Štev. 7. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 12. februara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D. na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 76 par; 1|4 strani dobi 20, 1/2 stran 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je s do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D, v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Rokopisi so ne vračajo Naše šume i agrarna zemla. Dostakrát se čüje, da je ag- rarno pitanje v našoj krajini tak ■zamotane, da nišče nemro znati, ka lehko včinij i ka nesmi včiniti i da na té način lehko delajo z agrarnov zemlov po miloj voli, ka ščejo tisti, šteri rávno zdaj májó oblast nad njov. Tomi je pa v istini nej tak. Po pravici mi premalo poznamo té zakone i zavolo toga svojega neznánja trpimo sami škodo. Či si teda poglédnemo nikelko tak na kraci: agrárno pitanje v našoj krajini, mamo naslednjo preglédno sliko pred seov: Med bojnov je prosto lüdstvo sprevidlo da ono nosi vsa bremena za čuvanje i obrambo države i ne razni velikaši, šteri so med tem časom sedeli doma ■ pri bogati štalaj. Spoznalo je tüdi, dá je to krivica, da bi meo eden sam človek samo za toga volo ár je velikaškoga pokolenja telko imanja, kelko ji sto i sto drügi lüdi vküp nema, šteri so krüja preveč potrebni. Zato je šou prek cele Europe kak edna Povoden krič, náj se da zemla tistim, šteri so je potrebni, i šteri jo bodo sami delali. I skoro vse države v Europi, razen Vogrske i Italije so to včinole, da so velikašom tisto zemlo, štera njim je že nikak nej potrebna v kraj vzele i jo dále za primémo, pošteno ceno lüdem, šterim je bila zemla krvavo potrebna. Tüdi pri nas se je tak zgodilo. Znati pa moramo, da se je tista delitev zemle jako na nagloma zgodila, samo telko, da je lüdstvo kem prlé moglo priti do krüha. Zato se dnes vrši, kak vsi Znamo, revizija takzvani agrarni objektov i subjektov. Objekti, to so falati zemle, subjekti pa osebe, šterim zemla ide. Známo, da se je tistoga časa kak je bila zemla obprvim razdeljena že vnogo spremenilo dosta agrarni interesentov je mrlo ali so pa gratali novi, ali so se pa različne parcele za drügi namen določile. Zato je revizija potrebna, či ščémo da dobijo zemlo v istini tisti, šterim ide. V kom se pri nas nájveč mešamo ? Pri nas je malo zemle i vsi bi je radi dobili dosta. Radi bi meli njive, travnike, gošče, pa tüdi hrame. Ne vemo pa, ka lehko dobimo i ka nej. Pod agrarni zakon Spadajo samo. njive i travniki. Od toga So grofom samo telko nihali, kelko je njim za živež potrebno, to se imenüje njüv maksimum. Poleg toga so pa grofovske ešče tüdi vse hiše i gošče. Tüdi z goščami lehko napravi grof, kelko njemi zakon ne brani, vse ka ščé. Znati pa moramo pri vsem to: Zemla, štera je vzéta pod agrarno reformo, se razdeli med interesente i tej jo lehko küpijo tüdi proti voli grofa. Küpi pa lehko agrarni interesent samo tisto parcelo, štera je njemi pripadnola po reviziji. Tam, gde se je revizija ešče nej zvršila, nemre ešče nišče küpiti kakše parcele, záto, ka ne vej či se pri reviziji vsa zemla inači ne razdeli i na njega zna priti kakši drügi falat zemle. Popunoma je zvršena revizija do zdaj v našoj krajini samo v Bakovci i tej lehko parcele, štere so pripadnole na njé že mirne düše küpijo i se v grüntnici to tüdi na njé intabulira. Ništerni so plačali že naprej zemlo, čitüdi je revizija ešče nej zvršena. Napravili so pri advokati ali notari takzvano predpogodbo, nego nikak nemrejo znati, či po reviziji dobijo ravno tisto parcelo, štero so že naprej plačali. Vsi tej lehko zahtevajo svoje peneze nazáj i do konči intereš meli od njij. Što nosi stroške revizije i parcelacije? Kakpa, da grof. Zato vsi tej, šteri májó pri tom opraviti, nemajo nikše sile, da bi se to kem prlé zvršilo. Či do duže delali, več zaslüžijo. Grof mora vse té lüdi pláčati. Tak se vlečé to edno za drügim kak küreče krvajice na škodo grofi i našemi lüdstvi. Grof mora vse té lüdij pláčati, zato prosi peneze od bank. Banke peneze dájo, nego zato so prevzele grofovske gošče, da tam sekajo drva i svoje peneze z interešom nazáj dobijo. Banke so to rade včinole, da so dale grofom peneze, ár one z dobrim interešom vse to nazáj dobijo, grof, pa mora lüdi, šteri njegovo zemlo delijo plačüvati, ar si ovak krátkomalo za plačo zaračunajo lepe falate zemlé s hišami i tak naprej, ka se je že zgodilo i ka je dosta več vredno kak pa penezna šuma. štero bi zaslüžili. Ka nam pa te lehko vse šume vničijo ? Ne. Šume so grofovske, nego vseeno nesmijo razne banke i upraviteli delati ž njimi, ka bi šteli. Kakpa, či mi nemo na nikaj pazili, te nam vse šume posekajo i mi se lehko za drva i les za nos primerno. Nego obstoji zakon, da se sme sekati v šumaj samo zrelo drevje i trebiti tam, gde je mládo drevje preveč gosto. Ščista vničiti cele parcele pa nesmi nišče i či bi se gde kaj takšega godilo, se trbej včasi obrnoti na oblastnoga šumskoga refenreta pri velikom župani v Maribori i on mora paziti na to, da se tüdi banke i oskrbniki držijo zakona. Za bodočnost Sobote. 