Klavska enotnost
2l- 8. 1976 - ŠT. 33 - L. XXXV - CENA 3 DIN
^LAVN' UREDNIK:	ODGOVORNI UREDNIK:
0jko Černelč	bojan Samarin
Ogorčeni
protestiramo
Bližnje preštevanje manjšin v Avstriji, ki pomeni grobo kršitev državne pogodbe, še posebej pa nečloveško ravnanje atrijske policije ob zadnjih dogodkih v Škocjanu je upravi-en° razburilo vse naše delovne ljudi. Na protestnih zboro-^njih so se zbrali v preteklih dneh delavci skoraj v vseh plovnih organizacijah. Od litostrojcev, delavk in delavcev aturnusa, pa vrhniških usnjarjev do tamovcev v Mariboru. Kopra do Murske Sobote in od Jesenic do Bele krajine, so bili globoko prizadeti in vznemirjeni, hhši delovni ’Judje so ogorčeno protestirali in se v protestnih pismih zgra-^li nad uradno politiko Avstrije do slovenske in hrvaške Manjšine, kršitvijo dokumentov helsinške konference in nad očitnim oživljanjem nacizma ob naši meji. Povsod ,so izrazili ^Ijo pa mirnem sožitju s sosednjimi državami, istočasno pa °dločno pripravljenost, da branijo pravice in obstoj naše Manjšine. Ni fotografiji: protestno zborovanje v Industriji Usnja na Vrhniki.
Foto: JANEZ PUKŠlC
IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA V COLQMBU
Govor voditelja jugoslovanske delegacije, predsednika republike Tita v splošni razpravi na peti konferenci neuvrščenih v Colombu je vzbudil izredno zanimanje ne samo med udeleženci konference, temveč po vsem svetu. Iz daljšega govora predsednika Tita objavljamo nekaj glavnih misli.
„Minilo je petnajst let od prve konference šefov držav ali vlad neuvrščenih držav v Beogradu. Čeprav smo tudi takrat z zaupanjem gledali v prihodnost in v moč naših načel, vendarle nismo mogli pričakovati, da se bo gibanje neuvrščenih v pičlem poldrugem desetletju tako povečalo in preraslo v tako pomemben dejavnik na mednarodnem prizorišču. To nas mora navdajati z zadovoljstvom, pa tudi z nič manjšim čutom odgovornosti za vse, kar je treba storiti danes in jutri.“
„Po zaslugi prizadevanj neuvrščenih, socialističnih in drugih miroljubnih držav ter vseh naprednih in demokratičnih sil v svetu so bili doseženi veliki uspehi pri osvobajanju narodov in človeka.“
Neuvrščene države se bojujejo za najširše interese vsega človeštva in ne za kake svoje ožje cilje. Zato se ob njihovem programu zbira čedalje več držav. Le-te se niso zapirale v svoj krog, ampak so si prizadevale, da bi sodelovale z vsemi državami, ki jih politično navdihujejo enaka ali podobna hotenja."
Namesto, da bi nekatere sile sprejele ponujeno roko sodelovanja, se ne odrekajo poskusom, da bi s pritiski in vmešavanjem in celo s silo intervencije razbile enotnost neuvrščenih ali podredile nekatere izmed njih svoji politiki. To seje predvsem pokazalo med pripravami na to našo konferenco."
„Zbrali smo se na tej konferenci, da bi po možnosti našli odgovore na čedalje bolj zapletene zagate sodobnega sveta. Čeprav je mednarodna skupnost dosegla pomemben napredek pri ustvarjanju pogojev za ohranitev miru in reševanje spornih vprašanj, je položaj v svetu še vedno zelo zapleten in obremenjen s številnimi nasprotji."
Neodvisnost in varnost številnih neuvrščenih držav ogrožajo zunanji pritiski in poskusi vmešavanja. To kaže, da sovražniki miru in svobode ne mirujejo in da se jim moramo zato skupno postaviti po robu."
„Tudi naša konferenca se mora odločno zavzeti, da bi popuščanje napetosti zajelo ves svet in vsa področja v odnosih med državami. Kajti reševanje poglavitnih mednarodnih problemov ni več mogoče brez udeležbe vseh držav na enakopravni podlagi in z univerzalnim uresničevanjem načel aktivne in miroljubne koeksistence."
„Mislim, da je napočil čas, da bi pod okriljem Združenih narodov sprožili naj-
širšo mednarodno akcijo za hitrejše reševanje kriz in perečih problemov. Razumljivo je, da bi se morale tudi velesile pridružiti tej dejavnosti, da bi naposled hitreje krenili naprej."
..Nadaljevanje oboroževalne tekme, kije že dosegla orjaški obseg, vse bolj postaja eden izmed glavnih virov nestabilnosti,
napetosti in nevarnosti za mir in varnost v svetu. Zato je treba sprožiti nove pobude in narediti nove korake, da bi se ta tekma ustavila in brez odlašanja -sklenil sporazum o resničnih ukrepih za razorožitev."
Nenehno poglabljanje prepada v svetovnem gospodarskem razvoju in stalno slabšanje položaja držav v razvoju sta danes eden izmed najbolj nevarnih vzrokov zaostrovanja in spopadov v svetu'. Še vedno niso bili storjeni koraki, ki bi vlivali zaupanje, da se bo ta skrajno vznemirljiv položaj začel spreminjati."
„Naša konferenca poteka v prelomnem trenutku naše dobe. Svet dosti pričakuje od tega, doslej največjega zborovanja neuvrščenih držav. To je razumljivo. Kajti neuvrščene države niso nikoli zgolj pre-
poznavale problemov, temveč so vedno nastopale tudi s konkretnimi programi za. njihovo reševanje."
..Neuvrščene države so prevzele svoj del odgovornosti za ustvarjanje pravičnejšega sveta. Tako kot doslej, so tudi v prihodnje pripravljene enakopravno sodelovati z vsemi pri uresničevanju te revolucionarne
^ naloge. To svoje zgodovinsko poslanstvo bodo opravljale tem uspešneje, čim bolj bodo krepile svojo enotnost in medsebojno solidarnost."
,,Pozivamo vse narode in vlade k sodelovanju v naporih za preobrazbo sveta, ker mislimo, da je tisto, kar zastopamo, v resničnem interesu vseh."
„Na poti neuvrščenosti, za katero smo se odločili, so bile in še bodo težave. Premagovali smo jih z dogovarjanjem in akcijo in kot celota vedno postajali močnejši."
„V naših sklepih in programih je nakazana vizija jutrišnjega sveta, katere uresničevanja ni mogoče preprečiti. Toda ta vizija se ne bo uresničevala sama po sebi, zanjo se je treba bojevati. Naj ta konferenca poteka v znamenju dogovora o našem še uspešnejšem boju in akciji."
p
tnoenLGoV°rkoviČ vo4ia patrole, Veljko Žujič oprav!- ter ^an Balič kot spremljevalec — m »pn V jaB svojo dolžnost in to na svoj prazn
njegov po-so kljub prazniku
Sene T" uuiiuusi m iu na svoj praznik, ko jim je načelnik •ahiega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar v čestitki
med drugim poudaril: „Ta praznik slavite v jubilejnem letu 35. obletnice vstaje naših narodov in narodnosti tudi z novimi uspehi, ki ste jih dosegli pri budnem varovanju meja naše samoupravne socialistične skupnosti."	Foto: A. Agnič
Produktivnost dela, tako smo ugotavljali že na začetku leta, se nam ne premakne z mrtve točke, hkrati pa je v posameznih gospodarskih vejah in dejavnostih celo do nekajkrat manjša kot v visoko razvitih industrijskih deželah. To z drugimi besedami pomeni, da z enakimi sredstvi in enako količino vloženega dela iztržimo manj dohodka. Zakaj? Poleg gospodarskih težav na domačem trgu lahko naštejemo še slabšo organizacijo dela, dražje surovine, višje proizvodne stroške, slabše pogoje prodaje na tujih trgih in še kaj. Predvsem pa velja poudariti, da skorajda ne znamo poiskati prave poslovne priložnosti in jo izkoristiti. Ing. Miro Jančigaj, direktor Em0 iz Celja, je tovrstne -izkušnje iz Ema, ki pa lahko veljajo tudi za marsikatero drugo, znatno večje in bolje organizirano podjetje, opisal takole: „Mi smo zelo dobri in uspešni, kadar je treba posel opraviti, ne znamo pa siga pridobiti."
Pri tem je kajpak menil, da si ne znamo pridobiti dobrih, konjunk-turnih in rentabilnih poslov, takih, pri katerih bi veliko in dobro ..zaslužili".
