292
Politični pregled.
Cesarjevo potovanje v Galicijo je odpovedano zaradi kolere v Rusiji. Ob takih potovanjih se navadno zbero ljudje iz več krajev, torej bi tudi od ruske meje prišli ljudje v Levov in torej ni bila neosnovana skrb, da se kolera zanese v središče države.
Katoliški shod. — Te dni je zboroval prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Posvetna inteligenca je iz raznih vzrokov pri tem shodu bila slabo zastopana. Celo slovenski poslanci, kot pravi zastopniki našega slovenskega naroda, se gotovo iz tehtnih vzrokov v večini tega shoda niso udeležili. Shod je bil dobro obiskan. Mej drugimi je bil prišel tudi mariborski knezoškof dr. Napotnik in trije štajerski poslanci.    Kot zastopnik nemških konservativcev je na shodu bil
v
dr. pl. Fuchs. Shod je otvorii v ponedeljek prelat dr. Cebašek, kot predsednik pripravljalnega odbora, naglašajoč pomen pravega napredka v krščanskem duhu. Dr Sušteršič je pa zborovalcem razložil, kako so se priprave vršile. Predsednikom shodu je bil voljen državni poslanec Povše, podpredsedniki pa štajerski deželni poslanec dr. Josip Srnec, koroški deželni poslanec Gregor Einspieler in pa profesor dr. Mahnič V javnih sejah so govorili poleg nagovora gospoda pokrovitelja knezoškofa dr. Missia in knezoškof a dr. Napotnika še dr. Anton Jeglič, generalni vikar vrhbosenski, dr. Josip Srnec, dr. Ivan KrizaniČ, kanonik v Mariboru, dr. Anton Mahnič, kanonik Janez Flis, drž. poslanec Karol Klun, župnik Gregor Einspieler, vikar Andrej Kalan in Fran Povše, dr. Pavlica, semeniški spiritual v Gorici, zdravnik dr. Gregorič, župnik Matija Sila, odvetniški koncipijent dr. Sušteršič. Shod je mej drugim pozdravil tudi župan ljubljanski in dr. Papež v imenu dež glavarja. Jednega slovesnega shoda vdeležil se je tudi dež predsednik. Posvetovanja v odsekih so bila precej burna. Eesolucije, ki so se vsprejele na tem shodu, bodemo drugi pot priobčili.
Deželni zbori se snidejo dne 9. t. m. Nekateri deželni odbori prišli so v največjo zadrego, ker nimajo gradiva za zborovanje pripravljenega. Deželna odbora češki in tirolski sta celo poprosila, da bi se zborovanje odložilo. Najmanj dela bode imel gorenje-avstrijski deželni zbor, ki je že pomladi rešil deželni proračun tudi za 1893. leto, ker so poslanci mislili, da se letos deželni zbori več ne skličejo. Tirolski deželni zbor pa ni popolen. Več italijanskih poslancev bode manjkalo sedaj sprva, ker so zgubili svoje mandate, ko lani niso hoteli priti v zbor, in nove volitve bodo še koncem t. m. V druzih deželah so se pa prej razpisale dopolnilne volitve za posamične izpraznjene mandate. Bukovinski deželni zbor bode pa moral rešiti dva deželna proračuna, ker pomladi ni zboroval. Novim bukovinskim deželnim glavarjem je imenovan Eumun Lupul. Levica se je poganjala, da bi bil kak Nemec izbran za to mesto, pa grof Taaffe se na njene želje ni oziral.
Pražakov naslednik. — Kakor bi tudi Nemci radi, vendar vprašanje o imenovanji naslednika ministru Pražaku ne pride z dnevnega reda. Vladni listi celo zatrjujejo, da bode v budget za drugo leto se tudi postavila svota za tretjega ministra brez portfelja. Taaffe bode tudi takoj predlagal imenovanje, ko se le dobi kaka oseba, ki bi ugajala vladi in bi tudi Čehom bila po volji. Vse torej kaže, da Taaffe še vedno ne mara brezpogojno hoditi z levico, temveč se misli še vedno nekoliko ozirati na želje desnice, zlasti pa želje čeških veleposestnikov.