2. Šole. Edno od najbole žaréči pitanj v našoj krajini, je tüdi šolsko pitanje. Či se to dobro reši, je s tem tüdi vnogo drugoga rojenoga. Nemremo praviti, da se je od zdrüžitve, naše krajine z Jugoslavijov pa do zdaj, naše Šolstvo nikaj nej zbogšalo. Nego ravno nájvékše dobro, ka nam je prineslo Oslobodjenje je šola v domačem jeziki i domačem dühi. To je brez dvoma jako velka pridobitev štero so nam prinesli bratje i štere na žalost ešče ne poznamo ravno preveč. Či dnes što toži nad našim šolstvom náj tüdi sam nikelko premisli, či je vse včino, ka je bila njegova dužnost. Ali je brano svoje pravice štere je meo kak oča ali mati do šole, šteroj sta dala najjakše, svoje dete? Ali je čuvao zadosta nad tem, kakši düh Vlada v Šoli i či dobro vpliva na mládo detečo düšo? Ne je zadosta, či pošilaš svoje dete od 7 do 14 leta v šolo, nego duž- nost je tüdi, da je dete redno hodilo v šolo, da si pazo na to, da je dete v včenjej napredüvalo, da si podpirao vučitela v njegovom deli i tak dale. Znajmo, da má vskši narod takšo šolo, kakše je vreden í da samo dobra šola vzdigne narod v kulturnom i gospodarskom poglédi. Odkrito Povemo, da bi naše šole bile dosta na bogšem, Či bi se mí toga bole zavedali i či bi včinoli vse, ka je bila naša dužnost i ka bi lehko včinoli. To valá za vse Slovence v našoj državi posebno pa ešče za našo krajino. Tüdi za Soboto valá to. Sobota je v vsakšem poglédi naše naravno središče, to njoj pa naloga kakpa lüdi posebne dužnosti. Zato náj toga nigdar ne zgübi spred svoji oči. Zavedati se pa mora tudi okroglina, da má tüdi ona svoje dužnosti do Svojega središča. Med Sobotov i okroglinov mora biti v vsakšem poglédi najbokše razmerje, Slabo razmerje škodi obema, od dobri odnošajov pa máta obej strani svoje dobre posledice. Sobota mora biti za vso Slovensko krajino kulturno (duhovno) središče, štero de ogre-valo vse dele naše zemle. Da sé pa to v istini zgodi, je potrebno ešče vnogo, vnogo napraviti. Predvsem mora Sobota kak naj prlé v réd djáti svoje šolstvo. To zahteva ves njéni položaj, to je njéna náj vékša kulturna dužnost. Dukeč Sobota toga ne včini, bo trpela zavolo toga ne samo ona, nego vsa naša krajína. Pri tom pa mora delati vsakši Sobočance, naj bo bogat ali siromak, trgovec ali obrtnik, kmet ali delavec, domačin ali nedomačin, Katoličan ali evangeličanec. V tom poglédi ščémo v naši Prišestni številkaj nikelko posvetiti to pitanje i od svoje strani pripomočti kelko nam je mogoče, da se to dobro zvrši. žefi, da bodo prišli 15. februara odposlanci iz Nemčije, ki se bodo z ministrom razgovarjali zavolo najetja naših delavcov, ki bi šli v Nemčijo na delo. Poslanec Klekl so omenili pri toj priliki tisto nesrečo, gda so naši delavci v Nemčiji skoro brezplačno delali, ar je, v tistem časi Spadnola nemška márka i ka zato prí novom pogajanji moremo meti pazko i se pogajati za zlate marke. Minister so na to, se zna, taki pristali. Poslanec Klekl prosijo našo posredovalnico za delo, naj njim naznani njihove tele gledoč na delo v Nemčiji. Oni so mislili tüdi na dühovnika, ki ki bi delavce obiskao i njim predgao i to g. ministri omenili. Po njihovom mišlenji bi dobro bilo ešče zahtevati, naj Nemci küpijo v našoj državi telko zrnja, keliko bi Si delavci v Nemčiji zaslüžili, — če do se delavci za zrnje pogajali — i to spravili na svoje stroške do Sobote i Lendave. Te i drüge žele naznanite taki posredovalnici ta pa gosp. poslanci. Što lehko küpi šume? Šume lehko küpi od grofa vsakši v prvoj vrsti pa agrarni intéresenti. Vsakše neküpüvanje pa mora potrditi ministrstvo. Šumo lehko küpi tűdi cela občina vküp, pa tüdi drüge občine, štere so nej ravno poleg kakši sum- Važno za delavce. Minister za socialno politiko g. dr. Gosar Andraš so naznanili narodnomi poslanci g. Klekl Jo- ski kompleksov, májó pravico do kakši parcel. Ne je pa pravično, da bi cele komplekse šume küpila edna sama oseba i na to ščémo paziti; da se kaj takšega tüdi ne zgodi. Tak je na priliko v Vučojgomili brat g. upraviteo Jelovška za sebe pridržao velki falat gošče za nisiko ceno, nego ministrstvo je toga ešče nej Potrdilo i bomo tüdi vsi skrbeli za to, da se to ne potrdi. Do té šume má pravico edino naše lüdstvo, ne pa različni upravitelj i drügi zastopniki parcelacijo. Či pa ščéjo naši lüdje küpiti gde šume, trbe napisati predlog na veléposestvo, da ščéjo küpiti té i té kos šume, nato pa prošnjo z ravno takšim predlogom poslati na ministrstvo, da ne odobri med tem časom, dokeč se oni pogajajo, kakše drüge pogodbe. Pri vsedi je pa potrebno, da májo vsi naši lüdjé novine, i pazijo na vse, ka se v njij objavi i tak bi ne lehko že dávno očuvali škode, štero bomo zdaj zavolo posekani drv morali trpeti. 