/
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 74.
• CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JUNE 24th, 1929.
LETO XXXI. — VOL, XXXI.
Dovolj živeža.
ljudem na svetu se ni
bati, da bi lakote umrli
Chicago, 22. junija. Zaenkrat se ljudem še ni treba ba ti, da bi od lakote umrli, četudi se svet enako hitro množi naprej kot se danes. Zemlja je sposobna, da preredi vse svoje stanovalce tekom Prihodnjih 1000 let. Učeni profesorji iz Evrope, ki gostujejo na chicaški univerzi, so tega mnenja. Kot je pripovedoval nemški profesor dr. Kusinski, se bo prebivalstvo naše zemlje tekom prihodnjih 110 let podvojilo. Dandanes se nahaja na svetu, je rekel profesor Kusinski, približno 2.000.000.000 ljudi. V 110 letih jih bomo imeli 4.000. 000.000, toda zemlja bo še vedno zmožna pridelati živil dovolj .za vse te ljudi. Povprečno pride na kvadratno miljo 36 ljudi. V Zed. državah jih je 40, v Angliji 700, v Avstraliji 2. Zemlja lahko Prehrani najmanj 6.000.000. 000 ljudi, toda kadar bo enkrat svetovno prebivalstvo narastlo na 10.000.000.000 ali več milijonov, tedaj se je treba bati, da ne bo dosti hrane za vse. Toda do onega časa je še dolgo, dolgo!
Mussolini se bo
preselil.
Rim, 22. junija. Laški mi-nisterski predsednik Mussolini se bo v jeseni- preselil iz Palače Chigi, kjer biva sedaj. Nastanil se bo v Venetia palači, kjer je bilo nekdaj nastanjeno avstrijsko poslaništvo.
O V sredo popoldne dne 26. junija se vrši na Močilnikar-jevi farmi izlet delničarjev in Prijateljev Slovenske hranilnice — The International building & Loan Association. Kegljaški klub te posojilnice hoče ob tej priliki Vsem gostom prirediti imenitno zabavo. Za lačne in žejne izvrstno preskrbljeno. ^r>dite, ker vam ne bo eloigns pri najboljši zabavi.
O Naš dobri prijatelj — stric Janko Popovič, se naha-Ja že dalj časa na svojem do-na St. Clair Ave. Neko-*}ko mu je zdravje boljše, to-vendar najrajše se drži še vedno postelje. Semintja nekoliko vstane in rad vidi, ako §a obišče kak prijatelj.
Stric," Mr. Popovič zgleda §e vedno kot korenjak, le dol-8a bolezen ga je nekoliko oslabila. Prav iz srca mu že-ll0. da bi še dolga leta bival ^ed nami v dobrem zdravju.
O Predrzni zlikovci so pretekli četrtek zvečer ukradli [ojaku John Pate njegov t"ord avtomobil, s katerim so ^e odpeljali, a pozneje pre-sedli v drug avto, ki se je posrečil. Rojak Mr. Pate je Pozneje dobil nazaj samo ogrodje avtomobila, vse dru-8°. kot kolesa, radiator, motor so lopovi odnesli. Lump-je so se pripeljali s Ford avtomobilom, ki, ima spredaj Jjaslikano veliko rdeče srcc. Ye kdo pozna ta avto in pri-Oaniče, je prošen, da naznani Mr. Patetu na 7714 St. Clair Ave. Dobi $20.00 nagrade.
Sprava v Mehiki.
med vlado in cerkvijo je prišlo do konec-nega sporazuma
Mexico City, 21. junija. Mehikanska vlada je dala razglasiti, da je boj med cerkvijo in državo, ki je trajal tri leta, sedaj končan. Isto naznanilo je poslal v javnost tudi nadškof Leopoldo Ruiz, ki je starešina katoliške cerkve v Mehiki, in ki je zastopal papeža pri pogajanjih z vlado. V vseh cerkvah se začne zopet služba božja, ki je prenehala 1. avgusta, 1926. Nadškof Ruiz je izdal sledeči razglas: Sprava s cerkvijo in državo je začetek prave mirovne dobe v Mehiki, ki bo gotovo blagodejno upljivala na mehikansko ljudstvo. Dasi ni še vse urejeno kot bi se želelo, vendar je začetek tu, in se bo lahko še več doseglo." Med državno in cerkveno oblastjo je prišlo do sporazuma v treh glavnih točkah: Prvič, katoliški duhovni dobijo, ako so registrirani, oblast upravljati cerkveno premoženje, pravico poučevati mladino in odrastle v okolišu svoje cerkve, toda ne smejo pa učiti v javnih ali privatnih šolah. To pomeni, da se duhovniki lahko vrnejo na svoje delo, ki jim je bilo prej prepovedano. Kot se poroča ima ameriški poslanik v Mehiki ,Dwight Morrow, največ zaslug, da je prišlo do sporazuma med Mehiko in cerkvijo. Mr. Morrow je neumorno deloval na tem problemu od onega časa, ko je prišel v Mehiko kot ameriški poslanik. V Mehiki je zavladalo kot novo življenje. Milijoni katoličanov oblegajo že zadnje dneve vse cerkve. Vlada je spustila iz zaporov vse one, ki so bili tekom treh let aretirani, ker so kršili gotove odredbe, ki so bile sedaj v veljavi in ki zgubijo sedaj svojo vrednost. Več kot 100 žensk je bilo izpuščenih samo v Mexico City. Vendar se ne pričakuje, da bodo vse cerkve v Mehiki odprte naenkrat, kajti mnogo duhovnov biva v Zed. državah, in bo vzelo dalj časa, predno se vrnejo na svoje mesto. V Mehiki vlada ogromno veselje med narodom. V kratkem se pričakuje, da bo tudi papež odobril pogodbo med vlado in cerkvijo.
-o-
poskusna razporo-ka se ponesrečila.
Chicago, 21. junija. Lansko leto novembra meseca sta dobila Mr. in Mrs. Williams v tem mestu od sodnije tako-zvano "razporoko za preskuš-njo." Toda ta rpzporoka se je * popolnoma ponesrečila. Mož in žena sta bila danes zopet poročena od istega sodnika, ki jima je dal razporoko v novembru. Oba sta izjavila, da se ljubita tako kot sta se ljubila, ko sta se prvič spoznala.
O Pogreb ranjke Marije štampfelj se vrši v torek dopoldne, 25. junija, iz hiSe žalosti na 717 E. 109th St. Sv maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 9. uri dopoldne.
Profesor Snook je po enotedenskem zanikanju priznal umor dijakinje Miss Hix. Mu ni mar za življenje.
Columbus, Ohio, 21. junija. Dr. James H. Snook, univerzitetni profesor in ži-vinozdravnik, je en teden potem, ko se je pripetil umor študentovke Theore Hix priznal, da je on povzročil umor dekleta. Tu sledi lastnoročno podpisana izjava dr. Snooka, kakor jo je oddal državnemu pravdniku v Columbusu:
"Spoznal sem Theoro Hix nekako pred tremi leti. Bila sva zelo intimna prijatelja, kajti ona je bila izvrstna dru-žabnica. Živel sem s svojo ženo skozi vsa ta tri leta, in spoštujem in cenim svojo ženo zelo visoko, in sicer kot ženo, toda one družabnosti kot jo je imela Miss Hix nisem mogel dobiti pri njei. Ne morem reči, da je bilo moje prijateljsko občevanje z Miss Hix ljubezensko, toda sčasoma je začela Miss Hix meni zapovedovati, kaj naj naredim. Tako se je pripetilo 13. junija, da sem dobil dekle na 12. in High cesti v Columbusu. Prišla je k meni v Ford avto in peljala sva se proti N. Y. Central strelišču. Povedal sem ji, da bi šel rad i družino za nekaj dni iz mesta, nakar se je ona zelo raz-togotila in rekla, da ne smem iti nikamor.
Odločno mi je povedala, da če grem iz mesta, da bo ubila mojo ženo in mojega otroka. Tekom prepira je odprla svojo denarnico, v kateri je navadno nosila revolver, katerega sem ji jaz podaril. Prijel sem za kladivo, ki je ležalo v avtomobilu, in sem jo udaril po glavi, in ker ni odnehala prepirati se, sem udrihal naprej s kladivom, dokler se ni onesvestila. .
Tedaj mi je padlo v glavo, da je njena lobanja prebita, in da mora mnogo trpeti od bolečin. Vzel sems voj žepni nož in ji prerezal glavne žile, da bi tako povzročil smrt in da ne bi več trpela. Potem sem pa vrgel truplo iz avtomobila in se hitro odpeljal proti domu. . . .