Kje so vzroki, da se izkažemo večinoma samo kot dobri delavci (storilnost v proizvodnji v marsikaterem našem podjetju dosega in celo presega storilnost v enakih proizvodnjah v razvitih deželah)? Očitno pri organizatorjih poslov, pri organizatorjih dela, pri pomanjkanju surovin, repromaterialov. .. Dejali pa bi, da je ključ problemov vendarle v pomanjkanju ustreznih kadrov.
V naši republiki nam namreč relativno mnogo bolj kot nižje kvalificirane delovne sile primanjkuje strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, zlasti pa komercialistov in diplomiranih ekonomistov. Teh kadrov bi podjetja zaposlila še enkrat toliko, kot jim jih uspe pridobiti, ..raztrgala" pa bi se za delavce, sposobne raziskovati trg in ugotoviti, kakšne izdelke sc izplača izdelovati. V mnogih podjetjih, ne le v Emu, vedo povedati, kako zelo potrebujejo takšne ljudi. Na vprašanje, čemu jih ni dovolj, kljub izdatnemu vpisu na ustrezne šole, pa je kajpaK na tako pičlo odmerjenem prostoru težko odgovoriti. Je temu krivo nepravilno profiliranje kadrov, mimo potreb gospodarstva slaba stimulacija pri delu, ali kaj drugega, da jih podjetja težko najdejo? Dejstvo je, da tudi zavoljo pomanjkanja takih kadrov pogosto ostajamo na ravni drugorazrednih poslovnih partnerjev, zlasti pri poslih s tujimi podjetji, kar pa nam seveda ni najbolj v korist.
B. RUGELJ
KAJ SMO STORILI...
Važna je zaščita
V delovnih organizacijah, kjer je delo nevarno in težko, denimo v rudnikih, železarnah, v težki kovinski industriji in še kje drugje, se precej delavcev pri delu tako poškoduje, da ostanejo invalidi. Predpisi takim delavcem zagotavljajo še naprej vse pravice, ki so jih imeli v delovni organizaciji že prej, preden so postali manj sposobni za delo. Tako imajo pravico na ustreznejše delovno mesto — glede na stopnjo invalidnosti, zagotovljen jim je poprejšnji osebni dohodek in tako dalje.
Seveda imajo v delovnih organizacijah, kjer je sorazmerno veliko delovnih invalidov, kopico težav. Največja je nedvomno - iskanje ustreznega dela za delavce, ki ne zmorejo več ne takšnega delovnega ritma niti naporov kot zdravi delavci. To pomeni, da je delovni proces tam, kjer je zaposlenih veliko invalidov, slabši, da je delovna storilnost manjša, proizvodni stroški zavoljo tega večji. S takšnimi podatki lahko postrežejo v vsakem našem premogovniku, pa v železarnah; tudi v Litostroju in še kje imajo takšne težave. Problem v naštetih delovnih organizacijah je namreč v tem, da nimajo dovolj takšnih delovnih mest, ki bi bila za invalide dovolj lahka. Na primer - rudniki. V zasavskih premogovnikih je precejšnje število rudarjev - delovnih invalidov, še vedno na delovnih mestih, na katera bi pravzaprav ne sodili, saj delu, ki ga opravljajo, niso povsem kos.
Kam z njimi je vprašanje, s katerim se ne ubadajo samo Zasavski premogovniki, ampak tudi družbena skupnost. Tudi načeloma ta problem še ni razrešen, saj se strokovnjaki in politiki še vedno ukvarjajo z odgovorom na vprašanje, kakšna oblika zaposlitve je boljša: ali v posebnih, za zaposlovanje invalidov ustanovljenih podjetjih, ali pa v „nor-malnih“ delovnih okoljih. Dosedanje izkušnje kažejo, da posebna podjetja niso dala zadovoljivih rezultatov. Kar po vrsti so preraščala v „normalna“ podjetja, širila svojo dejavnost, vendar so zaposlovala vse več zdravih delavcev, tako da zdaj v njih ni nič več invalidov, kot v kateremkoli podjetju s težjimi delovnimi pogoji. Razen tega zahtevajo takšna podjetja posebno družbeno skrb. Ni namreč moč pričakovati, da bi biU proizvodni stroški v takšnem podjetju na ravni proizvodnih stroškov v podjetju, kjer so zaposleni zdravi ljudje. Ne nazadnje pa velja opozoriti na socialni vidik zaposlovanja invalidov v posebnih podjetjih: strokovnjaki sodijo, da je za vključevanje invalidov v družbo mnogo bolje, če so zaposleni v ,/iormalnih“ okoljih.
In kaj lahko pri tem stori sindikalna organizacija? Moramo reči, da so sindikati doslej, zlasti za ponovno vključevanje invalidov v družbo, storili veliko. Vendar pa podatki, ki jih imajo strokovne službe na voljo, kažejo, da so sindikati v podjetjih malce zanemarili osnovno vprašanje: kaj storiti, da do nesreč na delovnih mestih ne bi prihajalo? Na tem področju dela sindikati vsaj doslej niso dali veliko od sebe, niso tudi te plati skrbi za delavce povsod sprejeli kot redno obveznost svojega delovanja, čeprav jih k temu zavezujejo sklepi 8. kongresa ZSS.
B. RUGELJ
Res spoštovati merila!
Na podlagi nekaterih opozoril bi lahko sodili, da se ponekod še vse premalo zavedajo, da je sprejemanje v ZK stalna in odgovorna naloga.
Pojem stalne naloge, kot je to opredelil CK ZKS na 5. seji, pa zagotovo ne pomeni samo zahteve po sprejemanju zaradi sprejemanja samega, temveč hkrati tudi zavest, da mora vsak novi član ZK tudi izpolnjevati vse tiste pogoje, ki jih zahteva statut. Pri tem
Komunist»
DE
pa je pojem aktivnosti zagotovo še posebej pomemben, saj lahko predvsem z delom vsakdo dokaže ne le svojo pripravljenost, temveč hkrati tudi idejnopolitično naravnanost, ki se ne sme dokazovati samo z besedami, temveč predvsem z dejanji. Žal pa po statističnih podatkih lahko ugotavljamo, da dobra tretjina novosprejetih članov ni ob sprejemu imela nobene funkcije, da so ponekod podelili izkaznice ZKS mladinkam in mladincem, ki sploh niso bili člani
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Dolgozok je uvodnik v zadnji številki posvetil konferenci voditeljev neuvrščenih držav. Pisec obravnava zgodovinski, pregled dosedanjih srečanj, gospodarski položaj in svetovni gospodarski sistem. Naslov članka je: „Bogati in siromašni v Colombu".
Reporterja časopisa sta prejšnji teden obiskala Bečej, kjer sta se pogovarjala s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Sandor-jem Beretkom, uglednim delavcem kmetijskega posestva Petoefi iz Bačkega Petrovega sela. Naslov reportaže je: ..Poletje v Bečeju“.
V članku „Subotiška
panorama11 pa novinar iz Subotice obravnava tri vprašanja: na kaj vse se pritožujejo subotiški trgovci, zakaj so ob desetih storitvenih podjetij mestna komunalna podjetja prišla na beraško palico in položaj obrtnikov.
„Štiri korake naprej11 je naslov intervjuja sodelavca časopisa s predsednikom vojvodinske delegacije v zboru republik in pokrajin Predragem Vladisavljevičem. Govorila sta o vprašanjih, ki se nanašajo na srednjeročni načrt.
V rubriki ,,Iz sodnega arhiva11 je razlaga dveh zakonskih situacij. Prva je: Kdaj izgubi stanovanjsko pravico tisti, kije zaposlen v tujini, druga pa je, da ni mogoče prekoračiti osebnega dohodka, kije določen na podlagi pravilnika o delitvi.
Poleg omenjenih člankov lahko preberete tudi naslednje:	Varujmo varnost
samoupravljanja^ ..Morilec številka tri11, „Žlica medu11 ter „Amateiji na profesionalni ravni11.
OCENA JAVNE RAZPRAVE 0 OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V ŠKOFJELOŠKI OBČINI
DOBRO OPRAVLJENE NALOGE
Po seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki je bila maja in na kateri so sprejeli načrt dejavnosti sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v občini, so se dogovorili, da bodo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih končali prvo fazo javne razprave do prve polovice prejšnjega meseca, vendar so jo morali zaradi nekaterih zamudnikov skleniti šele konec julija.
Ko so na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Škofji Loki minuli četrtek pregledali poročilo o poteku dosedanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, so
ugotovili, da so v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih do 31. julija organizirali javne razprave. Razveseljivo je, da je javna razprava zajela v škofjeloški občini 91 delovnih organizacij; od skupno 13.000 zaposlenih seje članskih sestankov osnovnih sindikalnih organizacij oziroma zborov delavcev udeležilo kar 11.830 delavcev ali 91 % vseh zaposlenih v občini. Javne razprave so morali ponoviti v organizacijah Poliks Žiri in Termopol Sovod-nje zato ker nista pripravili temeljitih ocen samoupravnih razmer in svojega gospodarskega stanja.