2 NOVINE 12. februara 1928. NEDELA. (2. pred pepelnicov.) V tisti časaj; gda je prišla vküp velka vnožina i so se pripaščili k Jezuši iz varašov, je prave v priliki: ,,Šo je sejač sejat seme svoje; i gda je sejao, spadnolo je nisterno kre poti zaklačeno je bil jo i ftice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo na pečino, pa gda je pognalo, je posejnolo, ár je nej melo vlage. I drügo je spadnolo med trnje i trnje, štero je z tém zraslo, je zadavilo njé. I drügo je spadnolo v dobro zemlo i je raslo i obrodilo stotéri sád.“ Gda je to povedao, je zazézvao: »Što má vüja za poslüšaj nje, náj poslüša !«. I pitali so ga vu- čenicje njegovi: »Ka je tá prilika ?« I on njim právi: »Vam je dáno, da razmite skrivnosti kralestva božega, drügim pa v prilikaj, da glédajo i ne vidijo, da poslüšajo i ne razmijo«? Prilika je pa eto: Seme je. reč boža. Šteri so kre potí, to so tisti, šteri po- slüšajo, na to pa pride vrág i vzeme reč iz njüvoga srca, da ne bi Vervali i se zveličali. Šteri so pa na pečini, to so tisti, šteri z radostjov sprimejo reč, gda jo čüjejo, pa nemajo korenja. Tej do časa verjejo, gda pa pride sküšávanje, odpadnejo. Štero je pa med trnje spadnolo, to so tisti, ki so čüli pa idejo i je zadüši skrblivost, bogástvo i sladnost živlenja i ne prinašajo sáda. Štero je pa v dobro zemlo spadnolo, so tisti, šteri reč čüjejo i jo čuvajo v dobrom i plemenitom srci i prinašajo sád v potrplivosti. Navuk: Boža reč obrodi v ponizni, nej gizdavi srcaj. Čtimo knjige! Ze večkrat smo povedali, da je v dnéšnji časaj posebno za našo krajino najbole potrebno čtenjé dobri novin i dobri knjig, iz toga se največ navčimo. Težko dobimo v vsakšo hišo vučene lüdi, šteri vsakšemi vse povedali, ka je dnesdén potrebno, znati, knjige i novina pa, štere pišejo vučeni lüdjo, lehko pridejo v vsakšo hižo. Vsakša hiža v našoj krajini bi morala meti edne dobre, krščanske novine i tej šteri májó novine, včasi vidijo potrebo, da morajo meti poleg toga, ešče različne dobre i hasnovite knjige, či ščéjo od vsega ešče več meti. Najbogše knjige za nás pa obenem tüdi najfalejše, so gotovo mohorske knjige, štere že v našoj krajini jako poznamo. Razmili pa bomo té knjige zdaj že dosta bole kak smo je pred ten, ar zdaj mámo že Slovenske šole i naša deca že dugo hodijo v té šole. Pa so dráge té knjige ? Pét knjig dobimo za 20 Din. Dnesdén nega nindri tak fál knjig kak so té. Pa to so same dobre knjige kak lepi kalendar, Slovenske večernice z lepov po- vestjov »Višarska polena«, sédmi zvézek »Zgodovine slovenskoga naroda« ; dosta vredna je tüdi knjiga, štero je spisao za desétletnico kak obstoji Jugoslávija dr. Korošec i má naslov »Kako smo se ujedinili« i ešče edna knjiga „Zivlenje svetnikov«, štero naše lüdstvo jako rado čté. Zglasiti se pa moramo za knjige dd prvoga marca. V našoj krajini se po ništerni faraj naročniki jako lepo širijo tak, da májó na mestaj po 300 naročnikov, ništerne fare pa menje genejo za to. Glejmo, da tüdi v tom poglédi nemo na zadnjem mesti, ar z neznanom škodimo samo sami sebi. Po Fr. Levstiki. Martin Krpan. Krpan pravi. „Je že tak, gda se človek zasükne s prave poti kak šteč je močen pa se li boji či vdari vejka na vejko“. Na to pravi minister Gregor „Ne vejš da ja prepovedano? To je nevaren človek državi dela škode. Primite ga, zaprimo ga!“ Krpan odgovori: „Šteri me ščé zapreti? Mogoče Vi dugipetec, šteri ste sühi kak raženj, Vej je Vas pa Vašega magistrovanja vsega vküp komaj za edno prgiščo ? Z ednov samov rokov Vas denem prek strehe svétoga Štefana štera stoji v sredini varaša! Ne ružite s praznimi rečmi !“ Casar pravi: „Ti samo meni povej če bi ešče kaj rad. Midva se neva srdila, bogme da nej. Minister Gregor Ti ga pa samo püsti pri miri je že znam kak je!“ Krpan odgovori: „Poslüšajte me teda! Moje metanje z Brdusom mislim da je že iména vredno. Ka se zna? Mogoče bodo kakši gosposki postavači celo skladati kakše pripovisti i pesmi, da de se gučalo f«, gda že nede več nej Vas nej mene, kosti nej zemljé, či ne da magister Gregor kaj ináči v tiste knige zapisati. Pa naj včini kak šče, meni se stem ne napravi nej lepi nej grdi. Nego vsakši delavec je vreden svojega paJHla.tTo sam čüo v cérkvi: Zato či je Vaša drága vola, te mi dajte pismo, štero de valáno tak pred cerkevnov kak svetskov gospodov, pa tüdi svoj pečat morate vdariti gori da mo brez skrbi lehko noso angleške sol po sveti. Če mi to date naj bom ves nikaj vreden kelko meje pod kraščakom, či bom kaj muvo proti Vam dokeč bom noso sol po sveti.!“ Casar je bio včasi pri voli, minister Gregor se je pa nikak nej mogao genoti. Nego casar ga je nej poslüšao, nego njemi Je ešče pravo: »Gregor vzemi pero pa zapiši tak kak je Martin povedao !