Umorjena Miss Hix ni bila tip moderne študentovke, kakor jih dobite danes po vseh višjih šolah. Ona ni marala za ljubavne sestanke, ni marala za opojno pijačo ali cigarete in za ponočno življenje. Poznana je bila kot mirno dekle. Nikomur ni izdajala svojih skrivnosti. Bila je vedno sama za sebe. Z nikomur se ni družila, študirala je medicino na univerzi. Stara je bila 25 let, in v drugem letniku univerze. Bila je hči izobraženih starišev. Njen oče je upokojen učitelj. Svojo mladost je preživela v Connecticut, pozneje je živela v Floridi. Rada se je zabavala z golfom in tennisom. Bila je rojena igralka. Oni, ki so mislili, da so jo dobro poznali, je sploh poznali niso, kajti vodila je dvojno življenje. Dpčim se je v javnosti mteliK da je ona najbolj pošten^ ifl mirno dekle, je bila v resniei pe naravi skrajno divja. Hodflla je na skrivne sestanke z moškimi. Nihče ni vedel, da profesor Snook
plačuje posebno sobo za take sestanke. Vsem drugim se je pa zdelo, da je Miss Hix siromašno dekle, ki pridno študira in dela ponoči, da se preživi in da plačuje za svoje študije.
Izposojevala si je denar od študentovskih podpornih organizacij, dasi je imela v banki več denarja kot marsikateri bogat .študent. Ko so druga dekleta govorila o sestankih z moškimi, jih je Miss Hix z zaničevanjem gledeia in pravila, da to ne pristoji dekletom, ki študirajo. Sploh, je naredila na vse vtis, da se absolutno ne zmeni za moške. V slovenskem imamo pregovor, ki pravi, da "tiha voda globoko dere." In dokler ni smrt prišla po njo, ni nihče vedel, da je dekle imelo dvojno življenje. Eno v javnosti, kot dijakinja, vedno učeča se, vedno na delu, drugo življenje ponoči z moškimi.
Medtem je pa velika porota obtožila njenega ljubimca, profesorja dr. Snooktf umora prve vrste. Profesor Snook, katerega je univerza odslovila, je izjavil, da se prizna krivim. Dočim se,t je prvotno pričakovalo, da se bo vršila sodnja obravnava takoj, pa je določen dan 16. sept. za obravnavo, ki bo seveda samo formalna.
Dr. Snook je priznal umor svoje ljubice potem, ko so ga na policiji zaporedoma 20 ik izpraševali. Povedal je pro-sekutorju in policijskemu na čelniku, da je umoril dekle, ker je ona grozila, da ubije njegovo ženo in otroka. Otrok je star dve leti. Miss Hix je grozila z umorom, ker je hotel iti Snook iz mesta s svojo ženo.
Žena dr. Snooka se nahaja v opasnem stanju. Ko je zvedela, da je mož priznal umor, se je onesvestila, in odtedaj ni mogel nihče več z njo govoriti. Zdravniki pazijo na njeno stanje. Umor dekleta se je pripetil pod nenavadnimi okoliščinami. Dr. Snook i je danes pravil jetničarju, da je nekaj minut potem, ko je vrgel truplo dekleta iz avtomobila, skušal priti nazaj na mesto umora. Toda ravno tedaj je začel padati dež tako silno, da je hitel domov. Obrisal je kri, katero je pre-lilo dekle v njegovem avtomobilu in, kot se je izjavil: mu je bilo žal, ker je dekle umoril. Na potu proti domu se ga je polotila žalost. Mislil je, kako pada dež na mrtvo truplo. Hotel je iti nazaj in I truplo pokriti s plahto.
Mrtvo truplo Miss Hix so i našli dne 13. junija na N. Y. Central strelišču. Truplo je bilo nenavadno poškodovano, razbito in pokvarjeno. Dr. Snook je včeraj sam pripove doval, kako je umoril dekle, v katero je bil zaljubljen, on mož star 49 let, oženjen, oče otroka, ona pa dijakinja, stara 25 let. Tri leta je imel skrivne ljubimske sestanke z njo, in ubil jo je, ko mu je ona zagrozila, da ubije njegovo ženo in otroka, ako se poda iz mesta.
Dr. Snook se je popolnoma vdal v svojo usodo. Rekel je: "Priznam se krivim umora prve vrste. Kaj dru-zega hočete še od mene?" Mož je miren in mu je vseeno, če takoj umre. Neče nobene sodne obravnave Vprašali so ga, če mu je žal, ker je dekle umoril. Odvrni) je, da mu je v resnici žal, in da ni imel prav, ker je dekle umoril.
Dr. Snook je pripovedoval: v četrtek, 13. junija, me je dekle poklicalo na sestanek. Dobila sva se ob osmi uri zvečer. Vozila sva se z avtomobilom, ne da bi kaj dosti govorila. Omenil sem ji, da nameravam iti z ženo iz mesta. Rekla mi je, da ne smem iti. Povedala pa mi ni vzroka, zakaj ne bi smel iti. Po stajala je čimdalje bolj vzne mirjena. Začela je glasno kričati nad menoj. Konečno ie odprla svojo denarnico, \ kateri je imela revolver in rekla: "Ubila te bom, tebe, ženo in tvojega otroka!" In pri tem se je delala kot bi hotela iz avtomobila.. Rekla je, da se bo vrnila, da ubije mojo ženo. Ker je bik skrajno razburjena, sem zgrabilkla-divo, ki je ležalo v avtomobilu, in sem jo udaril po glavi Začela je še bolj silno kričati, in udrihal sem po njeni glavi, dokler se ni onesvestila. Medtem sva stopila že oba i? avtomobila. Po prvem udarcu me je začela silovito preklinjati. Udaril sem jo zno va in znova po glavi s kladivom. Njene zadnje besede so bile: "Prokleti .... ubila te bom!"
Kot. je pripovedoval dr. Snook je bila Miss Hix precej nemoralna, ako se more vrjeti njenim besedam. Čitala je neprestano knjige, v katerih se je razpravljalo o spolu Dr. Snook je tudi povedal, da ga je že enkrat prej skušala ubiti, toda jo je potolažil s tem, da ji je obljubil $1000. Konečno pa dr. Snooku ni več za življenje. Pripravljen je iti v smrt.
POVEČANA PLAČA ZA ŽELEZNIČARJE.
Washington, 22. junija. Posebno razsodišče je prisodilo 10.000 uslužbencem Southern železnice 5 in 6 centov več plače na uro.
O Tragična nezgoda se je pripetila pretekli petek v družini John Bardenelli, 836 Rudyard Rd. 14 mesecev star sinko družine je bil od lastnega očeta z avtomobilom povožen in ubit. Otrok se je igral na travi pred hišo, dočim je oče v garaži nekaj avto popravljal. Ko je bil gotov, je zavozil iz garaže, in pri tem je otrok zašel na dovozno pot, in ga je avto zadel in ubil. Oče sploh ni videl otroka, in šele na krik sosedovih otrok je postal pozoren. Peljal je otroka takoj v bolnico, toda je bil že mrtev, ko je dospel tja.
O Do kones junija meseca se bo dan skrčil že za 4 minute.
Volivni sleparji.
v clevelandu jih kar ne morejo spoznati krivim na sodniji
Vsakdo ve, da se je v Clev-elandu zadnja leta pri volitvah zelo sleparilo. O tem sploh • nobenega dvoma ni. Saj je državna postavodaja v Columbusu dovolila $50.000, da se začne preiskava glede volivnih sleparij. V Cleve-landu so se dolge mesece mudili generalni državni prav-dnik in njegovi pomočniki, ki so vso stvar natanko preiskali. In konečno je bilo v resnici več volivnih uradnikov aretiranih, katere so obdolžili sleparije. Veljalo je silne tisoče dolarjev, da se je aretiralo te volivne sleparje in jih pripeljalo pred poroto. Vršile so se štiri porotne obravnave, toda v vsakem slučaju so bili obtoženci oproščeni. Pretekli petek je bila končana zadnja taka obravna va proti volivnim sleparjem. Porotniki so se posvetovali tri ure in se konečno zedinili, da obtoženci niso krivi. Do-sedaj je bilo 14 volivnih uradnikov oproščenih. Niti en sam ni bil še obsojen. Porotnike ne more nihče prepričati, da so volivni uradniki sle-parili, in vendar je očitna resnica, da so se sleparije vršile: N. pr. v eni volivni koči je bilo 179 registriranih volivcev, a glasovnic je bilo oddanih 260! In kljub vsemu temu ne morejo nikogar spoznati krivim. V jeseni se obravnave proti nadaljnim volivnim sleparjem nadaljujejo.
O V soboto zvečer je pre minul dobro poznani rojak Joseph Boječ, 305 E. 156th St. Pred 4. meseci je vodil trgovino na 160. cesti. Bil j( splošno priljubljen v naselbini. Star je bil 48 let, in v Ameriki bival 23 let. Zad njih 8 let je bival v Clevelan du, prej pa v Lorain, O. Rojen je bil blizu Vipave. Bi' je član dr. Združeni Bratje, SSPZ, Hr. Zajednice in društva Doslužencev. Tu zapušča žalujočo soprogo, tri sine in dve hčeri, ena omožena Mrs. Mollie Tomaric, v starem kraju pa brata in sestro. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:30 iz hiše žalosti. Tru plo bo odpeljano v Lorain po ioženo k večnemu počitku na Elmwood pokopališču pod vodstvom A. F. Svetek Co. Naj počiva v miru, preostalim sorodnikom pa gre naše globoko sožalje!