Predsedstvo ObSS je prav tako ugotovilo, daje bila večina javnih razprav v delovnih organizacijah vsebinsko dobro zastavljena, pa tudi oceno samoupravne organiziranosti in odnosov so sprejeli šele po temeljitih obravnavah. K velikemu obisku javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu v škofjeloških delovnih organizacijah gre pripisati tudi razveseljivo spoznanje, da je v razprave poseglo veliko delavcev, ki so imeli tudi precej pripomb -na osnutek zakona. Večkrat pa je bilo na zborih delavcev slišati željo, da bi moral biti zakon napisan bolj razumljivo, da bi ga laže dojeli
vsi delavci.
Po mnenju članov odbora za izvedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri vodstvu škofjeloških sindikatov in predsedstva občinskega sindikalnega sveta bo treba posvetiti vso pozornost tudi drugi fazi javne razprave, potemtakem tistim aktualnim vprašanjem, kako se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela samoupravno organizirati in kako se samoupravno povezovati, da bodo uresničeni družbenoekonomski cilji in da bosta prišla do neposredne veljave delavčeva volja in interes.
I. V.
V RAVENSKI OBČINI OCENILI DOSEDANJI POTEK JAVNE RAZPRAVE O »MALI USTAVI«_
Skrb družbenoekonomskim odnosom
Na Ravnah na Koroškem ugotavljajo, da poteka javna razprava o osnutku zakona o združenem delu skorajda tako, kot so predvideli z akcijskim programom. Niso pa v Mežiški dolini zadovoljni s številom razpravljavcev, prav tako pa tudi ne z udeležbo na sestankih. V tej občini koroške regije so v vseh samoupravnih sredinah do 10. julija izdelali ocene družbenoekonomskih in samoupravnih razmer ter njihovo primerjavo z določili osnutka zakona o združenem delu. Pone-
kod so hkrati z oceno pripravili tudi že prve predloge o tem, kako bodo skladno z določili zakona o združenem delu izpopolnili samoupravno organiziranost ter vsebino samoupravnih splošnih aktov in pa roke, v katerih morajo biti naloge opravljene. Predloge obravnavajo družbenopolitične organizacije. V zvezi s tem ugotavljajo nekatere pomanjkljivosti oziroma slabosti. Marsikje so namreč pripravili analize zgolj zato, da so opravili eno od nalog v prvi fazi javne
razprave. Prav tako je očitno, da bodo morali v prihodnje namenjati posebno pozornost urejanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Doslej, na primer, v povezovanju trgovine in proizvodnje ni zaznati kvahtetnejših sprememb. Zato imajo v Mežiški dolini stalne težave pri oskrbi s prehrambenimi in drugimi izdelki.
V več dislociranih obratih pa še zmeraj ni razvito samoupravljanje. Delovni ljudje v teh dislociranih obratih pa se
tudi ne vključujejo v razreševanje družbenopolitičnih vprašanj v kraju. Kar zadeva združevanje dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela v okviru organizacij združenega dela in sestavljenih organizacij združenega dela, pa je še vse preveč nezaupanja, predvsem tudi zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov, ni pa tudi opaziti večje pripravljenosti za medsebojno sporazumevanje in vzajemno reševanje odprtih vprašanj.
' E. K.
zveze socialistične mladine ali katerekoli druge družbenopoliti^ organizacije, da v mnogih primerih sploh ne moremo govoriti pravilnem in doslednem evidentiranju kandidatov, da nekatet drugih slabosti niti ne omenjamo. Najbolj pa nas veijetno uprav' čeno bode v oči dejstvo, da precejšen del novih članov ni bil vk|u čen v načrtno dodatno študijsko delo, da nekateri novospreje niso delovali v nobenih družbenopolitičnih organizacijah ali 0Ifa’ nih samoupravljanja in da jim ob sprejemu, seveda na podlagi d°g0, vora, niso v osnovnih organizacijah dodelili nobenih konkretna1 zadolžitev, s katerimi bi se lahko (in bi se tudi morali) izkazati, .j.
Vse te ugotovitve bi morali še posebej pretehtati v prim61? sprejemanja starejših tovarišev, predvsem tistih, ki so že presej?1’ trideseto leto. Nikakor seveda pri tem ne mislimo na nekakjn umetno omejevanje sprejemov glede na leta, temveč na raz umij!'1® dejstvo, da bi se morali ob vsakem sprejemu starejših odgovoffl vprašati, zakaj doslej niso našli poti za vstop v ZK.
Dokaz za to je nedvomno že precejšnje število članov, ki s°v zadnjem času ponovno vstopili v ZK. In med temi še posebej izst0" pajo tisti, ki so na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih, saj J® teh skoraj polovica, skoraj tri četrtine pa jih je starih od 30 do let.
Ta pojav ne bi bil toliko zaskrbljujoč, če ne bi ponekod zejjj nedvoumno opozarjali, da lahko resnično govorimo o primeri11 dokaj odkritega karierizma oziroma boja za položaje, prikrite sanosti11 nad starimi napakami, nenadnega idejnega spreobrnjen]3 in podobnih primerih, ki bi jih morale osnovne organizacije v kali zatreti oziroma onemogočiti.
Podatki o sprejemih v ZK kažejo, da take številne krepitve dosl6) še nismo zabeležili. Toda prav 5. seja CK ZKS je jasno povedala, ^ nikakor ne smemo stremeti samo k številčni, temveč hkrati tudi l111 še posebej) vsebinski oziroma akcijski krepitvi. Razliko med pojmoma lahko zagotovimo predvsem z doslednim spoštovanj61*1 meril, ki morajo biti podlaga za sprejemanje slehernega nov6!? člana, nikakor pa ne samo z željo, da bi dokazali uspešno de10 samo z večjim številom članov.	JANEZ KOROŠE1'
Vračanje zdomcev
Ob koncu leta 1973 je bilo na delu v tujini 1,100.000 jugoslovanskih delavcev, lani okrog 950.000, marca letos pa okrog 900.000. Prizadevamo si, da bi se čimveč delavcev vrnilo in da bi se naši delavci z dela na tujem postopno vračali v domovino, saj bi politika naglega vračanja izzvala gospodarske težave pri nas in v državah, v katerih so zaposleni.
Ne glede na vzrok za odhajanje naših delavcev na delo v tujino nameravamo ponovno zaposliti vse delavce, ki se vrnejo. To je verjetno potrebno posebej poudariti, ker je ponekod čutiti odpore proti vračanju in zaposlovanju povratnikov ne le v določenih birokratsko-tehnokratskih strukturah, ampak tudi pri posameznikih, v nekaterih TOZD, ki se vprašujejo: „Kje pa ste bili takrat, ko nam je šlo težko? 11
Za povratnike niso potrebni nikakršni privilegiji,'vendar bi brezbrižen odnos do vračanja lahko povzročil stihijo, kar bi lahko izzvalo nepotrebne ekonomske in socialne zaostritve. Proces vračanja zelo olajšuje okoliščina, da lahko povratniki na osnovi zakonov o samoupravnem planiranju in o združenem delu z združevanjem lastnih sredstev in z vrsto drugih načinov prispevajo k ustvarjanju pogojev za lastno proizvodno zaposlovanje doma.
Tudi slovenski sindikati si prizadevajo, da bi odstranili vzroke, ki povzročajo odhod delavcev na začasno delo v tujino. Kljub temu pa ostajajo mnoga delovna mesta v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, zlasti v razvitejših občinah, nezasedena ali pa jih zasedejo delavci iz drugih delov Jugoslavije. Takšen razvoj za Slovenijo ni vedno najugodnejši, ker odhajajo na delo v tujino v glavnem strokovni delavci z delovnimi izkušnjami, na njihova mesta pa prihajajo tisti, ki šele morajo postati industrijski delavci.
Od 65.000 slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini jih ima nad 50 % strokovne kvalifikacije. Problem je v tem, ker se ti delavci kljub začasni recesiji vračajo v zelo majhnem številu, saj uživajo pri tujih delodajalcih velik ugled. Lani se jih je vrnilo samo 3000, od tega le 1500 industrijskih delavcev in nad 500 takšnih, ki so dosegli pravico do upokojitve.
Vseh teh dejstev se slovenski sindikati dobro zavedajo, zafo se zavzemajo za hitrejšo modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in poslovanja, spodbudnejše nagrajevanje po delu, zlasti ustvarjalnega dela, za izboljšanje delovnih pogojev v tovarnah in za razvijanje proizvodnje v manj razvitih področjih.