“ Minister Gregor se je kisilo držao brano se je pa li nej ka so njemi veleli, zato ka se casara li vsakši boji. Gda je bilo pismo napravljeno pa zapečateno. pravi casar Krpani: »Martin, odaj meni pogače pa vino pa ka je ešče drugega, tak tí bo najležej. S casaricov bom že jaz gučao, da bo dobro. Dam ti mošnjo zlatov Ti pa vse blago tü püstiš. Što bo to prena- šao z Beča pa do svéte Trojice ? Krpan odgovori: „Poldrügo mošnjo, pa ešče kakši rajnški gori, znam, da je lepo vredno, či bi odávao brat brati. Pa náj bo, no pri vas nemo na listo gledao. Samo, da mi nede trbelo zavolo toga nikaj okoli casarice hoditi; ne süčem se rad okoli gospode ! Pa, vej mam svedoke, da ste prevzeli Vi vse zmešlinge, štere bi prišle od toga ob prvim ali ob drügim, dobro me poslüšajte!“ Casar njemi dene: »Nikaj se ne boj; to le sam zvednačim, brez tebe. Ná mošnjo; tü je pa ešče pismo. Vej to noč tak. ešče nejdeš iz gráda, čl misliš li iti; nagno se je že den, pa se približavle noč.“ Krpan pa odgovori: „Lepa hvala Vam bodi najprlé za pisemce, da ga v zobé drapnem vsakšemi, šteri de me sfávlao na cesti; pa tüdi zavolo mošnjička se nemo krčo. Što zna, ka zná doleteti človeka v neznanosti? Mogoče mi ešče jako prav pride. Vsigdar pravijo: bogše drží ga, kak lovi ga! Pri Vas pa nemo ostanjüvao prek noči, či se Vam s tem ne zamerim. Tak me že má, da bi pálig bio ednok na Vreji pri svétoj Trojici. Samo nekaj bi Vas rad ešče proso, da bi mi dali človeka, šteri bi me sprevodo do ceste. Varaš je velki; hiši je telko, da sam telko ešče nej vido kak prenašam sol, či tüdi sam bio že v Trsti, Ljubljani pa v Grádci. Nego telko vulic nindri nega. S kočišom sva se nanáglo vozila i telko znam Odked sam prišao, kak da bi meo oči zvezane; pa sam glédao na levo pa tüdi na pravo; nego nej je dano vsakšemi človeki, da bi vsigdár znao, gde je.“ Casar njemi je obečao svojega slugo, na to se je pa v roke ségno ž njim pa tüdi Gregori je pravo náj njemi dá roko. Ministerij se je nej bráno; bio je pa zavolo pisma vse zeleni od čemérov. Krpan si je naložo bat pa mesarico i njegove zadnje reči pred casarom so bile ete: „Či bi se palig ogláso kakši Brdus ali što drügi, vej znáte, gde se právi na Vreji pri svétoj Trojici. Pozdravim že vse vrejčare, pa županovo mater tüdi. Pa z Bogom ostante !“ „Srečno hodi !“ pravi casar, minister Gregor pa nikaj. (Konec). Pá bi radi mešali v politiki! Malo štera vláda je vzéla v našoj državi razne velke potrebščine s takšov skrblivostjoj v roké kak rávno tá zdajšnja, v šteroj je zastopana po ednom ministri tüdi naša stranka. Znati moramo, da je zdajšnja vláda v najslabšem časi dobila oblast v državi. Vsa politika je bila tak zavožena, da je moglo priti do volitev, pri šteri so zmagale stranke, ki tvorijo zdaj vlado. Poleg vsega jo pa letos po celoj, državi bila tak slaba lelina, je bila potrebna nájvékša skrb, da je nej nesta, pila lakota v vékšoj meri pri nas kak je do zdaj. Glávno delo té vláde je pa takzvano, izenačenje dače po celoj državi, ár so do zdaj v jüžni krajinaj naše države menje dače plačüvali kak pri nas, nás je pa prevelka dáča že preveč žülila. Po novom zakoni bomo mi preci menje dáče plačüvali, v staroj Srbiji pa nikelko več kak prlé, tak da bodo bremena dače po celoj državi ednako razdeljena, ka je jedino pravičnoj Zdaj pa pride nevoščenost! Radič i Pribičevič sta že od vsega začétka vidla, da bo ta vláda dobro delala i sta prek mere čemerniva bila zakaj sta njeva tüdi nej v toj vládi. Začnola sta račanati, da či lüdstvo spozna, da sta njeva, dokeč sta bila v vladi samo dáče povékšávala j punila žepe svojim lüdem, ta vlada pa rávno nasprotno, dáčo ménša i bogše i pravičnejše gospodari z državnim imanjom, vidla sta, da či to lüdstvo sprevidiš te njeva pri volitvaj dosta kruglic zgübita. Záto sta se stáriva neprijatela med seov, Radič i Pribičevič pri velkoj večerji prijatelsko zdrüžila s tem namenom, da to vlado vržete. To pa nej záto, da bi bila tá vláda za nikoj, nego záto, ar so rávno lüdjé sprevidili, da je to dobra vláda i da vnogo dobroga dela te, gda Radič i Pribičevič samo komedije špilata. To sta človeka, šterima je nej záto, naj se lüdem v držávi dobro godi, nego náj njeva sam mo prideta do vláde i državne kase. Radič pa Pribičevič máta vküp 85 poslancov. Za vlado je pa potrebno najmenje okoli 160 poslancov. Zato sta začnola vlečti na svojo stran tüdi Davidoviča, šteri má 61 poslancov. Davidovič, či tüdi je njegova stranka zdaj znami vréd v vládi i má pét ministrov, je v to privolo, ar so njemi obečali, da bo on ministrski predsednik, či spravijo vküp telko poslancov, kelko jo za vlado potrebno. Vlado bi te meli v rokaj Davidovič, Radič i Pribičevič, nego to so ešče namre ugoditi, ár nemajo zadosta poslancov. Vmerje pa napravo malo zmešlinga Radič sam. 25. januara je Davidoviči i Pribičeviči odskočo, i šteo stopiti z nami v vlado, nego v zádnjem hipi ga je Pribičevič zadržao. Ka, bodo nove volitve? Davidovič B zahtevao od ministrov svoje stranke náj izstopijo in vláde ar je tak mislo vlado porüšiti, da bi na té način mogoče on dobo vlado z Radičom i Pribičevičom. Davidovičovi ministri so