O Policista Kennedy in Yample, ki sta bila od velike porote obtožena, da sta oropala nekega državljana za $50.00, sta bila na Common Pleas sodniji spoznana nekri-vim. Dotični človek, ki je trdil, da sta ga policista oropala, ni mogel navesti nobenih pravih dokazov, in porotniki so oba policista oprostili.
O V nedeljo proti večeru je bil ubit 4 letni Albert Ger-ze, sin poznane družine Ger ze na 20930 Naumann Ave. Povozil ga je avtomobil. Pogreb se vrši v sredo iz hiše žalosti pod vodstvom A. F. Svetek Co. Globoko priza detim starišem naše iskreno sožalje!
Nihče ni kriv.
uradno poročilo, o katastrofi na kliniki ne dolži nikogar
Pretiskava o silni katastrofi, ki se je pripetila na cleve-landski kliniki dne 15. maja, je končana, toda uradno poročilo o tej preiskavi ni obdolžilo nikogar, da je zakrivi! nesrečo. Najbrž bo vsa stvar lepo zaspala. Vršilo se je pet preiskav, izmed katerih je bila najbolj važna ona, katere je vodil koroner. Poročilo o njegovi preiskavi je dal v javnost državni pravdnik Ray T. Miller, in s tem poročilom mnoge osebe nikakor niso zadovoljne. Ljudje se pritožujejo, da je bila preiskava površna, in da se javnosti noče poročati vse, kar je preiskava prinesla na dan. Tem ljudem, ki se pritožujejo je pa odgovoril državni pravdnik Miller, ki je izjavil, da je javnost zvedela vse, kar je hotela zvedeti, in da se je preiskava vršila in zaključila natančno tako, kakor zahtevajo državne postave. Vendar občinstvo ni zadovoljno s preiskavo, ker se ni odstranil sum aii dvom, da se ljudem, oziroma javnosti hoče nekaj prikrivati. Najbrž bo prišlo ,do nove preiskave, da se vendar dožene, kdo je zakrivil katastrofo, ki je zahtevala 125 človeških žrtev.
-o-
pogreb za umrlo mrs. mary štampfel.
Mr. J os. Štampfel, mož ta-1 ko nagloma preminule blage njegove soproge, vabi na vde-ležbo k pogrebu vse svoje prijatelje, znance in odjemalce. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Vdeleženci se lahko coslužijo avtomobilov med 7:30 in 8:00 uro zjutrai na 62. cesti in St. Clair Ave. Pogreb se prične točno ob 8:30 zjutraj na 717 E. 109th St. južno od St. Clair Ave. zadnja hiša na dotični ulici.
G Na posledicah poškodb, ki jih je dobil pretekli petek zvečer ob 11. uri na E. 170. cesti in Waterloo Rd., je v soboto popoldne umrl v bolnici Anton Levstek, samec, star 25 let. Ranjki je bil rojen v Clevelandu, kjer zapušča sta-riše, 3 sestre in dva brata. Omenjeni petek večer se je nahajal na potu z avtomobilom, da je vabil svoje prijatelje na poročno slavnost, ki bi se imela vršiti 29. junija. A teden pred poroko ga je dohitela, smrt. Pač žalostno! Ranjki je bil član dr. Woodmen of the World. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 9408 Columbia Ave. pod vodstvom Fr. Za-krajšek. Mati ranjkega mladeniča, ki se je v petek vozila z njim, in tudi dobila teške poškodbe, se nahaja v kliniki na Five Points. Teško prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje, ranjkemu pa ohranimo blag spomin!
O V soboto se je podal v Charity bolnico poznani rojak Fr. Podobnikar iz 69. ce-* ste. Podvreči se bo moral teški operaciji. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo.
O Državljanska šola se zaključi v petek 28. junija.

O novi naselniški postavi.
Dne 2. marca, 1929, je predsednik Coolidge podpisal novo naselniško, oziroma naturalizacijsko postavo, ki precej spreminja določbe stare postave glede naseljevanja in pridobitve državljanstva. Dočim je v mnogih ozirih nova postava precej strožja od stare, pa je v nekaterih slučajih dobrodošla mnogim tisočem inozemcem v Ameriki, k'i doslej niso mogli postati ameriški državljani. Kdor n. pr. ni vedel za ime parnika, s katerim je dospel v Zedinjene države, ni mogel dobiti državljanskega papirja.
Nova postava pa določa, da vsak kdor more na kak način dokazati, da je prišel v Ameriko pred 3. junijem, 1921, in od onega časa stalno biva v Zedinjenih državah, lahko dobi državljanski papir, ako je sicer dobrega moralnega značaja in ni podvržen deportaciji. Poleg tega pa bo nova postava sledečim vrstam tujezemcev znatno pomagala;
Osebam, ki so prišle preko Kanade v onih letih, ko na meji niso vodili zapisnikov o prihodih. Inozemskim mor narjem, ki so pred 3. junijem, 1921, se v Ameriki protipo-stavno izkrcali in ostali v tej deželi preko 60 dnevne dobe, ki jim jo dovoljuje mornarska postava. Vsem inozemcem, ki se nikakor ne morejo spominjati dneva prihoda ali imena parnika, ako dokažejo, da so prišli pred 3. junijem, 1921 Nadalje bo nova postava ugodila vsem onim osebam, za katere ni mogoče najti zapisnika o njih prihodu, iz vzroka, ker je bilo njih ime popačeno v zapisnikih ali pa se je godila kaka druga pomota v uradnih zapisnikih.
Olajšano bo naturaliziranje inozemcem, ki so se nezakonitim potom vtihotapili v to deželo ali pa so ostali tukai nezakonito po preteku začasnega roka. Olajšana bo naturalizacija tudi onim osebam, ki so dospele v Zedinjene države pod kakim drugim imenom in se dotičnega imena ne morejo več spominjati. Nadalje osebam, ki so prišle sem kot otroci in nikakor ne morejo dokazati kako so prišli sem. Vseh gorej omenjenih slučajev je stotine tudi med našimi Slovenci, in po 1. juliju se bo vsem takim lahko pomagalo.
Nova postava pride v veljavo 1. julija, 1929, in dotedaj se ne more narediti ničesar v tem pogledu, pač pa se mora čakati. Vsaka taka prošnja pa, ki se tiče potrdila bivanja tujezemca v Zedinjenih državah, kot smo v zgorejšnib slučajih omenili, bo veljala $20.00. Vlada je baš sedaj na delu, da izdela posebne tiskovine, katere bo treba izpolniti, in kakšne dokaze bo treba doprinesti, da bodo ugajali postavi kot dovoljni. Na tem mestu pa svarimo, da rojaki ničesar prej ne naredijo, dokler ne pride dan 1. julija, 1929, kajti vsak poskus narediti sedaj kaj je brezuspešen, ker tiskovine še niso pripravljene in tozadevna pravila še niso izdelana. Pravila, ki bodo prišla v javnost, glede postopanja za dosego naturalizacije v zgorej omenjenih slučajih, bo naš časopis ob pravem času objavil, poleg tega se pa bodo v državljanski šoli še posebej dobivala točna pojasnila. In ta pojasnila so vedno verodostojna in popolnoma zanesljiva. Kot se naznanja so mnogi zakotni pisarji že pripravljeni, da gredo na lov na žrtve. Mi le svetujemo, da se obrnete v dvomljivih slučajih na naš urad, na naše priznane slovenske notarje ali odvetnike ali pa na The Citizens' Bureau v Clevelandu.
DOPISI.
Na krovu parnika Beren-garia. Cenjeno uredništvo. Pozdrav vsem prijateljem in prijateljicam v Clevelandu od nas romarjev v našo staro, in sedaj zopet novo domovino. Vem, da je marsikdo radoveden kako se počutimo. Vsem nam in vam na veselje moram poročati, da se prav imenitno počutimo, in tudi vsi smo sa,-mi sebi hvaležni, da smo si privoščili to zabavo. Zdi se mi, da je na odprtem morju pomlad in zima obenem, ker kadar je deževno, je morje valovito, in tedaj je tudi vse zaprto. Vsi se nahajamo v notranjih prostorih. Sicer pa imamo vse udobnosti tu. No, kadar je pa lepo in sije soln-ce, tedaj smo vsi zunaj kor murni.
Red je prve vrste, nobene zmešnjave, človek je kar očaran, kako je bilo na parnikih nekdaj, kako pa danes. Hra na je okusna, čista in zdrava Samo da bi vi g. urednik vi-' deli Modicevo mamo. Tako izgleda kot bi šla po ženina domov, toda mislim le, da se veseli, ker bo videla drago ji mamico in ljubega očeta.