O tej temi bodo v prihodnje bolj organizirano kot doslej razpravljali medobčinski in občinski sveti ter vse osnovne organizacije sindikatov. Povsod bodo izdelali preglede delavcev, Id so na delu v tujini in ugotovili, zakaj so odšli, kdaj se nameravajo vrniti in kako so se povrat- i, niki vključili v delo. Delavce na začasnem delu v tujini bodo tudi podrobneje informirali o načrtih razvoja občin, KS in OZD ter pravicah in dolžnostih, ki jim jih zagotavlja novi zakon o združenem delu.	v. B.

p
Povedali in zapisali so:
»Kar je bilo treba reči, je povedal Tito«
Vodja jugoslovanske delegacije predsednik Tito se žgočih mednarodnih političnih in gospodarskih je v Colombu srečal in pogovarjal s številnimi problemih in o njihovem reševanju, o vlogi in državniki neuvrščenega sveta. Vsi Titovi sobesed-	dejavnosti neuvrščenih držav v sodobnih med-
niki so z zanimanjem prisluhnili mnenjem jugo-	narodnih odnosih, o nujnosti krepitve njihove
slovanskega predsednika in mu razložili svoja sta- enotnosti in medsebojne solidarnosti, pa tudi o lišča. V središču vseh pogovorov, ki jih je imel dvostranskem sodelovanju. Na ftografiji: srečanje predsednik Tito med bivanjem v Colombu, so bila predsednika Tita s predsednikom Zambije Ken-vprašanja, o katerih je tudi sicer tekla beseda na nethom Kaundo.
vrhunski konferenci neuvrščenih. Razpravljali so o	(Foto: Tanjug)
KENETH KAUNDA, zambijski predsednik: ,,Eden izmed ustanoviteljev neuvrščenga gibanja, jugoslovanski predsednik Tito, je daljnoviden in moder videc, ki še naprej daje svoj dragoceni prispevek v boju za uresničitev ciljev gibanja. “
MAKARIOS, ciprski predsednik: .JPredsednika Tita j z vso pravico mogoče imenovati očeta neuvrščenosti. “
HABIB CHA 777, zunanji minister Tunizije: „Zelo se veselimo, ker je med nami eden velikih herojev in ustanoviteljev našega gibanja maršal Josip Broz Tito, ki si še naprej zagnano prizadeva za širjenje, in napredek našega gibanja. Govor predsednika Tita je treba imeti za uradni dokument pete konference neuvrščenih držav. “
SIAKA STEVENS, predsednik Sierre Leone: „Za Tita je prav gotovo veliko zadovoljstvo, ker tu lahko vidi, kako se je povečalo gibanje neuvrščenosti. Zanj je to brez dvoma uresničitev velikih sanj. “
INDIRA GANDHI, predsednica indijske vlade: „ Velika čast je, ker je med nami predsednik Tito, eden izmed tvorcev gibanja. Njegovo nepretrgano vodstvo visoko cenimo."
HAFEZ EL ASAD, predsednik Sirije: ,Predsednika Tita spoštu-. jemo, njegov boj in prizadevanja pa visoko cenimo."
ANVAR EL SADAT, egiptovski predsednik: „Tito je simbol neuvrščenosti. "
OMAR TORRIJOS, panamski premier: „Ko sem se na Brionih srečal s predsednikom Titom, sem spoznal, da nisem samo pred človekom, temveč pred celo zgodovino. "
BIVAKIRA MELCHIOR, zunanji minister Burundija: „Tito je cenjeni voditelj gibanja neuvrščenosti. “
Agencija FRANCE PRESSE: ,,Govor predsednika Tita so poslušali s posebno pozornostjo. Stari voditelj neuvrščenosti je govor
PETA VRHUNSKA KONFERENCA NEUVRŠČENIH
NOV MEJNIK V RAZVOJU
Peta konferenca neuvrščenih na vrhu v Colombu je vzbudila veliko zanimanje Po vsem svetu. Časopisje ter radijske in televizijske postaje v neuvrščenih in tudi v drugih državah so „letos najpomembnejšemu političnemu dogodku", kot poudarjajo, namenile vrsto člankov in komentarjev, iz katerih je -ne glede na politično naravnost - razbrati enotno mnenje, da je neuvrščena Politika postala svetovni dejavnik, ki ga morajo upoštevati vsi, tudi njegovi nasprotniki.
„Oči bogatega sveta so uprte v glavno mesto Sri Lanke, saj bo tam začrtana in določena politika lahko postavila pod vprašaj sedanjo gospodarsko ureditev sveta", je zapisal francoski tednik „Nouvel Observateur".
Po pisanju vodilnega švedskega dnevnika „Dagens Nyheter“ se je na vrhu v Colombu zbral največji del sveta, ki se bojuje za mir, boljše življenjske razmere, skladnejše odnose in enakopravnejše sodelovanje vseh dežel, velikih in majhnih, razvitih in tistih, ki se še razvijajo.
..Stvarna moč gibanja neuvrščenosti je predvsem v skupnosti interesov in ciljev, to pa narekuje tudi potrebo po skupni akciji ne glede na različna stališča, ki v gibanju odsevajo različnost razmer, v katerih živijo posamezne države-članice gibanja," je poudaril napredni mehiški dnevnik’„E1 Dia".
„Nepszabatsag“ ih drugi budim-Peštanski dnevniki so zapisali, da je neuvrščeno gibanje preraslo v pomembno politično moč sveta in da je konferenca v Colombu izreden politični dogodek. Hkrati pa so madžarska sredstva obveščanja (enako kot časopisje in
RTV v dugih vzhodnoevropskih socialističnih državah) postavila trditev . o ..naravnem zavezništvu neuvrščenih in držav svetovnega socialističnega sistema" in v zvezi s tem poudarila ..izrazito protiimperialistično usmerjenost" neuvrščenega gibanja.
Glasilo francoskih komunistov „Humanite“ je med drugim ugotovilo: ..Gibanje neuvrščenih, sestavljeno iz dežel v razvoju, vidi v objektivnih potrebah gospodarstva in v nasprotovanju imperialističnemu vmešavanju razloge svoje enotnosti Neuvrščeni so postali značilna napredna moč, s katero je treba računati."
Sovjetsko in kitajsko časopisje je v pisanje o neuvrščenih pritegnilo spor med Moskvo in Pekingom in si v tej luči prizadevalo pritegniti na svojo stran neuvrščene države, nasprotnika pa očrniti Moskovska ..Pravda" je očitala Pekingu, da skuša zabiti klin v odnose jned gibanjem neuvrščenih in socialistično skupnostjo s tem, ko širi teorijo o hegemoniji dveh super sil in izenačuje ameriško in sovjetsko politiko. Kitajska agencija Hsinhua je vrnila z enako mero, češ da hoče Moskva neuvrščeno gibanje ..spraviti v tirnico sovjetskega social-imperializma".
Tudi nekateri drugi zapisi niso bili dobronamerni in objektivni Pri tem se je ..odlikoval" tudi „New Vork Times", ki je otVoritev konference v Colombu pospremil z izrazito protijugoslovanskim uvodnikom. Očitno ta ameriški časnik moti odločna protiblokovska usmeritev Jugoslavije, ki jo je označil kot ..propagandno streljanje Beograda proti zahodnemu imperializmu".
Peta- konferenca voditeljev neuvrščenega sveta v Colombu je bila nov dokaz življenjske moči in razmaha neuvršče-, nega gibanja. V glavnem mestu Šri Lanke so se zbrali predstavniki 86 polnopravnih članic gibanja, 11 opazovalk. 11 osvobodilnih gibanj in mednarodnih organizacij, sedem držav pa je imelo status gosta. Na zborovanju so sodelovali mnogi ugledni voditelji neuvrščenih držav, v jugoslovanski delegaciji, ki jo je vodil predsednik Tito, pa so bili še Cvijetan Mijatovič, Stane Dolanc in Miloš Minic.
Pregled petnajstletnega delovanja neuvrščenih na mednarodnem prizorišču - od Beograda 1961 do Colomba 1976 - je pokazal da so neuvrščene države prevzele svoj del odgovornosti za ustvarjanje boljšega sveta in v prizadevanjih za uresničitev tega cilja močno okrepile svojo vlogo in vpliv, tako da brez njihovega aktivnega sodelovanja ni več mogoče reševati pomembnih problemov sodobnega sveta.