293
Češko. — Plener je razkladal te dni svojim volilcern, članom liebske trgovske zbornice, politični položaj. Njegov govor je bil dolg, pa ne posebno jasen. O pogajanji z vlado ni nič gotovega povedal, ali videlo se je iz njegovih izjav, da kaj definitivnega mej vlado in levico še ni dogovorjenega. Z vlado Plener ni prav zadovoljen. Premalo odločno pospešuje češkoaemško spravo. Plener misli, da bi vlada morala kar razpustiti deželoi zbor in potem pri volitvah skrbeti, da dobi tako večino, ki bi bila pripravljena izvršiti spravo. Ce se Pražaku pokliče v ministerstvo kak naslednik, mora se tudi poklicati še jeden levičar v ministerstvo, da se razmerje strank ne premeni, sicer bi levica ne mogla podpirati vlade. Levica mora zahtevati, da se Nemcem ohrani sedanja posest. Kaj je Plener razumel pod to besedo, pa ni povedal. Tega menda vendar ne, da bi se na mesto vsacega nemškega uradnika, ki gre v pokoj, smel zopet imenovati samo Nemec.
Vatikan. — Papež je baje sklenil sklicati v mesecu septembru konzistorij, v katerem bo imenoval tri nove kardinale.
Italija in Francija. — Odkar je v Italiji Brin, minister vnanjih reči, so se odnošaji mej Italijo in Francijo očividno zboljšali. Brin je napačna mnenja, katera so imeli Francozi o Italiji, pojasnil in oživil v Franciji zopetuo zaupanje v Italijo. Prejšnje ministerstvo je imelo to napako, da v svojem prijateljstvu z Nemčijo ni zamoglo zakrivati očitnega sovraštva proti Franciji, kakor da bi se ne moglo biti velik prijatelj enega in se ob enem prijazno obnašati proti druzemu. To pa ravno Brin razume. On gleda na to, da Italija ostane zvesta zaveznica Nemčije, ob ednem pa skrbi, da se ne zameri sosedni Franciji in da živi v prijaznih odnošajih ž njo. Sad te prijazne italijanske politike nasproti Franciji je okoliščina, da bo k velikim Kolumbovim slavnostim v Genovo k pozdravu italijanskega kralja tudi Francija poslala svoje ladije.
Srbija. — Nova liberalna vlada gospodari kaj oblastno. Eadikalni uradniki odpuščajo se iz službe in nadomeščajo z liberalci. Sploh se vlada, uporabljajoča vse sredstva, pripravlja prav pridno na srdit boj, ki bo pri novih volitvah v skupščino. Toda tudi radikalci, ki imajo sedaj še večino v skupščini, ne počivajo, temveč napravljajo prav pridno shode, na katerih se posvetujejo o narodni organizaciji in se pripravljajo na veliki shod, ki bode dne 4. t. m. v Aleksinci. — Skupščina razpustila se bode baje s početkom novembra in nove volitve se bodo razpisale decembra meseca. Vkljub temu, da bo vlada vse storila, da bi prodrla, je vender bolj gotovo, da zmagajo zopet radikalci, posebno ker so na njih strani tudi napreduj aki
Bolgarija. — Dne 27. minolega meseca otvorila se je v Plovdivu razstava. Otvorjenju prisostvali so knez Ferdinand, vsi ministri in vsi drugi vcjaški in civilni dostojanstveniki. Pomenljivo je to, da je turška vlada, ki je iz početka nasprotovala razstavi, kar naenkrat premenila svoje mnenje in se jela prijazno kazati podjetju. Ona ni samo turške industrijce pozvala, da se udeleže razstave, temveč je imenovala celo posebnega razstavnega   komisarja.
Anglija. — Gladstone je načrt homerule, t. j. zakona, glede razmerja mej Irsko in Anglijo menda že zgotovil. Po tem načrtu dobi Irska svoj parlament, samostojno policijsko upravo, sodnike pa imenuje parlament. Glede colnin bode Irska podrejena angleškemu parlamentu, in v angleški parlament bode irski volil trideset zastopnikov. Irci so menda s tem načrtom zadovoljni in zgodilo se bode torej, da se poravnajo Irci in Angleži s pomočjo starčka Gladstonea.
Rumunija. — Vest, v kateri smo poročali, da je ru-munska kulturna liga pozvala vsa srbska narodna društva, da pristopijo v balkansko zvezo, ki bi se postavila v bran proti nasilstvu Madjarov,  se ne potrjuje.