Pri obedu in večerji dobi mo tudi čašo pristnega fran coskega vina. Tudi "oštari-
ja" je odprta trikrat na dan. "Šnops," fantje, je po 25 krajcerjev, in dober je! Mno go boljši nego pri nas v Ameriki. Prav nič nam ni dolgčas po "dry country." Postelje so prezračene in preoblečene prav snežno belo brisače premenjane vsak dan. voda je na razpolago v vsaki kabini. Imamo jo dovolj za umivanje in za pijačo. Raz svetljava je noč in dan. De lavcev na parniku je kot čmr-Ijev, delajo in čistijo noč in dan. Večinoma so Angleži Tla umivajo in ribajo na kolenih, pa sem mislila, da zna jo to samo naše pridne Slo venke!
Kakor rabijo povsod v družbi nekaj, da se zabavajo, tako imamo tudi mi v našo družbi Zupančičevo mamo. Posebno sta jo vzela na piko Modicev John in Belajeva Mary. Med pogovorom na krovu ogledujemo ladijo "Be-rengaria," in zgorej omenjena mama pravijo, da je to cela "pašast". John Modic pa pravi, da jo je nekdo iz Velikih Lašč delal, in Skuljev John pa dodene, da je nekaj Noetove barke zraven, nakar se filozofično oglasijo Modi-ceva mama: "Mar je vsa!"
Naenkrat nam je Belajeva Mary začela kazati velike ri-
be, katere večkrat vidimo. Ogledujemo si jih, pa nas zopet ongava mama spravijo v smeh, ko zavpijejo: "le una je pa taka kot kakšna krava!" Torej, kadar ljudje po morski navadi pitajo ribe, pitajo tudi krave! Mi jih nismo še nič, in upam, da jih tudi ne bomo, menda zato, ker nam je Mrs. Pirnat pozabila dati tiste žakeljčke, in no, saj smo tudi že pri kraju Atlantika. Največ zabave in družbe nam pa dela Vida, ki nas zabava na vse strani. Ima celo šolo in pouk, in sicer je ves čas zaposljena v igrah in pri knjigah. Če le more kje kaj iz-takne, zvečer je pa tako upehana, da spi kot bi jo kdo ubil. Menda tudi prav nič ne pogreša doma, nič ne sili nazaj. Jerica — Zakrajško-va mama, pa hodi pokoncu. tako da si marsikdo misli, da je kakšna grofinja iz časov pred svetovno vojno. No, pa saj ni čuda! Rada nam pripoveduje, kako je bilo, ko je ona živela na Dunaju. Tam se je gotovo lahko navžila aristokratičnega duha. Te-kavčeva Mary nas pa zabava z mičnimi slovenskimi pesmicami, katere sladko odmevajo in se razlegajo po širokem Atlantiku.
Danes pišemo 11. junija, torek popoldne. Zdaj smo vsi zaprti, morje je postalo zelo "hribovito," Vendar teh hribov v naših kabinah skoro ne čutimo. Semintja se malo zaziblje, a veseli smo vsi, čeprav so nas iz vseh krajev spravili v ta Babilon.
Včasih bi najraje kar vse jezike naenkrat govorili: yes, još, nix, nam tudom, evo, cosa, igen, bračo, tutti quan-ti, eh bien, merci, nov — porkuš! Popoldne v torek smo zopet prišli na krov. Hudimanček John nam pride povedat, da je Peruškovemu Maticu tista ta velika riba cigaro iz ust izbila. Modicev John je pa še bolj kunšten. Menda je od Kundeta podkovan. Prisopihal je k nam in nas hotel prepričati, da še ne bomo danes v pristanišču, ker je oni, ki vodi ladijo, imel stekleno oko, in da je to oko zgubil, zdaj pa "rona" na samo eno oko, in zato nas bo vzelo dalj časa, da pridemo v varni pristan. Pa nas je i.7 zadrege zopet rešila ongava mama, ki je povedala, da ne smemo vrjeti, da bi nam dali brljavega človeka za tako častno mesto kot je vodstvo ladije.
Solnce je danes prav pri» jaznOj pravzaprav že diši po evropejsko. Belajeva Micka nas povabi, da naj gremo tja "na špico" nad mačkom, Modicev Primož pa hitro priskoči z neko boxo ter nekaj zavrti, rekel je, da bodo "pičer-ji." In če se nam bodo do-padli, tedaj vam jih že pokažemo. Benotov Beno nas je tudi obiskal. Njega so vtaknili na nasprotno stran ladije pa ga bolj malo vidimo. In Mrs. Anderson pravi, da se prav dobro zabava z nami.
Jutri zjutraj se pa podamo proti beli Ljubljani. Vsi teško pričakujemo snidenja z našimi dragimi, in gotovo enako tudi on! In če nam bo kaj čas dopuščal, se morda še kaj oglasimo. Tudi z g. Mi-haljevičem smo popolnoma zadovoljni, nam je vse pošteno uredil. Pozdravljamo vas še enkrat in upamo, da ne poženete tega dopisa v koš. Z Bogom, do svidenja!
Potovalni odbor.
VESTI IZ DOMOVINE
Strašna toča v Beli Krajini. Metlika, 31. maja. Upali smo in se bali, po pravici. Česar ne želimo niti svojim sovražnikom, je zadelo naše kraje, posebno naše gorice na Telovo popoldne. Kakor je bilo lepo dopoldne, tako so se
naenkrat začeli okrog dveh popoldne zbirati temni in črni oblaki nad Radovico in se z veliko brzino bližati proti Vidošičim, Repici, Pleščemu vrhu in tudi Vivodini. A najhuje so menda prizadeti Vi-došiči. Kar na suho je začela padati gosta in precej debela toča, pa ne samo enkrat, ampak kar štirikrat, da so mladice, ki so sedaj popolnoma krhke in marsikje še neprivezane, kar odpadale. Srce mora trgati siromaku, ko gleda kako uničujejo ledena zrna ves njegov up, vse njegove nade za bodočnost Prej taka huda zima, precejšna pozeba, vendar to bi se bilo nekako pozabilo, ker nekateri kraji le niso preveč trpeli, med temi ravno Vidošiči ne in Repica. Pa kar ni naredil mraz, to je sedaj še bolj temeljito uničila toča in pa silen vihar. Že se je bilo nekako prevedrilo, pa se je zopet zatemnilo nebo in bliski so začeli švigati okrog pete ure popoldne. Posledica te nove nevihte je bil požar, ki ga je zanetila strela, ko je udarila v hišo Obrmana i i Metliki na Pleščem vrhu. Zgorela je hiša in posoda. Sreča, da je bila žena že prodala vino, le nekaj malega je bilo še notri in to so osmojeno nekako rešili. Kaj takega ne pomnijo naši ljudje že dolgo, dolgo vrsto let ne. Tu bo treba pomoči od oblasti, ker sicer so naši vinogradniki uničeni. Galica je letos tako draga, vino, kar se ga je doslej prodalo zelo poceni, dasi bi moral, kakor pravijo, en liter vina plačati kilogram ga-lice, a letos gre ravno na polovico, dva litra vina za kilogram galice..
Smrt vrlega moža. Iz So-dražice poročajo: Dne 31. maja je umrl v Globelji pri Sodražici g. Aleš Oražem, star 70 let. Z njim zakrije mati zemlja lep kos sodraške zgodovine. Bil je nad 30 let steber sodraškega občinskega odbora, od ustanovitve do danes jako marljiv član na-čelstva Hranilnice in posojilnice. Blizu 30 let je bil dela vec pri Kmetijskem društvu. Tudi živinorejska zadruga izgubi z njim zelo razumnega odbornika. Sin Jože je kaplan v Cerkljah. Najmlajši France je klerik salezijancev v Marseillu. Ena hči je usmi ljenka. Tudi ostali otroci, dva sinova in dve hčeri, so dobro preskrbljeni. Ker mu je žena že pred leti umrla, je bila vsa vzgoja na njegovih ramah.
Nevarne nogovice. V Ro goznici pri Ptuju se je zgodil žalosten slučaj. Žena ondot-nega župana Marija Rašl je šla v Ptuj nakupovat. Med potjo jo je ožulil čevelj. Ko je prišla domov, so se začele bolečine, ki so trajale štiri dni, dokler ni uboga žena v strašnih bolečinah umrla, stara 52 let. Nosila je na usodni poti nove barvane nogovice, ki so najbrž povzročile za-strupljenje krvi. Zapušča štiri nepreskrbljene otročiče in žalujočega moža.
V tujino ... Te dni je zopet šel preko Maribora trans port 200 kmečkih delavcev za sezonsko delo v severni in južni Franciji. Večinoma iz Slovenske Krajine. Pripravlja se še poslednji večji transport v letošnji sezoni.
--o-
ZAKON.
