa nekaj kraj-zarjev veljajo, kadar fe pervi krat kupijo ; njih ofkerbovanje je pa fleherno leto zenejfhi, in v kratkim zhafu fo denarji povernjeni in vedno obilnejfhi je povrazhilo. In zhe bi perva žena drevef pre velika bila, fi pa vfak v pravim zhafu lahko drevja safeje.
6.   „Prevezhkrat flabe letinje pridejo in zhlovek ob vfe vefelje pride." — Ref je, de vzhafi gofenze in posen mras in hudo vreme upanje podrejo; pa to fe ne primeri vfako leto. Vfak kmetovavez, vinogradnik in vert-nar je v enaki nevarnofti, pa nobeden ne sgubi vefelja; vfak fe s tem tolashi, de sna prihodno leto dobro ftoriti, kar je letafhno vselo.
7.   „Drevje fenzo dela in travavfen-zi ne rafte dobro." —Tako fe nar vezhkrat govoriti flifhi; mi pa pravimo, de ni vfelej ref. Pod drevjem trava bolj rafte, pofebno v vifoko leshezhih vertih in na klanzih , kjer jo prevro-zhiga folnza varjejo in tako narede, de ji fufha kmalo ne fhkodje ; drevje tudi s liftjem , ki fe v jefeni obleti, semljo gnoji. Zhe fe pa tudi prav dati mora, de velike drevefa v rodovitnih vertih travi nekoliko fhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor s guba. Drevo , pri kterim je mogozhe, de fe 1 zent trave pod njim v letu sgubi, pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na leto 3 mimike fadja obrodi. Rajtajmcu pa tudi sdaj feno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mimike fadja pa po 3 — 5 goldinarjev, je vunder 1 — 2 goldinarja dobizhka v letu , bres liftja, ki je sa fteljo dobro. —
8.  „Zhe fe prevezh fadniga drevja nafadi, je fadje bres žene in ni h zhe ne mara sa-nje." — To fe le tako sdi, fkufhnja je pa drugazhe pokasala. Doshiveli fmo, de je fadje dobro obrodilo, in vunder fe je dalo fpe-zhati. Zhe fe pa tudi fadje tako pomnoshi, de bi ga ne bilo mogozhe fpezhati, fe pa mofht in jeiih is jabelk, fliv in zhrefhenj naredi ; vfako fadje fe da pofufhiti in da poleti hladno in sdravo jed 5 is fliv fe dela dobro shganje, — flivoviza — i.  t.  d. Nikoli ni fadja prevezh!
9.   „Sadja prevezh pokradejo." — To je ref, in vidi fe, de tatvinfke roke sdaj kak kol, sdaj perve poganjke drevefz, in sdaj veliko fadja pokradejo. To je ref shaloftno, pa vunder fi mariikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe ima kdo zhuvaja, kadar je fadje na drevefu. Ker pa ljudje fadje savoljo tega kradejo, ker gaje premalo, fe temu lahko pomaga, zhe fe frdja reja med ljudmi rasfhirja. Kolikor ljudje   vezh  fadniga  drevja  fade.   toliko
men j bodo fadje kradli, ker bodo loshje saltojn ali sa majhne dnarje vezh fadja dobili. Tudi fe tatvina tako ne posna, zhe fe od 1000 drevef kaj vkrade, kakor od 100 drevef. Kolikor je vezh gojsdov v kakim kraji, toliko menj fe pofamefnim gojsdam na lefu posna. Vfakdo ve, de ne pri-nefe dobizhka, zhe med drugim fadjam ena farna njiva turfhize ftoji, ker ptzhi in tatje le od te njive fe pafejo. Zhe je pa polje okoli in okoli s turfhizo obfajeno, fe tatvina fkoraj nizh ne posna.
10.   „Jes imam she dofti drevja." — Ker fadne drevefa veliko dobizhka vershejo , jih tudi nikoli prevezh biti ne more.
11.   „Pri naf ni kraj sa dobro fadje." — Skufhnja uzhi, de shlahtno fadje tudi tam tekne, kjer bi kdo ne miflil. In kjer kaka forta ne tekne, pa druga toliko bolj obrodi.
12.  „Jeft ne vem kje fadniga drevja sa rejo dobiti." — V danafhim zhafu drevnih safadifhev (Baumschule) ne manka, is kterih fe lahko drevefza dobivajo. Vfak priden kmetovavez fi bo bres velikih vtrat fam tako redifhe naredil ;  trud fe mu bo  obilno poplazhal.