Konferenca je s sprejetjem treh glavnih dokumentov (politična in gospodarska deklaracija ter akcijski program) in številnih resolucij začrtala najvažnejše smeri nadaljnjega boja neuvrščenih za uveljavljanje novih, enakopravnih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Splošna razprava, v katero je poseglo približno sto govornikov, je pokazala velik optimizem neuvrščenih, ki so znova dokazali svojo enotnost pri poglavitnih vprašanjih, s katerimi so se ukvarjali. Nobenih posebnih naporov ni bilo treba v iskanju ..skupnih imenovalcev" neuvrščene politike. Ta istovetnost pogledov — bodisi da gre za ocene pre-
hojene poti ali pa za zastavljene cilje -se zrcali v politični deklaraciji. Enako vejja tudi za gospodarsko deklaracijo, v kateri neuvrščeni poudarjajo svoje enotno prepričanje, da brez spreminjanja sedanjih neenakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov ne bo mogoče ustvariti boljšega sveta. Boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev je na konferenci v Colombu dobil nove spodbude, med pomembne sestavine tega hoja pa so neuvrščeni znova uvrstili razvoj vseh oblik medsebojnega sodelovanja.
Podrobnosti svojih ciljev in akcij so neuvrščeni razčlenili v tretjem glavnem dokumentu - v akcijskem programu, ki vsebuje ukrepe za vsa področja delovanja. Od politike in skupnega nastopanja v mednarodnih forumih do še tesnejšega medsebojnega sodelovanja, od blagovne menjave, financiranja, kreditiranja in tehnološke pomoči med neuvrščenimi do splošnih dejavnosti, kakršne so kultura, informacije, film in šport. Konferenca v Colombi je tudi v tem pogledu dokazala zrelost neuvrščene politike, njeno strnjenost in uveljavitev v večini držav sveta.
Dokumente konference so pripravili v posebnih odborih, v katerih je prvič v zgodovini neuvrščenosti sodelovalo res veliko število držav. Odbora (politični in gospodarski) sta se v svojem precej napornem, in včasih tudi zapletenem delu opirala na osnutke, ki so jih pripravili gostitelji iz Sri Lanke, v veliki meri pa sta upoštevala številne pripombe, predlog in dopolnitve, ki so jih udeleženci posredovali pred konferenco in v splošni razpravi.
začel z dolgim zagovorom filozofije neuvrščenosti. Dejal je, da prihodnost človeštva pripada svetu brez blokov. “
,, OBSER VER “	(Colomboj:
,, Vse, kar je bilo treba reči, je povedal Tito."
Iraška agencija IN A: „Tito se je med drugim zavzel za zagotovitev-zakonitih pravic palestinskega naroda."
Ameriška agencija UPI:,,Tito ni šel tako daleč, da bi zahteval izključitev Izraela iz Združenih narodov, vendar je dejal, da mora svetovna organizacija • sprejeti učinkovite sankcije v skladu z usta-novno listino ZN, če bo židovska država vztrajala pri svoji ekspanzio-nistični politiki. “
Radio Kocin: „Predsednik Tito se je zavzel za nova prizadevanja za popuščanje napetosti v svetu in za poseben sestanek Združenih narodov, ki bi bil namenjen razoroži tin."
BBC London: „Tito je izjavil, da je temeljne probleme sveta mogoče reševati samo z udeležbo vseh držav, na podlagi enakosti in s popolnim spoštovanjem načel koeksistence. “
Italijanska agencija ANSA: „Eden izmed ustanoviteljev gibanja neuvrščenosti je poudaril, da ni nobenega napredka na področju razorožitve, ampak je Oboroževalna tekma iz dneva v dan večja. To je eden glavnih virov nestabilnosti, napetosti in nevarnosti za mir in varnost sveta."
Sovjetska agencija TASS: „Tito je poudaril nujnost mobilizacije vseh demokratičnih sil za popolno zmage protikolonialnega in osvobodilnega boja narodov, za odpravo zadnjih ostankov kolonializma, rasizma in apartheida. “
Britanska agencija REUTER: ,,Eden izmed ustanoviteljev neuvrščenega gibanja je opozoril na nevarnost intervencije in zahteval od neuvrščenega sveta, naj se hitro zavzema za vsesplošno popuščanje napetosti na vseh področjih odnosov med državami. “
Velika enotnost pogledov pa med neuvrščenimi ni povzročila nikakega samozadovoljstva. Res si je neuvrščena politika v minulih petnajstih letih utrla številne poti za svojo uveljavitev in delovanje v svetu, vendar ima pred seboj še številne pomembne naloge, ki jih ne bo mogla zlahka opraviti, kajti v mednarodnih odnosih so še vedno tudi sile, ki nasprotujejo takšnim odnosom v svetu, za kakršne se čedalje bolj odločno in tudi uspešno zavzemajo in bojujejo neuvrščeni. Te sile so nekatere različne poudarke v splošni razpravi skušale izrabiti za razglašanje razcepljenosti neuvrščenega gibanja. Toda vse takšne poskuse je sama konferenca v Colombu razgalila in izničila s svojo enotnostjo pri vseh poglavitnih vprašanjih. V Colombu so se objektivnih razlik med posameznimi neuvrščenimi državami in med njihovimi stališči lotili zelo konstruktivno. Izločili so vse, kar ni bistveno in je drugotnega pomena, in se osredotočili na temeljne probleme, od katerih je odvisna ne samo prihodnost neuvrščenih, temveč usoda vsega človeštva.
Sadovi uspešnega dela voditeljev neuvrščenega sveta se zrcalijo v treh glavnih dokumentih pete konference. V njih neuvrščeni razkrivajo svoje poglede na razmere v svetu in na svojo prihodnjo dejavnost. Iz Colomba neuvrščeni ponujajo roko sodelovanju za zgodovinsko spreminjanje sveta, ki mora temeljiti na načelih samoodločbe, pravice, enakopravnosti in miroljubne koeksistence med vsemi narodi in državami.
imenovalec
Kaj in kako delegati delajo in kolikšna je njihova družbena veljava
Med razpravo o osnutku zakona o združenem delu smo v našem listu kar precej pisali o mnenjih in pobudah delavcev za uveljavitev samoupravnih teženj v delovnih organizacijah, bolj malo pa o naši dejavnosti na področju družbene samouprave, od krajevne skupnosti pa tja do skupščine Jugoslavije.
Res pa je tudi, da so marsikje med razpravo o osnutku zakona o združenem delu ,,pozabili" na to področje naše samoupravne dejavnosti.
V Kropi niso.
„Naš skupni imenovalec v samoupravnem socialističnem gospodarstvu je blaginja delovnega človeka".
(CIRIL ZORMAN)
prizadevanja. Za zdaj še nimamo tozdov, smo pa, vsaj po našem mnenju, dokaj dobro organizirali 17 samoupravnih skupin, kjer delavci lahko oblikujejo svoja stališča in sodelujejo v sistemu odločanja. V teh skupinah deluje tudi sindikat. Tamkaj se sestajamo, največkrat med odmorom, in se pogovarjamo o vseh perečih problemih podjetja, krajevne skupnosti in komune. Vsa naša družbena aktivnost torej izvira iz delavske samouprave; sicer je pa tudi res, da je Plamen kot največja organizacija združenega dela v krajevni skupnosti najbolj zainteresiran, da si njeni delavci kot krajani in občani kar najbolje uredijo svoje življenje".
,,Kropa je Plamen", so mi rekli na občinskem komiteju v Radovljici, ,Jn Plamen je Kropa".
Zato sem šel najprej v Plamen.
V tej delovni organizaciji dela 520 ljudi, 350 njihovih delavcev pa živi v Kropi. Vseh zaposlenih v tej krajevni skupnosti je 480, vseh krajanov pa 980..
,,Pri nas smo delavsko samoupravo že tolikanj uveljavili," je pripovedoval Marko Berce, predsednik sindikata v Plamenu, „da je delegatski sistem nujni sestavni del vsega našega
„Delavsko in družbeno samoupravljanje nam zagotavlja, da paše z delom pridobljene dobrine nihče ne bo odtujil".
(ANTON ZUPAN)
vimo v Kropi, delegati in hkrati samoupravljavci v našem kraju. Krajevne potrebe so namreč sestavni del naših planov v podjetju. Ko se pogovarjamo o nakupu novih strojev, o prizadevanjih za boljšo delovno storilnost, za zboljšanje delovnih pogojev in sploh o proizvodnji, hkrati tudi govorimo o ureditvi trgovine, skrbi za otroka, o šolstvu in zdravstvu komunal-
bena stanovanja. Letos bodo zgradili stanovanjski blok, v katerem bo 33 stanovanj.