Jack London:
Bil je krasen dan. Niti sapica ni pihljala. Solnčili smo se v toploti, polni sladkosti. Z vseh strani je donelo uspa< yajoče škripanje žuželk, n vonjajoči vzduh je bil poln sladkega vonja zemlje in zelenja. Bili smo leni za vse drugo, no da, od časa do časa je kdo zamrmral kakšno be-sedo, samo zato, da razgovor ne umre. In tedaj, doc^ia ne-
nadno, sta bila tišina in mir neprijetno porušena.
Dva bosonoga fantka, kakih osem do devet let, sta prekršila nek predpis, ki je veljal za ves tabor — kaj je bilo, nisem vedel —, in nek človek, ki je ležal poleg mene, vstane naglo in ju pokliče. To je bil glavar plemena, človek z ozkim čelom in globokimi očmi. Njegove tanke ustnice in tiranski izraz obraza je dovolj pojasnjeval, zakaj sta se pri zvoku njegovega glasu oba fanta naglo zdrznila in skočila kakor splašeni srni. Strah je ležal na njunih obrazih. Vsa prestrašena sta se obrnila in zbežala. On jima je kriknil, naj se vrneta in eden je obstal, neodločno in proti volji. Njegov suhljati, mali pojav je jasno izražal borbo, ki je besnela v njem, borbo groze in razuma, ki ga je opominjal.
Glavar plemena ju ni preganjal. Odplazil se je samo do nekega voza in vzel težak bič. Nato se je vrnil na sredo praznega prostora in obstal. Ničesar ni govoril. Ni se gibal. Bil je zakon, neusmiljen, vsemogočen. Sta) je samo in čakal. In jaz in vsi ostali, pa tudi oba fanta v senci drevesa, smo znali, kai bo.
Fant, tisti, ki je obstal, pride počasi. Na njegovem obrazu se je čitala težka odločitev, spočeta v strahu in trepetu. Ni se obotavljal. Odločil se je, da sprejme svojo kazen. Ali opažalo se je: ni bilo več vprašanje kazni za njegov prvi prestopek, nego za prestopek, ki ga je naredil, da je bežal. A glede tega se je držal glavar plemena samo tako, kakor je to zahteval, vzvišen svet, v katerem je živel: Mi kaznujemo naše prestopnike, a ako nam pobegnejo, jih primemo in še huj še kaznujemo.
Naravnost k glavarju je stopal dečko in obstal točno v oddaljenosti na zamah biča Bič sikne skozi zrak in nehote sem se ves preplašen zganil, ko zaslišim sirov udarec. Suhljata mala noga je bila ta ko suhljata in mala! Kjer je udaril bič, je meso popolnoma pobelilo, a nato se je pokazala rdeča debela klobasa. Po njeni nabreklosti so se pojavile majhne kaplje krvi in po kazalo, kje je koža raztrgana.
Zopet se dvigne bič. Celo malo telo je trepetalo v pričakovanju udarca, dasi se fan tič ni ganil z mesta. Hotel j* vzdržati. Nova klobasa se pokaže na njegovi nogi, in nato tretja. Ko udari bič četrtič, fantič glasno krikne Sedaj ni mogel več mirno stati in od tega trenutka jc skakal, kričeč od bolečine, vendar ni poskušal ubežati Ko je v svojem obupnem ska kanju prešel iz zamaha biča. se je takoj vračal nazaj. In naposled — po dvanajstem udarcu — se je stokajoč od plazil med vozove.
Glavar obstoji in čaka Tedaj se pojavi med drevesi drugi fantič, a ne gre narav nost h glavarju. Prihajal je kakor pes, ki se plazi; vsak trenutek je obstal v nepopiS' ni grozoti in se umaknil za | nekaj korakov. Ali vedno se je vrnil in se približaval člo veku v vedno ožjih krogih, stokal in izdajal zariple, neartikulirane glasove, kakor žival. Njegove oči se niso odmikale od biča in v njih je bila grozota, brezumna grozota, ki je govorila, kako nerazumljivo je zapostavljen ta otrok. Videl sem levo in desno močne ljudi, kako pa-j dajo v borbi in kako se zvijajo v smrtnih mukah, videl sem jih na desetine, kako so jih bombe in granate metale v zrak, raztrgane, ali verjemite mi. vse to je kakor šala pred pogledom qa tega ubo« ! ge§a otroka.
Bičanje začne. Kazen prvega otroka je bila igrača napram tej. Čez malo sekund je že kri lila po tankih nogah. Skakal je, se zvijal, padal, dokler ni bil kmalu podoben nekaki marionetki na vrvici. Pravim "kmalu," ker je njegov krik odklanjal laž, da bi bil marijoneta in je pričal, da je vse stvarnost. Njegov krik je bil oster in prodirljiv. Ne hripav, nego drhteč in tanek. Tedaj je prišel trenutek, ko fantič ni mogel več zdržati. Zadnji ostanek njegovega razuma je izginil in hotel je ubežati. No, sedaj je tudi glavar šel za njim, mu zaprl pot in ga z udarci biča pognal nazaj v prejšnji prostor.
Tedaj je nastal presledek. Slišal se je divji, na pol zadu šen krik. Žena, ki je sedela na vozu, skoči. Z enim sko kom je bila med glavarjem in fantkom.
"Hočeš tudi ti, he?" reče glavar. "Dobro, naj bo."
Zamahne z bičem nad njo. Krilo ji je bilo tako dolgo, da je ni poskušal udariti po nogah. Meril je na njen obraz, in ona se je branila pred udarci, kakor je mogla, s pestmi in mišicami, skrivajoč glavo med suhljata ramena in izpostavljajoč pleča in mišice udarcu. Pogumna mati! Dobro je vedela, kaj dela. Fantič je pobegnil med vozove, še vedno neprestano kričeč.
A ves čas so ležali poleg mene štirje in gledali. In ni so se zganili. In niti sam se nisem zganil, priznavam, in to brez sramu, dasi je moj razum vodil težko borbo z mojim naravnim instinktom, ki me je gonil, naj vstanem in se vmejam. Poznal sem živ ljenje. Kaj bi to koristilo ženi in meni, ko bi tukaj, na obali Susquehanna pustil, da me pet ljudi pretolče? Gle dal sem nekoč, kako so obešali človeka. In dasi se je vsa duša v meni upirala zoper to, niti beseda ni prišla preko mojih ustnic. Če bi samo besedo spregovoril, prav gotovo bi mi razbili z revolverjem bbanjo, ker je zakon ukazal, da se ta človek obesi. A v tej ciganski tolpi je zakon zahteval bičanje te ženske. V obeh
slučajih ni bil zakon samo po sebi vzrok, da se nisem vmešaval, nego okoliščina, da je bil zakon močnejši od mene. Ako bi v travi poleg mene ne ležali štirje, z veseljem bi planil na onega z bičem. In če bi mene napadla z nožem ali s kijom kakšna ženska iz tabora, sem prepričan, da bi ga pretepel do smrti.
Toda štirje so ležali poleg mene v travi. . .
Prevedel I. V.
jCXXIZIIZXTIIXITIITIITTTrr;
POLETI
Ravnokar smo prejeli nove vzorce za to posebno razprodajo.
Vsak posamezni model smo izbrali radi svoje iz-3 ključne ličnosti. Tu imamo "ensemble" obleke — dvo-kosne obleke in obleke, katere so primerne za nošo ob prilikah zabav ali izpre-hodov. Obleke so iz pisanega crepe s čipkami, flat crepe blaga, chiffona ali georgette blaga, ter so vse v najnovejših poletnih barvah.
Regularna cena $12.00 sedaj $7.95
FRANK WACHCIC
Prva slovenska modna trgovina v Colliniuoodu.
725 East 152nd St.
ixžzižiižžžzzxxxxxxxxxxxxž
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Trcovln zaprta vsako sredo pop. ■kod celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.



JUNIJA
PIKNIK DELAVCEV SLOVENSKE TOVARNE THE EUCLID FOUNDRY CO.
NA ŠPELKOTOVEM VRTU
Vabi se splošno občinstvo radi dobre zabave. Tak piknik je samo enkrat v letu.
Music by popular Gribbons Radio Broadcasters.
Vljudno vabijo
Delavci.


V sredo popoldne!
DNE 26. JUNIJA!
MOČILNIKARJEVA FARMA!
Vabljeni so delničarji, prijatelji in splošno občinstvo.
INTERNATIONAL BOWLING CLUB
(Klub Slovenske hranilnice)
Nobene vstopnine! Za lačne in žejne bo dobro ' preskrbljeno!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
_ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY_
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti...$5.
Za Evropo.........$5.50 | Posamezna Številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se poSilja na: Ameriška Domovini 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American In spirit—foreign In language only.
Entered as second class matter January 5th, 1000, at the pott office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
No. 74. Mon. June 24th, 1929.
1929		JUNE		1929 I	
Sn	Mo	Tu	We|n»|	FrlSal	
			TI		11
2	3	4	m TO	71	8J 351
9	10	ni			
16	17	18	19||20!	21!	221
n. r;3o	24]	25	|26!|27|	28;	29!
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
White City zapreti, ker je voda nezdrava in umazana.