odložiti svoja mesta v vladi, nego krao je toga nej šteo sprejeti ár nemajo nikšega pravoga zroka vlado štera dobro dela, podérati. Tak se godi, da se Davidovičova stranka trga naraznok ar je samo malo njegovi poslancov Šteri bi meli volo sestavlati vlado z nestalnim pa neresnim Radičom i divjim Pribičevičom. V parlamenti pa vsi poslane lepo glasüjejo za izednačenje davkov. Do volitev bi moglo samo tak priti, či bi Radič pa Pribičevič telko poslancov dobita na svojo stran, da bi vláda nej mela potrebnoga števila v parlamenti Vlade teva človeka itak ne dobita v roko, ár sta jako nestalni-va novi volitev pa níšče nešče držati. Vláda ma za seov té poslance: Radikalov 110, naša stranka 21, Spahova stranka 17, Nemcov 6, i okoli 30 poslancov Davidovičovi demokratov. Tak se lehko računa, da pride mogoče zdaj samo do kakše spremeni, be na ministerski mestaj, vse drűgo pa ostane kak je bilo. 12. februara 1928. NOVINE 3. Čast našim Amerikancom. Gda smo dobili od naših v Ameriki kakši dar za Martinišče, smo vse objavili v Novinah. Čütimo pa posebno dužnost ešče ednok javno pred svetom povedati srčen »Bog plati« vsem, šteri so nam v pretečenom leti pomagali s tem, da so Srečka poküpili. Največ se moramo zahvaliti čikaškim Slovenskim drüštvom, štera so več sto srečk prek vzela. Dosta zaslüge pri tom mata tüdi Horvat J. i Balažic. Tak tüdi Ana Pücko v Bridgeporti pa Dominko J. v Stceltoni. Vsi tej so tržili srečke. Vsem tem i tistim, ki so ovači gda kaj dali, bomo vsigdar hvaležni. Verte nam, dragi dobrotniki, da ste svoj milodar dali v jako dober namen. Dali ste za zavod, v šterom se vzgajajo dijaki vašega rojstnoga kraja. Od teh dijakov bodo edni postali duhovniki. Je- li, kak bi dobro bilo, či bi par doj mačih duhovnikov moglo iti za vami i tam na vaših faraj pomagati ali bar vam držati misijone” Pa kak, či je premalo dühovnikov za tükašnje fare, kak naj idejo za vami? Moremo pa meti močno vüpanje, da pridejo za to lepši časi. Se že kaže sad našega i »vašega« Martinišča. Komaj štrto leto vzgaja po 40 dijakov pa je že eden v velkom semenišči, dva v malom, eden v salezijanskoj drüžbi klerik, više 40 pa je odišlo v misijonske šole. Vi dobro poznate svet i znate, kak je vse pokvarjeno, mlačno, razvüzdano. V tom pokvarjenom sveti je jako težko, da se mladenk ne bi pokvaro v letaj svojega včenja. Zna ostati i postati dober katoličanski uradnik i takši tüdi dosta dobroga včini med narodom, za dühovski stan pa preveč zlejka zgibi pozvanje, štero je prle meo. Zato so dobri krščanski zavodi krvavo potrebni. To so spoznali vsi pametni možje, najbole pa škofje (püšpeki). Tej vidijo, da je brezi dobrih vzgojnih zavodov ali malih semenišč vse zaman. Zato tüdi vsešérom takše zavode podpirajo. Zato ma tüdi Martinišče telko prijatelov i dobrotnik, med Šterimi ste Vi na prvom mesti. Gda se vam zahvalujemo za dano pomoč, vas prav goreče prosimo, da nam pomagate ešče naprej. Posebno v tom leti. Ščemo i moramo si bar eden tao zavoda pred jesenjov pod streho spraviti. Pri naših lüdej je siromaštvo. Pomoči v penezaj nemremo želeti od njih, liki samo foringo pa ovak delo. Gledamo na vas prek sivoga morja i prosimo lüboga Boga, naj pomaga vsem vam, ka te tak ležej ví pomagali nam. J. RADOHA. Agrarne zadeve. Agrarni zakon za Bosno i Hercegovino je prišao v odbor i je tü že tüei sprejeti. V odbori da naše- ga kluba sta poslanca g. Vesenjak i Klekl. Stalni agrarni zakon, Šteri bi rešo agrarno pitanje za celo državo, bi minister rad že meseca marca dao pred parlament, če to dovolijo politične prilike. To izjavo je dao : našima poslancoma g. Vesenjak i Kleklni. Revizija na veleposestvi kneza Eszterhazija je rešena. Gda agrarna direkcija reši prizive, te se lehko začne odaja agr. zemlje. Z tov revizija je izvozi tüdi kolonizacija naših ljüdi na tom veleposestvi. Vse pa zavisi od rešitve ministra. Poslanec Klekl so i pri komisiji i pri ministri zdignoli glas, da prvi moro dobiti zemljo naši domači ljüdje iz Prekmurja. — Ve je teh teliko, da niti tem ne pride teliko v last, kak bi njim po zakoni šlo, kelko menje pa kak bi potrebüvali siromacje z lenlavskoga okraja. Če so Slovenci že dobili, naj dobijo siromaški. Madjari tüdi, to zahteva socialna pravičnost. Državi dajo, ka njoj ide, naj da zato tüdi ona njim, ka potrebüjejo. Gučimo samo za siromake. Slovenska Krajina. — Sobota. V četrtek, 9. februara ob 8 vöri zvečer se vrši skioptično predavanje o alkoholom pitanji v prostoraj osnovne šole. Vsi prijateli treznostnega gibanja so vableni. — Križevci. Občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice« reg. zadr. z n. z. se vrši dne 26. februara ob pol 9 vöri pred poldnévom v prostoraj osnovne šole. — Načelstvo. — Markovci. Pri nas se je vršo jako dobro obiskani kmetijski tečaj v dnévaj 1. 