„V naši dejavnosti sploh ne poznamo tovarniškega plota. Za gradnjo trgovine smo denimo dali tretjino vsega pottebnega kredita, z našim denarjem smo zgradili tudi gasilski dom, športno igrišče in obnovili sindikalni dom. Letos smo tudi razpisali referendum za krajevni samoprispevek in 74 odstotkov volivcev je podprlo našo težnjo, da bi s prispevkom (gre za 1 odstotek od osebnega dohodka)
„V 27-članski skupščini krajevne skupnosti ima naša tovarna pet delegatov", je dejal Stanko Habjan, predsednik krajevne skupnosti, ,,so pa v skupščini tudi številni naši delavci, ki so izvoljeni kot delegati v družbenopolitičnih organizacijah. Lahko bi tudi rekh, da smo vsi delavci Plamena, ki ži-
nih naprav v Kropi, o cestah in javni razsvetljavi. Pri urejanju vseh teh problemov sodelujemo delavci Plamena s svojim denar-jem“.
Nekaj let so si v Kropi prizadevali, da bi dobili samopostrežno trgovino. Zdaj jo imajo. Letos so zgradili tudi otroški vrtec, uredili so krajevni muzej, že lani so spet začeli zidati razen zasebnih tudi druž-
,,Zdaj veliko več naredimo in delo je postalo lažje, še bolj pomemben pa je napredek v medsebojnih odnosih, ki so zasnovani na samo-
upravni in delegatski organiziranosti".
(MARIJA PETERNEL)
„So pa problemi, kijih doslej še nismo znali ali mogli urediti," je dejal Miran Bogataj, sekretar Pldmena. „Naj jih nekaj naštejem. Poprej je krajevna skupnost živela od dotacij podjetij, zlasti Plamena in občine, zdaj sp vse delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum o financiranju krajevne skupnosti in vsaka naj bi dala 18.000 S. dinarjev na zaposlenega skupnosti, v kateri delavec živi.
do leta 1980 asfaltirali nekaj cest, dokončno zgradili športno igrišče in mrliško vežico ter uredili cestno razsvetljavo. Denarno podpiramo tudi dejavnost vseh družbenih organizacij in društev v Kropi, sami smo na primer plačali izdelavo zazidalnega načrta v središču našega kraja, in lahko rečem, da med Plamenom in Kropo sploh ni težav."
ocenili dejavnost njihovih de! gatov v interesni skupnosti.
Vsi, s katerim sem govoril, predlagali, naj zapišem:	y
„Naša splošna delegacija,, kateri imamo 15 ljudi, ki hodi) na sestanke interesnih skaP nosti v občini, ne more dob( delati. Dan ali dva pred sesw. kom dobijo obilno gradivo, ^ ga le redkokdo od delegat0, utegne prebrati, z volivci pa ti ljudje sploh ne pogovaija)0
In tudi, če bi se dogovaij
Pravim vse delovne organizacije, razen Iskre v Lipnici. Tamkaj niso hoteli podpreti tega sporazuma, kakih 70 njihovih delavcev pa živi v Kropi. Skupaj živimo, med nami ni nobenih problemov, z njihovim kolektivom pa ne najdemo skupnega jezika. Ne vem, kako bo v bodoče s temi samoupravnimi sporazumi? Kaj bi se recimo lahko zgodilo, če delovna organizacija noče sodelovati v krajevni skupnosti; jo je treba prepričevati, ji po sindikalni in partijski liniji dopovedati, kaj naj bi morala storiti, ali pa j e še kakšen drug ukrep, ki bi bil bolj učinkovit? “
Zelo slabo pa so v Kropi
kakšna korist bi bila od t^ pomenka, če so problefj"' recimo iz samoupravnih sp°r‘ zumov, tolikanj tuji in 1 daljeni, da o njih ni moč v™ kovito odločati. Potem gl^jf jemo, smo za ali proti, otn,! čarno pa se, ne da bi vedeli,^] smo s tem storili. To velja vse interesne skupnosti, pa z ves sistem odločanja ok™ sprejemanja samoupravi®1 sporazumov o teh dejavnosti*1'
V	radovljiški občini ni človek*1' ki bi vedel, kaj se dogaja občinskih interesnih skaP nostih, kaj šele v slovenskih1 zveznih. Splošno delegacijo sij1 ustanovili na vrat na nos, z°a!, to vemo, in čimprej boh1 morali izvoliti posebne de*6 gadje."
Delegati v delavskem sam upravljanju, torej, kot so prip0 vedovali v Kropi, dobro delaj0.
V	krajevni skupnosti so hkrati petimi izvoljenimi člani skupj ščine vsi delavci delegati. , interesnih skupnostih pa, vsa) za zdaj, Kroparji bolj o13*, sodelujejo kot samoupravljaV^
JANEZ VOLJ0
I
»ATMOS« HOČE VSELEJ V KORAK S ČASOM
NOVI PROIZVODI IN BOUŠA KAKOVOST
Delovna organizacija ATMOS Roče je po obsegu srednje velika delovna organizacija s 416 zaposlenimi. Letno ustvarijo 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Pri tem je stopnja akumulativnosti lani znašala 11,3 %.
Proizvodni program Atmosa je zelo razvejan. 40 % celotnega dohodka ustvarijo s proizvodnjo gradbenih žerjavov, 16 % s proizvodnjo opreme za asfaltne baze, 11 % proizvodnega programa zavzemajo mostni žerjavi manjših nosilnosti. Livarna sive litine je v celotni proizvodnji udeležena s 25 %, medtem ko ostalih 8 % zavzema drobna proizvodnja po naročilu. Trenutno je celotna proizvodnja namenjena kupcem na domačem tržišču. V Atmosu pa so se v zadnjem času tudi zelo angažirali, da bi del svojih proizvodov tudi izvozili. Tako je za letos predviden izvoz v vrednosti 700.000 dolarjev.
POLLETNI REZULTATI
V	prvih šestih mesecih letošnjega leta so v Atmosu dosegli 40 % planiranega celotnega dohodka. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bil obseg fizične proizvodnje celo nekaj večji od načrtovanega. Manjši finančni učinek so v Atmosu dosegli predvsem zaradi tega, ker je polovica cen njihovih izdelkov podnadzorstvom zveznega zavoda za cene. Te cene pa veljajo že leto in pol in ob stalnem naraščanju proizvodnih stroškov in cen reprodukcijskega materiala nikakor ne morejo ugodno vplivati na rast dohodka delovne organizacije. Tako se je v prvem polletju letošnjega leta ostanek dohodka v primerjavi z letom 1975 znižal za petkrat, temu primerno pa je upadla tudi akumulativno st. Na slabše rezultate poslovanja Atmosa v letošnjem letu pa je močno vplival tudi plačilni sistem, saj se je poslovanje ustalilo šele v začetku junija.
NOV PROIZVODNI PROGRAM
V	Atmosu se zavedajo, da bodo lahko uspeli le, če bodo v celoti sledili zahtevam tržišča, ki se že neprestano spreminajajo. V Atmosu so že izdelali programe za proizvodnjo treh novih modelov. To so: bitum elevator - naprave za segrevanje in transporti-ranje bitumena na večje daljave, gradbeni žerjav tip D 1000-33. Oznaka tega tipa žerjava pomeni, daje njegova nosilnost 1000 kilogramov pri 33 metrih dolgi ročici. Ta model žerjava je pomemben tudi zato, ker zapolnjuje vrzel, ki je nastala pri delitvi
Transport gradbenega žerjava, izdelanega v Atmosu Hoče
proizvodnega programa pri gradbenih žerjavih. Tretji novi proizvod, ki bo tudi kmalu na trgu, pa so bitumenske črpalke v varjeni izvedbi. Te črpalke bodo proizvajali v dveh izvedbah, in sicer s kapaciteto 770 in 220 litrov na minuto. Razen novih proizvodov, ki jih uvajajo v proizvodni program, pa seveda skrbijo tudi za izpopolnjevanje kvalitete in funkcionalnosti drugih svojih proizvodov, s katerimi so se že uveljavili na trgu.
SKRB
ZA DRUŽBENI STANDARD
V Atmosu pa skrbijo tudi za prosti čas in oddih zaposlenih. V Pakoštanih imajo svoj počitniški dom, ki lahko v eni izmeni sprejme 30 ljudi. Na ta način lahko skozi vse leto skoraj vsi delavci Atmosa, ki si to želijo, preživijo deset dopustniških dni na obali. Vsi, ki odhajajo na dopust, dobijo regres v višini 110 dinarjev, po 10 dinarjev pa še dodatno prispeva skupni sklad Združenega podjetja strojegradnje Slovenije. Za nekaj družin iz Atmosa, ki si same ne morejo plačati letovanja, pa sindikat vsako leto prispeva brezplačno desetdnevno letovanje.
Delavci imajo med delovnim časom organizirano tudi toplo malico. 65 % cene posameznega obroka plača delovna organizacija.	E. P.