*	Država Californija ima največ zrakoplovov v Z. D., namreč 914. Na drugem mestu je država New York, ki ima 583 registriranih zrako-)lovov.
*	Predsednik Hoover je pretekli četrtek sprejel 1500 oseb v avdijenci.
JUNIJ
29.	— Delavci Slovenske tovarne "Euclid Foundry", piknik na špelkotovih farmah.
30.	— Klub Slov. Žena S. D. D., velik piknik pri Železni-karju na Jennings Rd.
30. — Skupna društva S. D. Zveze PIKNIK na Močilnikar-jevih farmah.
30. — Društvo Kras št. 8 S. D. Z., piknik na špelkotovih prostorih.
30. — dr. Naprednih sosedov št. 144 SSPZ. piknik pri A. Gorišku na Green Rd.
JULIJ
4. — Dr. Cleveland, št. 23, Z. S. Z. piknik na štrumblje-vih prostorih.
4. — Skupna društva S. S. P. Z., piknik na Močilnikarjevi farmi.
7. — Klub društev S. N. D. Piknik na Pintarjevi farmi.
7. — Združena društva fare sv. Vida, piknik na štrumblje-vih farmah.
14— Dr. Blejsko jezero št. 27 SDZ., društveni izlet v Jugoslovanski dr. Dom, Rechar Ave., Euclid, O.
14. — Klub Slovenskih vdov piknik na štrumbljevih farmah
14. — piknik dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. na Pintarjevih farmah.
14. _ Dr. Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. piknik na špelkotovih farmah.
14. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. - 21. _ Dr. Danica št. 11-S. D. Z., piknik na prostorih društvenega doma na Recher ave.
21. — Dr. Orel, javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
21. — žensko dr. Maccabees št. 493, piknik na štrumbljevih farmah.
21. — Dr. Sv. Ciril in Metod Piknik na Močilnikarjevi farmi
28. — Fara cerkve " Marije Vnebovzete, Collinwood, piknik na Močilnikarjevi farmi.
28. — SI. lovsko dr. Sv. Ev-stahija, piknik na štrumbljevih farmah.
28. —h Dr. "Na Jutrovem" št. 4?7 SNPJ. piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
28. — Fara sv. Kristine bla-Soslovljenje novega kipa cei--kvene patrone.
25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER 1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
NOVEMBER 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St.
-0-
MESTNE NOVICE
AVGUST
— Dr. Ribnica št. 12 SDZ piknik na Močilnikarjevi farmi.
, 4- — Dr. sv. Neže št. 139 C.
of o., piknik na Šrumblje-vih farmah.
4- ■— Slov. ženskt Zveza št. l4> blagoslovljenje in razvitje
Zastave.
H. — Društvo Mir št. 142, SNPJ. in dr. Loyalites št. 590, skupni izlet.
11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S.
Piknik na Pintarjevih farmah.
11- — Društvo "Cvet" pik-nik pri Železniku v Brooklynu.
11. — Dr. Abraševič, piknik Ila Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhajale 30-lefcnice obstanka na Spelkotovi farmi.
18. — žensski Klub Slov. ^oma na Holmes Ave. izlet na ^očinilkarjeve farme.
25. —_ Združena društva fa-re sv. Vida, piknik na Štrumbljevih farmah.
25. .— Desetletnica Sloven-skega Doma na Holmes ave.
25. — Dr. Dvor Baraga št. l317 C. O. F., piknik na Špelkotovih farmah.
O Pretekli četrtek sta dobila ameriško državljansko pravico' na Common Pleas sodniji Mr. Jos. Šribar in Louis Mervar. Skupaj je dobilo letos že 207 naših ljudi ameriško državljanstvo.
O Danes je sv. Janez Krst-nik. Čestitke vsem Ivanom in Ivankam. O John F. Royal, bivši ravnatelj Keiths gledališča v Clevelandu, je bil imenovan direktorjem WTAM radio postaje v Clevelandu.
O Ker county komisarji niso prodali bondov v svoti za $10.000.000, da se popravijo in gradijo, nove ceste v okolici Clevelanda, so clev. banke sklenile, da ne posodijo county komisarjem nobenega denarja več. Okoli 16 velikih del je s tem ustavljenih. Znano je, da ima Cuyahoga county najslabše ceste radi nezmožnosti okrajnih komisarjev, ki igrajo politiko v svojih uradih, namesto da bi delali za prqspeh svojega okraja. Ceste v okolici Clevelanda so v silno zanemarjenem stanju, toda naredi se ničesar ne. Cuyahoga okraj bi si lahko prihranil v zadnjih par mesecih nad $100.000, ako bi se bondi pravočasno prodali, namesto da bi se denar izposojeval na kratke note. Za več milijonov takih kratkih not je zapadlo zadnje čase, ne da bi komisarji plačali te note. To je vzrok, da banke nečejo posoditi več denarja.
G Joe Koenig in Jos. Si-mek sta bila pretekli teden oproščena na Common Pleas sodniji. Obtožena sta bila, da sta podrla in poškodovala 60 nagrobnih spomenikov na pokopališču. Porotniki niso vrjeli pričevanju policije tozadevno, in so oba oprostili. Toda kakor hitro sta bila omenjena oproščena, sta bila ponovno aretirana od policije, ki je oba sedaj obtožila nespodobnega obnašanja. O V Charity bolnico se je podala dobro poznana rojakinja Miss Anna Povše, ki je vslužbena pri Mr. Anžlovar-ju. V bolnici je bila operirana in je operacijo srečno prestala. Želimo, da se kmalu vrne zdrava in vesela mec svojce.
G Pri nas lahko vsak čas plačate račune za elektriko, vodo ali telefon.
G Neki najbrž slaboumni moški je skušal pretekli petek v bližini Elyria, Ohio, povzročiti, da bi najhitrejši ameriški vlak — The Twentieth Century Limited" od N. Y. Central železnice skočil s tira. Nanosil je na progo vse poind tramov in za kakih 20 čevljev na dolgo blokiral progo. Delavci, zaposljeni v bližini, so par minut pred prihodom brzovlaka opazili barikado in so slednjo pravočasno odstranili, predno je prišel vlak. Ko je dotični moški opazil prihajati delavce je hitro pobegnil in mu niso mogli slediti.
G Mesto je dalo kopališče v
žena ne veruje, da je mož kriv.
Columbus, Ohio, 21. junija. Mrs. Snook, soproga vse-učiliškega profesorja dr. Snooka, ki je bil od velike porote obtožen na umor prve vrste, se je danes izjavila, da nikakor ne veruje, da je njen mož izvršil zločin. Rekla je : "Sedem let sem poročena z mojim možem. Vedno je lepo skrbel za mene in mi pre-skrbel fino domačijo. Bil je vedno dober z menoj. Pomagala mu bom kolikor bom mogla."
-o-
RAZNE VESTI.
Slovenski grobovi v Franciji,
Aumetz, 28. maja. Dvoje težkih nesreč je zadelo ta mesec slovenske rudarje v Aumetzu.
V nedeljo 5. maja je smrt nepričakovano iztrgala iz naše srede gospo Genovefo Šu-belj, ženo bivšega predsednika in kapelnika Slovenskega tamburaškega društva. Doma iz Zagorja, je 32 let delila usodo slovenske izseljeniške: matere. 12 otrokom je dala življenje. Neverjetno nesre čen slučaj je hotel, da je končala njeno življenje krogla i i puške lastnega sina, ki ga je posebno rada imela, kakor tudi on njo. Prestreljena ji je bila žila dovodnica in je bila brez izgube krvi takoj mrtva Pokopal jo je slovenski gospod župnik ob asistenci domače duhovščine. Njen pogreb je bil eden izmed najlepših v Aumetzu.
Nadalje je pred včerajšnjim umrl in je bil danes po-copan Franc Poženel, doma iz Godoviča, star 35 let. Pred dobrima dvema mesecema je šele prišel sem v Francijo. Že prve dni pa je v jami tako nesrečno padel, ko se je hote) umakniti kosu rude, ki se je uščil iz stropa, da si je zlomil križ. Po nekaterih težkih tednih ga je smrt rešila nadaljnjega trpljenja. Pokopan je bil v Algrange, kjer počiva že več naših, umrlih v najlepših letih. Slovensko delavsko društvo je prišlo z zastavo, da se poslovi od njega, pevci so mu zapeli dve žalostinki, gospod župnik pa mu je, kakor običajno, govoril za slovo. Zapušča ženo in dveletno dete. Na tovariša, ki je bil skupaj z njim prišel v Francijo, je naredila nesreča tak vtis, da je na mestu pustil delo in se vrnil domov.