2. i 3. februara. Predavali so gospodje ekonom Vojsk, živinozdravnik g. Šerbec i inž. g Hržič. — Kmečka posojilnica v Soboti má urádne dnéve od 1. febr. naprej vsakši tjeden trikrat i to v tork, četrtek i soboto od 9 do 12 vöre. Po svétkaj ne uradüje. — Človek brez spánja je vreden smilenja. Či pa vsakši dén vse dele svojega tela gojimo s Fellerovim lepodišečim Elsafluidom, nam povekša odpornost .ela, prinese dobro spanje, čuva zdravje, odžene nášast, influenco, gripo, zamuknjenost i kašeo. Že naši roditeli i očevje so radi rabili Fellerov Elsafluid odznotra i odzvüna svojega tela, kak domače sredstvo štero lehša bolečine i kak kozmetikum. Posebno dobro dene mazanje pri trganji. V lekarnaj i trgovinaj 1 pokusni glažek 6, din, dvojni 9 din, špecialni 26 din. Po pošti 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecialni 62 din. Pošila lekarnar Eugcn V. Feller Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. — Turnišče. Občina je küpila stari farov, v šteroga bodo prišle šolske sestre. Novo Župnišče se bo zidalo poleg nove cérkvi. — Martin Krpan, povest ednoga našega najbogšega slovenskoga pisatela i štero je naše lüdstvo strašno rado čtelo, se s tov številkov konča. V prišestnoj številki pride edna kračiša povest iz življenja naši dijakov, nato pa začnemo objavlati edno drügo lepo povest od naši slavni pisatelov, — Dopisnike Novin prosimo, naj malo potrpijo či njüvi članki ne izidejo včasi, ár mámo jako malo prostora. — Velika novost. Od loterije Martinišča je ostalo preci dobitkov kak o. pr. biciklin, obleka, pohištvo, robci, knige, slike itd. K tomi se küpi ešče dosta Vsefele reči i tak se na sprotoletje napravi edna velka tombola. To je skoro tak kak lolerija samo da pri tomboli vsakši ka zadene tüdi včasi dobi, da si lejko odnese ali odpela. Cedule (srečke) se že dobijo v Martinišči. Naskori do se pa tržile tűdi po vesnicaj, najbole v trgovinaj. Edna srečka košta samo 3 din. Što küpi 10 srečk dobi edno gori, što oda 20 srečk tüdi dobi edno. Srečk nega dosta zato hitro po nje. — Martjanci. Dne 3. toga meseca so se preselili s toga sveta po edno leto trajajočoj težkoj bolezni Ivan Cigüth, hišni posestnik, stari 58 let. Pokojni so bili skrben i delaven človek, pri vsej jako poštüvani i prilüblen. Nej so se zbojali nikšega dela, kakštéč težko je bilo. Zapüščajo svojo žalüjočo ženo i deco. K večnomi počinki ji je sprevodila velka vnožina lüdi stari i mládi, želéč njim večni mir i pokoj. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletnov garancijov že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz lastnij Švicarski tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. Tjedenska novine. — Podmorske ladje. Naša držáva je dobila iz angležke ladjedelnice dvej velkivi bojnivi podmorskivi ladji napravleni po naj modernejšem sistemi. V kratkom ji pride ešče nikelko ménši. Italijo pa strašno čemeri, da smo mi tak dobro Oboroženi na sühom, v zraki z eoroplani i na morji z bojnimi ládjami. Nego, ka si známo. Nam je nej za to, da moramo peneze devati v orožje, zakaj je pa ves svet takši, da tisti več valá, šteri je močnejši ? Gda smo se pokázali s štüki, eoropláni i bojnimi ladjam, včasi so vsi sosidje grátali jako dobri z nami, i nam začnejo ponüjati prijatelstvo. — Stadijonske srečke se ešče dobijo. Dobitki so jako lepi, kak vila bicikli, šivalni stroji i podobno. Žrebanja se vrši 25. marca ena srečka stane 10 Din. Pošta upravništva. J. Kozar Martinje. Za leto 1927. šče mate za plačati 100 Din. Mali oglasi. Sreča ! 800 litrov prvovrstne jabočnice lepe farbe i dobroga téka je k odaji. Cena po dogovori. Küpci naj se zglásijo na Gornjoj Bistrici št. 31. Oda se tűdi na dvoje KAROL SMODIŠ, G. Bistrica. Poslanska pošta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Št. G. Lipa. Izročeno dec. 19 pod brojom 36785. Čizmarija Ivan, G. Bistrica 32. Prošnja šla na ravnitelstvo dec. 20. Maroša Mihal, Melinci. Če ščete kak invalid dobiti podporo, morate poskrbeti 1) prepis sodnijskoga sklepa, da ste invalid, 2) Potrdilo davčnoga urada, keliko dače plačate, 3) Občinsko svedočanstvo od siromaštva. To troje denete k prošnji, štera more biti naslovljena na socialno ministerstvo i je prosta kolka. Martin Palič i tovariši, Sv. Martin. Vašo pritožbo razložo 25. jan. g. ministri. Če je po zakoni mogoče, osobito, če je še kaj neprodane zemlje, i küplena zemlja ešče ne na Vas tabulirana, potem de se Vam lehko pomagalo. Gaal Jožef, Beltinci. Zglasi se v Martinišči v Soboti. Tü dobil potrebna pojasnila. Škraban Rudolf, Sv. Jürij. Javi se na glavarstvi za polletni kmetijski tečaj. Interisantom za našo popolno gimnazijo. Pred božičom sem pri ministri osebnom vložo prošnjo i toga še z rečjov lepo proso, naj zdržavanje cele osemrazredne naše gimnnazije prevzeme držáva. I g. minister i načelnik g. Ilič sta mi obljübila, da ta to prošnjo podpirala, če finančni odbor nede proti. Ka je skleno finančni odbor naznanim, gda de končnoveljavna njegova odločitev. G. poslanec Jerič so pa dosta hodili okoli pa dosegnoli, da je gimnázija dobila tri gospode profesore. Vogrinčič Mihal, Koprivnik. Odgovor dobite od g. Jerič Ivana, nar. poslanca vašega okraja, komi sam Vašo prošnjo prekdao. Fr. Smolkovič, Šafarsko selo. Pod br. 8034. dovoljeno potüvanje v Australijo že dec. 16.