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU IN SREDSTVA OBVEŠČANJA
Zavzeto poročanje
Sredstva obveščanja - dobro opravljajo svoje delo pri poročanju ‘J komentiranju javne razprave o »mali ustavi« — Pogovori z delavci s® skritih notranjih strani premikajo na prvo stran — Ugotovitev sindi^ tov: pol milijona slovenskih delavcev sodelovalo v javni razpravi, ki J doslej ponudila tisoč predlogov, ki bogatijo osnutek zakona o zrlruž®
Prijetno je napisati: sredstva množičnega obveščanja pri poročanju in komentiranju javne razprave o osnutku zakona o združenem delu dobro opravljajo svoje delo. Brez raznih ,,toda“ in „z izjemo" pa drugih zadržkov; o ,,mali ustavi", kot popularno imenujemo osnutek zakona, vsa glasila, brez izjeme, poročajo družbeno in idejno zagreto. Razpravi posvečajo zadosti pozornosti, prispevki so politično in strokovno utemeljeni, skratka: sredstva množičnega obveščanja so se v raz-lagaje in komentiranje osnutka zakona, po našem mnenju, vključila enako zavzeto in odgovorno kot sindikalni aktivisti po organizacijah združenega dela, družbenopolitični delavci na terenu ter zveza sindikatov, ki usmerja in vodi potek javne razprave.
NE SME NAS PREVZETI SAMOZADOVOLJSTVO!
Taka pohvala pa ne more in ne sme biti vzrok, da bi si rekli, ničesar ne moremo več zboljšati in spremeniti, ker bi tako zapadli v samozadovoljstvo in popustili z napori. No, pa nas tega ni strah! Ko so v novinarskih hišah ocenjevali svoje delo v zvezi s poročanjem o osnutku zakona o združenem delu, so bili do svojega dela sami bolj kritični od nas. Tako pri Večeru sodijo, da so delavci s svojimi mnenji navzlic vsemu še vedno premalo prisotni.
enakega mnenja so na televiziji ter pribijajo, da težko pregovorijo zuna je sodelavce, da bi se s svojimi stališči sami pojavili na ekranu, itd.
‘	_	DOBRO
TUDI GLASILA OZD Kaj pa glasila organizacij združenega dela? V času, kar poteka javna razprava, pisanje tovarniških glasil še
nem delu
posebej pozorno spremljamo. Tako rekoč vsa glasila so prve prispevke o osnutku zakona o združenem delu objavila že meseca maja, ko so se priprave na javno razpravo šele začenjale, v mesecih juniju in juliju pa je v vsaki številki časnikov po več prispevkov na to temo. V nekaterih glasilih objavljajo povzetek zakona celo v nadaljevanjih, ki jih, s spremno razlago, pišejo strokovnjaki iz organizacije združenega dela ter primerjajo zakonska določila s primeri iz lastne delovne organizacije. Veliko je tudi pogovorov z delavci in anket, ki so se iz (sramežljivo skritih) notranjih strani premaknile na prvo stran!
NALOGE,
KI NAS ŠE ČAKAJO Čemu, v vrsti člankov in komentarjev, še tole razmišljanje? Po delovnem načrtu, ki si ga je zastavila skupina, ki na sindikatih usmerja in vodi javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, se je s koncem meseca julija javna razprava v glavnem zaključila, avgust je namenjen zamudnikom in onim, ki imajo še ..popravni izpit", ker so javno razpravo opravili šablonsko, toliko, da so jo. Po podatkih, ki so nam na voljo (poročil niso poslali edino še iz Ajdovščine in Raven na Koroškem!), je v javni razpravi.sodelovalo pol milijona slovenskih delavcev, to je tri četrtine vseh zaposlenih v naši republiki. Tudi po krajevnih skupnostih so bili zbori občanov, na katerih so govorili o osnutku zakona, precej bolje obiskani kot sicer, v samoupravnih interesnih skupnostih pa so se nekoliko slabše odrezali, kar pa lahko opravičimo z začetniškimi težavami, ki jih imajo še marsikje pri svojem uvajanju in delu. V razpravi so delavci podali približno tisoč pred-
logov, ki vsebinsko bogate zakona.
osnut6'1 |
. TOVARNIŠKI TISK IN NJEGOVE POSEBNE NALOGE
In kakšno nalogo imajo pri vse®'f tem organizatorji obveščanja .. uredniki in novinarji tovarnišk glasil? V času, ko je trajala jaVI' razprava, se je vzdušje družben°! politične in idejne zavzetosti po v naši repubhki neverjetno povzpe*. Samoupravljanje kot temelj 113 družbene ureditve in izhodiš0 „male ustave" seveda ni enkrat akcija: to je stalno vodilo in orli benopolitična dolžnost nas vseh-posebej novinarjev! Če smo v el® kih pred tem pisali, da smo nov’n^0 družbenopolitični delavci, in to si”^ novinarji z zavzetim pisanjem javni razpravi o osnutku imk0 ponovno potrdili, je naša naloga) to vzdušje v družbi, ki smo ga soustvarili, pomagamo zadržati- ^ Nadaljevati moramo s pisanja!11 zakonu o združenem delu! PreC*|0“^ ki so se nabrali med razpravo, ^ treba v tem mesecu analizirati nato organsko povezati z osnutk0 zakona, po organizacijah združen6® dela morajo posvečati neprekinl6 skrb nadaljnjemu razvijanju s3sn^. upravnih odnosov, pristopiti izdelavi akcijskih načrtov za ko kretno delo na podlagi določil . kona, ki ga sprejemamo (stabiliza ski napori, srednjeročni plan. iP u Če smo prvi obdobji v prejemanj
zakona o združenem elu v
prehodili, dajmo še zadnje! nami je povzemanje predlogov mnenj po organizacijah združen6® dela, občinah in republikah.
Pišimo o tem! Vsak iz sV°ler0 okolja! Enako zavzeto in 6113 zagreto kot doslej!
MATJAŽ VlZJAK
pred
i«
Medtem ko nekatere velike tovarne cementnih izdelkov pri nas v et°šnjem letu zavoljo težav na trgu — zmanjšanega obsega gradenj " khko izkoriščajo celo manj kot polovico proizvodnih zmoglji-v2sth Salonit Anhovo proizvaja skorajda s polno paro. Dalmacija '~ement je na primer v letošnjem letu izdelala samo 43 odstotkov hni v tem času izdelanih cementnih izdelkov, anhovska tovarna pa or 89 odstotkov. Kje so vzroki za večjo uspešnost tovarne ob ,uSoslovansko italijanski meji, smo pobarali v Anhovem? Odgovor nas le prepričal, da je moč tudi takšne zadrege, kakršne povzroča Zastoj prodaje na trgu, uspešno prebroditi, če kolektivi pravočasno Poskrbijo za jutrišnji dan. Ali bolje rečeno, stalno seje treba zave-ath da je lahko današnji uspeh jutrišnji neuspeh.
TUJI TRG
Skrivno^ uspešnosti Salonita ^Hhovo, ali pa še bolje pove-»ano, manjših gospodarskih te-^v> saj se z njimi otepajo tudi v nhovem, je v skrbi za trg. Na ^atko povedano: niti tistikrat, 0 je bila doma konjunktura Rentnih izdelkov velika, ko °varne skorajda niso uspele stvariti zalog izdelkov, je ^novski kolektiv kljub slabša zaslužku vztrajno prodajal a tuje trge. Resda je takrat
predvsem moral poskrbeti za devize, ki jih je potreboval za uvoz opreme za načrtovano novo tovarno cementa (ta bo začela proizvajati že prihodnjo pomlad), vendar se je takšna politika v letošnjem kriznem letu zelo dobro obrestovala.
Zaloge cementnih izdelkov, ki so bile spomladi še zelo velike, so zavoljo pospešenih naporov kolektiva, da prodaja na tuje, že skopnele na znosne količine. Ob tem velja pouda-
riti, da so izvozne cene za cevi kar enake domačim cenam, medtem ko se plošče — pretežno na trgih nerazvitih dežel — zavoljo hude konkurence prodajajo malce slabše kot doma. V celoti pa so izvozni rezultati spodbudni: letos naj bi podjetje izvozilo za 6,5 do 7 milijonov dolarjev cementnih izdelkov. V prvi polovici leta je z izvozom že iztržilo 3,6 milijona dolarjev, kar pomeni, da bo izvozni plan ob koncu leta najbrž presežen. Zanimivo je, da ima TOZD „Cevi“ težave — ne zavoljo prodaje, pač pa zavoljo izpolnjevanja sprejetih obveznosti do kupcev, pretežno tujih. Pomanjkanje surovin namreč sili ta kolektiv k izjemnim naporom, da bodo izvozili naročene količine cevi, ki sojih posamezne vrste morali izdelati celo za tretjino več kot lani.