Naše mnenje je, da je postalo v tujini mnogo naših ljudi še vse bolj nesrečnih kakor ubogi Franc Poženel in je mnogim tujina več vzela, kakor more vzeti človeku smrt. Ubogo primorsko ljudstvo, ki v trumah potuje v Argentino in Francijo! Pa tudi za naše ljudi, bi bilo v duševnem in telesnem oziru mnogo bolje, ko bi našli svoj kruh doma.
kačjega pika. V sami Braziliji je bilo na primer pred uvedbo zdravljenja s sredstvom proti kačjemu strupu letno do 4800 mrtvih. Sredstvo je tukaj povzročilo ogromen napredek. Pride lujejo ga na ta način, da iztisnejo kačam z vso previdnostjo strupeno tekočino, ki jo vbrizgnejo potem konjem, od katerih dobe to sredstvo (serum). V Braziliji in Argentini imajo cele zavode za gojenje strupenih kač. Te dobivajo z dežele za nagrade, ki so razpisane na žive kače. Evropske kače imajo premaj hne količine strupa, da bi bile uporabne za pridelovanje seruma. Zato uvažajo serum iz, Južne Amerike.
MALI OGLASI
Naznanilo.
Cenjenim članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. naznanjam, da bom pobirala mesečne prispevke v dvorani stare šole sv. Vida v torek zvečer 25. jun. od 6.30 do 8.30. Vse tiste članice, ki ste še društvu na dolgu prosim, da upoštevate to naznanilo in poravnate na gori omenjeni dan.
Sestrski pozdrav, MARIJA HOCHEVAR, tajnico,
MARCELING & Finger Waving 50c
1146 E. 61st St.
(75)
Zidana hiša
naprodaj, pet sob, kopališče.. Nahaja se na 18713 Kildeer Ave. Pozve se na 10055 E. 67th St. po 5. uri zvečer.
(79)
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Tudi garaža se dobi. 16002 Holmes Ave.	•	(76)
V najem
se da stanovanje 5 sob,	kopališče,
podstrešje, klet, furnez in	za pranje.
6710 St. Clair Ave.	(74)
Posestvo naprodaj.
Hiša za eno družino in lot, last dedičev pokojnih Agnes in Matija Truden, št. 1138 E. 63. St., Cleveland, Ohio. Ta hiša bo sklepom probatne sodni je naprodaj v uradu odvetnika Leopold Kushlana, 6411 St. Clair Ave., dne 26. junija, 1929 ob sedmi uri zvečer. Posestvo je od sodnije cenjeno na $5000, in je bremen prosto. Ugodne ponudbe se sprejemajo tudi pi*ed gori omenjenem časom.
Leopold Kushlan
pravi zastopnik varuha mladoletnih dedičev Blaža Haceta.
(75)
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave.
kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
Policijski psi
nemške pasme, (police dogs) so po zmerni ceni naprodaj. 1396 E. 34th St.	(74)
Naznanilo.
članom društva Glas Clevelandskili Delavcev, št. 9 S. D. Z. uljudno naznanjam, da sem se preselil iz 6023 Glass Ave., na 6727 Edna Ave.,. Torej prosim vas, bratje, vpoštevajte to naznanilo in v vseh društvenih zadevah se obrnite na novi naslov.
John Brodnik, tajnik. 6727 Edna Ave.	(76)
Hiše naprodaj
za dve družini ,ena na Bonna Ave., ena na Edna. V dobrem stanju. A. Dolence Jr., 6228 Carl Ave. Tel. Penn 0859-J._(74)
Proda se
hiša za eno družino, 5 sob, vse ugodnosti. Hiša se nahaja na 1478 E. 172nd, blizu St. Clajf, Nottingham kara. Pozve se po 6. uri zvečer, ali v nedeljo dopoldne.	(74)
/Z:
Soba
se da v najem, pripravna tudi za pečlarja. 6202 St. Clair Ave., vrata št. 5 ali 7.	(74)
Soba
se da v najem za več fantov. 1420 E. 40th St.	(75)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
0131 ST. CLAIR AVE. V Knausovcm poslopju Nad Norih American banko Vbod aaLio iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let St. Clair Ave.
*«
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg.
Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694

TWO 60TTt.ES OF DOUBLE EAGLE
Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega.
Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče.
MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI
DOUBLE EAGLE GINGER BEER
KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV.
POKUSITE GA!
DOUBLE EAGLE BOTTLING GO.
6517 ST. CLAIR AVE.
CLVELAND, OHIO RAndolph 4629	JOHN POTOKAR, lastnik.
tmwmmmun»mttn«mm«tmnmtmt:wu»mmmmiif:»dmnmmmm::»
Splošna pol-letna razprodaja
39c
pri
Sredstvo proti kačjemu piku.
Dunajski profesor Kraus, ki bo potoval v -kratkem v Južno Ameriko, je imel pre- j davanje o strupenih kačah,! pri čemer je govoril tudi o sredstvih proti njihovim pi-; kom. So razne živali, ki so proti kačjemu strupu neobčutljive, na primer jež, južno ameriški skunk in neke nestrupene kače, ki požirajo najrajši strupene. Človek in večina živali pa so za strup občutljivi. Veliko število ^ ljudi umre vsako leto zaradi
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
ZAČNE SE V TOREK, 25. JUNIJA, IN BO TRAJALA SAMO TRI DNI. HRANILI NI-SMO NITI ČASA NITI DENARJA, DA PRIPRAVIMO TO NAJVEČJO 39c RAZPRODAJO V NAŠI ZGODOVINI
Chicago Chain Store Co.
O	-n -
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste	* \
Sledeči predmeti se bodo prodajali po 39c, dokler jih imamo kaj v zalogi:
Moške srajce vredne do $1.50, po .....................................................................39c
Moške 79c vredne delavske srajce, po..............................................................39c *
Dekliške "panty" obleke, 79c vredne, po............................................................39c
Moške union suits, vredne do 98c, razne mere, po.....................39c
$1.50 vredne tennis čevlje, po ..............................j...............39c
79c deške in dekliške kopalne obleke, po............................................................39c
79c vredne ženske rayon vests, po....................................................................39c
59c moške balbrigan spodnje hlače in jopica.......................... 39c
59c dekliške ali deške union suits, po................................................................39c
IzH)anredna posebnost:
1000 komadov po 3 jarde blaga, prejsna vrednost $1.50, sedaj 39c vsak. Pomnite, da razprodaja tu omenjenih predmetov ne bo trajala dolgo, torej pridite zgodaj.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
Ttmtmrftmtrttijiii 111 tu m»n ■"	mttrmn-mra ttmmižmmmffl}mfflmfflnrmmfflntntfor;nnrffi m i m i i umi m
tttiit'.iirutt:!,
J

sw&zlm
■jruitr.uiu^w.tl
SfSSSffiH&i*
m !o!i5!8i8i| m ISlrSiiSiPi« S3« ibi&fflffib
aH !SJSlKiS?| aR ioJKHiS? bT. JolKKc *
fiS IŠipM
a j« iHjOjtg
SI' L§IR
Si! SiRi«? flii iffiffiF I P.H iSiRif 9.Z iSKSKf 2či52iSi
& m
*' >lMlMlM|MIMMtM1HUI
p-H-oioJKKJiSiSiP'
aroTdJoJbiKSšSjpjj "aJbJoioJšJJSiSiniSj
giiliiiF
C—l
gr^mr/ r
issssjujr
AMD A-'ALCOLM i«5
so coeuc behaved«
HE A LUJ AM S combs Home cuiTHooV ibv befmg <3Al_'_ED /
The
DA9UMG1
ism'T THaT lomecv
Najnovejša obleka za neveste. Enalce obleke lahko dobite v slovenskih trgovinah, po bolj zmerni ceni kot kje v mestu.
oh, mama-
umep-e1^ mm base bal, c sxjft, _ y please i
bot mama n docsm't ojamt WE To go
scjo/mm/avsI a
SHOCKS, \
FCOU
make believe ver <50mma
plav bal-l! J

Voo uet=r IT (M THE kctche^.
amd mm ale (JO bat
6CB (JUHli
AAA AAA KMOUJS

BlT remember
(jUHAT X-SAlt> ABcOT
TS GO/M& I
r «5f, summmimg1.
TVWi\<
Vtoo
MAMA.
/>m vzorca letošnjih ženskih kopalnih oblek
010105000201000007010002000101000100010202000102020001000002010001020100020201010100020002530002020200010200020201000200010002010102010002025323020000020191
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
Mazarin mu da ključ, d'Ar-tagnan odpre vrata ter vtakne ključ v svoj žep; nameraval se je vrniti, toda stopnice kočije so bile spuščene dol, vrata odprta; Mousqueton je bil pri vratih, Porthos v ozad ju kočije.
—	Vstopite, Monseigneur, pravi d'Artagnan.
Mazarin si ni pustil dvakrat reči ter skoči v kočijo.
D'Artagnan je vstopil za njim, Mousqueton je zaprl vrata ter se vspel zdihovaje od zadaj na kočijo. Izprva je delal sitnosti, da ne pojde nikamor, češ da ga še boli njegova rana, toda d'Artag nan mu je rekel:
—	Ostanite, če hočete, dragi gospodine Mouston, toda opozoriti vas moram, da Pariz nocoj zgori.