-ga. Odranci: Škafar Mihal,. Gostan Andráš, Kociper Jožef, Hozjan Jožef; D. Lendava: Krampač Jožef, Vuk Franc. Vaše prošnje za potüvanje v Australija se rešijo te mesec februara. Vi spadate na kvoto marca. Vsaki mesec jih sme najmre iti samo sto. Plej—Čurič—Žižek, Črensovci. Pismo Šlo. Ne nikše nevarnosti. Dokeč pogodba ne podpisana, vam nikaj nemorejo. Gašparič, Lipa. Pogodba ešče ne v Beogradi. Veleposestvo jo - more dopusti i te se pošlje gor na ministerstvo. To pogodbov če so cene previsoke, ne bo odobrilo ministerstvo. Podregali se mora na direkciji v Ljubljani, da pogodbo hitro da poslati v Beograd. Trem Bistricam. Zavolo mosta je rešeno to: Most Veržejski bi Vam dalo železniško ministerstvo, a ne je njegov, nego vojnoga ministerstva. .Moramo zdaj vojno ministerstvo prositi, naj Vam da most. Napravite vlogo na Vojno ministerstvo i mi jo dopošljite. Franc Vogrinčič, Carevo Selo. Javite se pri g. Jeriči, poslanci vašega kraja. Klemar Jožef, Ropoča. Drage volje včinjeno. Nikaj neste dužni. Agrarni: Interesentje, Bükovnica. Zavzeo sem se za vas i pri direkciji i pri komisiji i dobo od obe strani Obečanje, da dobite, ka prosite. NA PRODAJ je v tešanovskem logu vse féle jeličov les, kakor late za plot, žvinge (Štafelni) roženice, lemezi, lestvice, štange za zidarje, rušt gor postavljati, les za hüte itd. Oddava se vsaki den v šumi. Več se izve pri IVAN RUUPERJU logari v Tešanovcih. 4. NOVINE 12. februara 1928. Občinam, štere so zaprosile, naj se zabrani sečnja i izvoz drv iz dolnje-lendavskoga Okraja. Minister za šume i rüde je dao svojo reč, da na novo več ne dovoli izvoza. Če hiše oseba ministra spremenila, naj občine taki zdignejo pali glas pri novom ministri. V složnosti je moč. Oproso sem tüdi agrarnoga ministra, da naj je proti izvozi. Občina D. Bistrica. I pri ministri i pri velikom župani zavzeo, da se prepreči selitev hiš zavolo Müre Dobro pa mi bo nevarnost večkrat naznaniti pismeno-uradno, ka to pokažem na merodajnom mesti. Bednjajčarje. V Čakovci leži vaša prošnja zavolo šolo. Idite po njo pa jo prosita vö pa mi jo prinesita k Vüzmi v Črensovce, ka Vam povem, ka morete Ž njov včiniti. Koštric Jožef, Dolnja Lendava — gori. Za zdaj ti je ne mogoče priti v slüžbo, ar carinarnica bo v večih mestih tiče finance püstila iz slüžbe, ár jih je preveč. Poišči si drügo slüžbo, kelko sam mogoči, ti bom Šo na roko. Občinski odbor, Moravci. Vaš protest sprejeli, gda smo onoga ovih občin že oddali na merodajnom mesti. Pa zato dobro, da sta se i vi zglasili. Vam i vsem Občinam, štere so protestirale proti sečnji i izvozi drv, ešče to naznanimo : moja predstavka i vaši protesti so to zvolili, da je velikomi župani poslano pitanje, jeli je sekanje i izvoz drv za dovolitvi ali prepovedati v Prekmurji. — Zato občina za občinov pošljite proteste na velikoga župana, naj ostro protestira pri ministri proti sekanji i izvozi drv. G. poslanec Ivan Jerič naznanjajo sledeče: K. A. Bakovci. Prošnjo sam za Vas vložo na ministrstvi. G. minister je oblübo, da nekelko dobite. J. K. Pečarovci. V Tvojoj zadevi sam bio na ministrstvi. Te dneve se sestane komisija, štera de razpravlala od Tvoje zadeve. Oblüblena je dobra rešitev. A. C. Sebeborci. Blagovolite mi naznaniti, ali ste sami iztopiti iz slüžbe, ali so Vas dali na razpoloženje, da bom tomi primerno mogeo zagovoriti Vašo zadevo. J. M. B. Vaša zadeva se reši s tala vugodno. Naskori dobita celo stvar uradno. Občina Vuča Gomila. Kak je z Vašov zadevov, zvedite pri župani vaše občine, ta sam pisao pismo. M. Drv. Bodonci. Tiste mape ešče nega tü. Zadevo sam vzeo v roke i mislim, da še posreči vrediti. F. E. Gederovci. Stvar se jako ugodno razvija, kda bom meo telko časa, Vam vse potrebno pripravim i pošlem. M. V. Kruplivnik. Prošnja je ešče ne dospela na ministrstvo, Pozvedite na glavarstvi, kda i pod šterov štev. je bila od tam odposlana. F. F. Predanovci. Vaša zadeva je že tak zastarala, da težko najdemo pisma na ministrstvi. Že trikrat sam bio i vse zaman. Ešče bom ku šao. Zakaj ste ne prle komi zadeve zročili ! J. G. Ljubljana. Pošlite ešče tozadevno Potrdilo od policijske oblasti i se Vam vugodno reši. J. B. M. Sobota. Zadeva je nujna, pošlite kemprle, ka sam v pismi proso. F. D. Križevci. Zadeva ne spada pod ministrstvo za zdravje, nego pod oblastni odbor. Tam sam napravo potrebno posredüvanje. V drügi zadevaj bom tüdi s časom posredüvao. GOSPODARSTVO. Licencovanje bikov. Od marca meseca do sredine maja se vrši po celoj mariborskoj oblasti licencovanje bikov. To je gotovo eden najvažnejši poslov oblasti pri povzdigi živinoreje zato bo dobro da se od toga nikelko