Na to ni Mousqueton nič več dalje izpraševal ter izja vil, da je pripravljen iti s svojim gospodom in z d'Artag-nanom do konca sveta.
Kočija se je odpeljala z zmerno hitrostjo, ki ni dala niti najmanje slutiti, da se ljudem, ki so v njej, kaj mudi. Kardinal si je brisal čelo s svojo ruto ter gledal okrog sebe.
Na levi mu je sedel Porthos, na desni d'Artagnan: vsak je stražil po ena vrata, vsak od ene strani sta ga varovala.
Pred njimi, na sprednji klopi, sta ležala dva para pi stol, en par pred Porthosom. drugi pred d'Artagnanom: prijatelja sta imela poleg tega še vsak svoj meč ob strani.
Sto korakov od kraljeve palače je vstavila neka patrulja kočijo.
—	Kdo je? vpraša poveljnik.
—	Mazarin! odvrne d'Ar tagnan ter se glasno zasmeje.
Kardinal je čutil, kako so se mu zježili lasje na glavi.
Ta šala je ugajala meščanom; videli so, da je kočij? brez orožja in brez spremstva in nikdar ne bi bili verjeli, da bi mogel biti Mazarin res ta ko nepreviden.
—	Srečno pot! so klicali za kočijo.
In pustili so jo v miru da lje.
—	No, Monseigneur, pravi d'Artagnan, kaj pravite k te mu odgovoru?
—	Duhovito! vsklikne Ma zarin.
—	Resnično, pritrdi Porthos; sedaj razumem . . .
Sredi ulice Petits-Camps je vstavila kočijo druga patru lja.
—	Kdo je? zakliče vodja patrulje.
—	Ekrite se, Monseigneur, pravi d'Artagnan.
In Mazarin se tako stisne med prijatelja, da sta ga čisto zakrila.
—	Kdo je? ponovi isti glas nestrpno.
In d'Artagnan začuti, da se je nekdo postavil pred konje.
Skloni se do polovice trupla iz kočije, rekoč:
—	Ej, Planchet!
Vodja patrulje se približa: bil je v resnici Planchet. D'Artagnan je spoznal po glasu svojega nekdanjega lakaja.
—	Kaj, gospod? pravi Planchet, vi ste?
—	Eh, da, dragi prijatelj. Porthos je dobil hudo rano z : mečem, in peljem ga v njegovo poletno hišo v Saint-Cloud.
—	O, kaj res? pravi Plan- : chet.
—	Porthos, pravi d'Artag-
: nan, če morete še govoriti, dragi moj Porthos, recite besedico našemu Planchetu! : — Prijatelj Planchet, izpre-govori Porthos z bolestnim : j glasom, zelo sem bolan, in če j srečaš kakega zdravnika, mi ; storiš veliko veselje, če mi ga pošlješ.
—	Ah, moj Bog! pravil Planchet, kaka nesreča! In kako se je to zgodilo?
—	Povem ti jaz vse, pravi Mousqueton.
Porthos globoko zavzdihne.
—	Naredi nam prostor, Planchet, pravi d'Artagnan čisto tiho, sicer ga ne pripeljem živega tja: pljuča so ranjena, prijatelj.
Planchet zmaja z glavo, kot bi hotel reči: Če je tako,; pa ne bo dobro!
Nato se obrne proti svojim ljudem, rekoč:
—	Pustite dalje, prijatelji so.
Voz se odpelje dalje, in Mazarin, ki je bil med tem zadrževal sapo, se ojači ter zopet; dihne.
—	Bricconi! zamrmra nato. j
Nekaj korakov pred vrati ■
Saint- Honore so srečali tretjo četo; možje, ki so tvorili to stražo, so bili zelo sumljivi, podobni so bili prej banditom! nego poštenim ljudem: bili so to sodrugi Saint-Eustaške-ga berača.—
—	Pozor, Porthos! pravi dArtagnan.
Porthos stegne roko proti svojim pištolam.
—	Kaj pa je? vpraša Mazarin.
—	Monseigneur, zdi se mi. da smo zašli v slabo družbo.
K vratom kočije stopi neki človek, ki je imel nekaj kosi podobnega v roki.
—	Kdo je? vpraša ta človek.
—	E, sitnež, odvrne d'Ar- j tagnan, ne poznate li kočije i gospoda princa?
—	Princ ali ne princ, odvr- i ne oni, odprite! mi stražimo vrata, in nihče ne odide sko- i .zi vanja, da ne bi mi vedeli, kdo da je.
—	'Kaj je storiti? vprašaj Porthos.
—	Pardieu! dalje moramo. I odvrne d'Artagnan.
—	Toda kako? pravi Mazarin.
—	Skozi ali pa čez! Koči-jaž, v galop!
Kočijaž dvigne bič.
—	Niti koraka dalje! pravi človek, ki je bil videti vodja teh ljudi, sicer prerežem kite vašim konjem!
—	Vraga! pravi Porthos, škoda bi bilo! Živali me sta-: nejo svojih sto pištol vsaka.
—	Plačam vam jih po dvesto, pravi Mazarin.
—	Da; toda če jim poreže-jo kite, tudi nam porežeio j vratove!
—	Nekdo prihaja proti me-! ni od te strani, pravi Porthos; ali naj ga ubijem?
—	Da, s pestjo, če ga morete: ne streljajmo do skraj-i ne sile!
—	O, če ga morem! pravi j Porthos.
—	Torej pridite odpret, j pravi d'Artagnan onemu, ki j je imel koso ter vzame v roko i pištolo, držeč jo za cev, da b> udaril s kopitom.
Mož s koso se približa.
Kakor se je bližal, se sklonil d'Artagnan na pol iz i kočije, da bi se bolj prosto gi- i bal; njegove oči so se srečale z beračevimi, ki jih je osvetljevala luč svetilke.
Gotovo je berač spoznal
mušketirja, zakaj postal je silno bled; gotovo je tudi d'Artagnan spoznal njega, zakaj lasje so mu vstali po-koncu.
—	Gospod d'Artagnan! vsklikne berač ter skoči ko rak nazaj, gospod dArtag nan! pustite kočijo dalje, ljudje!
Morda mu je hotel tudi d'Artagnan odgovoriti, toda v | tem hipu se je začul težak udarec, kakor da bi mahnil z batom vola po glavi: Porthos i je podrl svojega nasprotnika na tla.
D'Artagnan se obrne in zagleda nesrečneža, ki je ležal i štiri korake v stran.
—	Sedaj pa le proč, le proč! zakliče d'Artagnan ko-čijažu, poženi, poženi!
Kočijaž oplazi konje z bičem preko hrbtov, in plemenite živali poskočijo. Začu-jejo se klici, kakor da je bilo podrtih nekaj ljudi na tla. Nato se kočija dvakrat strese: dve kolesi sta šli preko gibkega, okroglega telesa.
Za trenutek je nastal molk. Kočija je zdrdrala skozi vrata.
| — Proti Cours-La-Reine! zakliče d'Artagnan kočijažu.
Nato se obrne k Mazarinu, rekoč:
—	Sedaj lahko zmolite pet očenašev in pet češčenamarij, Monseigneur, ter se zahvalite Bogu za rešitev; sedaj ste re-
!šeni, svobodni!
Mazarin odgovori samo z
nejasnim vzdihom; ni mogel verjeti v tak čudež.
Čez pet minut se kočija vstavi: dospeli so v Cours-La-Reine.
—	Monseigneur, ste li zadovoljni s svojim spremstvom? vpraša mušketir.
—	Občudujem vas, gospod, pravi Mazarin ter se ojunači, da pomoli glavo skozi vrata; storite sedaj isto tudi za kraljico.
—	To ne bo tako težavno,' pravi d'Artagnan ter skoči na tla. Gospod Vallon, priporočam vam Nj. Eminenco v varstvo!
—	Bodite brez skrbi, pravi Porthos ter iztegne roko.
D'Artagnan ga prime.za roko ter jo potrese.
—	Au! vsklikne Porthos.
D'Artagnan pogleda začudeno svojega prijatelja.
—	Kaj vam je? pravi.
—	Mislim, da sem si izpah-nil členke, odvrne Porthos.
—	Ni čudno, saj ste tudi udarili kot medved!
—	Moral sem že, zakaj moj nasprotnik je že hotel sprožiti pištolo name; toda kako ste se vi iznebili svojega .
—	O, moj ni bil človek! odvrne d'Artagnan.
—	Kaj pa je bil?
—	Duh.
—	In...'
—	In zarotil sem ga.
(Dalje prihodnjič)
-O-
17 rr^, ■■ i
i ^Ji
•SAifs' !
FEPoceS
SKVp-\ vtec£s ■
/ /mvoor.\ CloThes 1 clos&T, J i dear. /
ffip AMD COHERES nT MV e^rcHERlS
g|. M »T ? J —-—
^ \T5 OM \
THE BACI^ I popcrt. /