pogovorimo. Namen licencovanja je sledeči. iz vekšega števila bikov se odeberejo tisti šteri po svojoj zvünešnosti i po svojem rodi odgovarjajo nameni za izboljšanje živinoreje. Samo lastniki takši bikov dobijo dopustnico i stem tüdi dovolenje za püščanje, proti primernoj odškodnini. Püščave bikov šteri so nej licencovani je prepovedano, i se kaznuje z 10 do 250 Din. Zato je potrebno, da vsakši prižene svojega nad edno leto staroga bika na pregled. Da bi pa tisti, požrtvovalni kmetje šteri stalno držijo dobre plemenske bike mele za svoje stroške tüdi nekše povračilo so določene posebne nagrade. Ob priliki licencovanja se vrši vsešerom tüdi kratko strokovno predavanje o pravilnoj živinoreji. Zato je dobro, da bi se za to zanimali tüdi tisti gospodari šteri nemajo bikov. Tüdi občinski predstojniki se morajo zato v velkoj meri brigati. Zato ka je velka dobrota za vsakšo občino či ma zadosta licenciranih bikov. Po zakoni je dužna občina da skrbi zato da ma zadostno število bikov. Če nemajo posamezni kmeti za to sposobnih bikov je mora občina na svoje stroška, preskrbeti. Zato naj že zdaj skrbijo občinski predstojniki da bo mejla občina na vsakih 80 do 100 krav najmenje ednoga za püščanje sposobnoga bika. Na to bo veliko županstvo posebno ostro pazilo. Z küpüvanjom bikov bi mele občine dosta stroškov zato se naj vseširom pazi že zdaj, da bodo kmetje meli sami doma bike. Natečaj. Uprava kraljevih fondov razpisuje natečaj za delo, v katerem se bo na podlagi dejanskega položaja predočilo stanje celotnega narodnega gospodarstva v vsej državi, krajevno pa, kolikor je to potrebno glede posamnega kraja kot sestavnega dela celote. V tem delu se bodo uvaževali vsi pogoji in činitelji, ki so merodajni za pravec in vrsto gospodarstva, za višino njegove tehnike, kapital, dohodek itd. Končno je treba vočigled vsemu temu podati razvojne možnosti in izglede za bodočnost ter pogoje za to. Delo ne sme obsegati nad 20 tiskanih pol, velike osmerke z garmond tiskom. Rokopisi naj se predlagajo pod imenom pisca, ali pod posebno označbo in to od i. oktobra t. l. nadalje, ker želi uprava objaviti nagrajeno delo do konca tega leta. Nagrada znaša 40.000 Din. Rokopise bodo ocenili naši strokovnjaki. Št. 2686. Iz pisarne Kraljevih fondov. 18. jan. 1928. v Beogradu, Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, najdete v najbokšoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite ščista brezplačno. V tom ceniki najdete vöre, zlatnino i srebrnino, jedilno orodje, žepne nože, škarje, šker, potrebščine za briti, glavnike, kefe, kühinjsko predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale štopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumente. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Oglase sprejema od zdaj naprej samo uredništvo Novin v Soboti Kolodvorska ul. 123. ali pa tüdi tiskarna. Naročijo i plačajo se teda od zdaj naprej oglasi tü, pa nej več na upravništvi v Črensovci. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 310 Din., žita 290 Din., ovsa 250 Din-kukorice 220 Din., ječmena 260 Din., hajdine 300 Din., prosa 200 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12'— Din., svinje 16—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza : 1 Dolar 56 Din 55 par, Schiling 7 D 90 p. Čehoslovaška krona 1 D. 65 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2,95 D. Fál in lepe škrinje pa pohištvo se dobi pri ŠERCER in DRUG MURSKA SOBOTA dr. Czifrakovoj hiži poleg rimsko kath. Cerkve. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „CREME MA JALA“ lice dobi lepo čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Mali oglasi. Lepa, suha bükove drva in premog za kuriti se dobi po nizki ceni pri V. BRATINI, trg. v Križevci pri Ljutomeru. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni prí Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Vaše telo rabi gojenje, da ostane Zdravo. Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov pravi Fellerov lepodišeči „Elsafluid“ On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i sjačove mišice i žile i dobro dene vsem delom tela. Ribanje i mazanje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci i lehša bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti nášasti, influenci, gripi, zgrablivim boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več BO let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj i trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsafluid v poskusni glažkecaj po 6 Din dvojni po 9 Din. ali špecialni po 26 Din. če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti i Vam pride pri več vküp falej. Po posti pride 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecialni kautici 62 Din. 18 pokusni, 12 dvojni ali 4 špecialne 102 Din. 54 pokusni ali 36 dvojni ali 12 špecialni 250 Din. Naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.