Razumljivo pa je, da je kolektiv Salonita Anhovo moral
vložiti velike napore tudi za povečanje prodaje izdelkov na domačem trgu, saj na tuje niso prodali več kakor četrtino proizvodnje. Doma pa proizvajalce cementnih izdelkov pestijo poleg slabe prodaje tudi cene izdelkov, ki ne dosegajo več ravni stroškov proizvodnje. Seveda je veliko vprašanje — to tare tudi mnoge druge proizvajalce, na primer tekstilce, čevljarje in druge — ali je umestno takrat, ko gredo izdelki slabo v prodajo, zahtevati višje cene .... • V Anhovem utemeljujejo trditev, da so spremembe cen nujno potrebne, z naslednjimi izračuni Zadnjikrat so prosili za zvišanje cen decembra 1974 (potrebni izračuni so bili narejeni že nekaj mesecev prej), dvigniti pa so jih smeli aprila naslednjega leta, seveda ne za toliko, za kolikor so prosili. Od tistikrat, ko so proizvajalci cementnih izdelkov izračunali potrebne. podražitve (od jeseni 1974) pa do zdaj so se cene posameznih surovin in reprodukcijskih materialov krepko zvišale. Azbest se je podražil za 45 odstotkov, elektrika za polovico, amortizacija za 19 odstotkov, storitve za 22, pa tudi osebni dohodki so morali kolikor toliko slediti naraščanju življenjskih stroškov. Tako so se v poprečju stroški za proizvodnjo izdelkov iz azbestcementa v omenjenem razdobju povečali za 22,8 odstotka.
,,To za naše podjetje pomeni izpad 119 milijonov dinarjev dohodka od decembra 1974 do junija letos,“ je pojasnil Martin Kodelja, direktor finančnega sektorja Salonita Anhovo in dodal: „Ker ni izgledov, da bi se cene v letošnjem letu pravočasno „pre-maknile“, računamo, da bomo do konca leta izgubili še okoli 30 milijonov dinarjev dohodka, ki bi ga sicer lahko ustvarili."
POLLETNA IZGUBA
Razumljivo je, da je podjetje ob naštetih pogojih gospodarjenja, prištejmo zraven še zakon o zavarovanju plačil ter nov način ugotavljanja dohodka, polletje zaključilo z bilančno izgubo.
„Izguba nam nanese okoli 60 milijonov dinarjev, je razložil Boris Košca, pomočnik generalnega direktorja, „nastaala pa je deloma zavoljo novih plačilnih pogojev ter težav pri prodaji na domačem trgu, pa prenizkih cen izdelkov, pretežno pa v TOZD proizvodnja opeke Brežice in TOZD rudnik Globoko. Vendar sta ti dve TOZD v re-' konstrukciji in v veliki investiciji. V Brežicah namreč gradimo novo tovarno silikatne opeke, ki bo začela z delom že v začetku prihodnjega leta (stara proizvodnja pa je praktično dotrajala). Ta tovarna bo sanirala položaj obeh TOZD, saj bo rudnik dajal surovino za proizvodnjo opeke."
Tako torej v Salonitu Anhovo izgube niso kritične in
nikakor ne nenadomestljive. Za primerjavo:	po podatkih
Jucema, poslovnega združenja jugoslovanske industrije cementa in cementnih izdelkov, so ta podjetja imela ob letošnjem polletju skupno za 250 milijonov dinarjev izgub.
Vprašanje nadaljnjega razvoja proizvodnje cementnih izdelkov se zaradi skoraj dve leti trajajočega zastoja prodaje doma, pa velikanske investicije preko 1,8 milijarde dinarjev v novo tovarno cementa (ki bo pokrila tudi ves primanjkljaj cementa na slovenskem trgu) zastavlja samo.
MODERNIZACIJA
,,Po starem vsekakor ne bo šlo več," zatrjuje Boris Kovšča in nadaljuje:	»Proizvodnja
azbestcementnih izdelkov je sicer še vedno perspektivna, toda treba bo precej spremeniti izbor oziroma namembnost izdelkov. Vsekakor pri ploščah bodočnost ni v povečevanju proizvodnje, saj so samo v zadnjih nekaj letih v Jugoslaviji
da krepko dviguje proizvodne stroške, poleg tega pa ne dopušča ustrezne spremembe asortimana izdelkov. V tem TOZD namreč želijo začeti izdelovati tudi plošče za fasade, pri čemer krepko koketirajo — za še večje sodelovanje — z Marlesom. Za takšno uporabo pa naj bi plošče tudi ustrezno pobarvali, ne samo izdelovali v novih dimenzijah. Tudi v TOZD cevi nameravajo začeti uporabljati nove surovine, ki bodo podaljšale življenjsko dobo in namembnost teh izdelkov.
Za obe investiciji bi kolektiv moral zbrati okroglih 350 milijonov din (po lanskih cenah), pri čemer več kakor 20 odstotkov lastnih sredstev ne bo zmogel. Zavoljo tega so se odločili, da bodo najprej raziskali, ali je trg pripravljen sprejeti nove izdelke (prve analize so ugodne) in ali bo moč investicijska sredstva zbrati tudi na principu sovlaganja.
Skratka, kljub ugodnim obetom za prihodnje bo moral kolektiv Salonita Anhovo še trdo
Anhovski velikan se bo v kratkem močno povečal z novo tovarno cementa in nameravanimi modernizacijami proizvodnje izdelkov iz azbestcementa
zrasle tri nove tovarne. Zavoljo tega bomo morali povečati kakovost izdelkov ter njihovo uporabnost, ne nazadnje pa tudi znižati proizvodne stroške."
Tako bo 2400-članski kolektiv Salonita Anhovo v kratkem moral ugrizniti še v dve večji investiciji, ne le, da bo odplačeval visoke anuitete za novo cementarno. Zelo pomembna investicija bo modernizacija proizvodnje v TOZD plošče. Tehnologija tuje tako zastarela.
poprijemati, da se bodo ti obeti tudi uresničili. So pa kajpak takšni napori del vsakodnevnega »življenja" slehernega kolektiva. Le tisti kolektivi, ki se zanesejo na trenutne uspehe, kaj kmalu občutijo, da so jih prehiteli tako trg kot njihovi konkurenti. Zavoljo velike skrbi, ki jo v Salonitu Anhovo posvečajo jutrišnjemu dnevu, je zanesljivo, da se kolektivu negotovega jutrišnjega dne ni treba bati.
BORIS RUGELJ
Nikoli usahljiva zagnanost
^ škofjeloški občini skoraj ni člo-*a> ki ne bi poznal Marjana Gan-Pa ne samo zaradi tega, ker je niačin, temveč nredvsem zavolio
.	-m, temveč predvsem zavoljo
dn-kVef!a dolgoletnega aktivnega • ^-oenopohličnega dela. Po nekaj zvestobe delovni
letih
«. - ».»caiuuc uciuvm organizaciji ples y Železnikih in službovanju v kn u^i kkn se rad spominja prvih rakov na svoji vse prej kot lahko &%njski poti.
(j' Začel sem pravzaprav iz nič.
, ma se sliši malce nenavadno, ven-juje v tem spoznanju precej resnice. 9j°sei(1 končal osnovno šolo in nižjo suanazijo, sem se podal v Zagreb, s« c1 56111 končal industrijsko šolo in kot strojni ključavničar v dilemi, ali J oddidem v bosanski Travnik ali v odločil za Gorenjsko.
I ~ Prav gotovo je bila to velika pre-ptrinica v mojem življenju. V Kranju 111 se namreč vključil v delo druž-^opolitičnih organizacij. Petinpet-esetega sem bil sprejet v Zvezo komunistov, kljub temu sem se s sindi-
kalnim delom prvič srečal šele med službovanjem v Železnikih.
Sedaj je nekaj več kot dve leti predsednik občinskega sindikalnega sveta v Škofji Loki, poleg tega pa opravlja še več drugih odgovornih družbenopolitičnih funkcij. Ko smo ga mimogrede prosili, naj jih skuša našteti, je odvrnil, da bi potreboval za to precej časa in da ne sodi v krog tistih, ki se le postavljajo s številom funkcij v družbenopolitičnih organizacijah v občini, marveč med tiste, ki se skoraj po pravilih izogibljejo praznega besedičenja in vselej skušajo akcijsko delovati tam, kjer so njihova pomoč in izkušnje potrebne.
— Podobno kot za ostale občine velja tudi za škofjeloško spoznanje, da včasih sindikat ni delal drugega, kot da je delil nakaznice, organiziral udarniško delo v podjetjih in kraju, skrbel za ozimnico, »blagoslavljal" nagrade .,. Seveda se je od tistih časov marsikaj spremenilo. Če lahko sodim po svojih izkušnjah, lahko
mirne duše rečem, da danes brez tvorne, vsebinsko jasno opredeljene vloge in aktivnosti sindikata ni mogoče pričakovati uspehov na drugih področjih javnega in družbenega življenja. Kaj bi pri tem lahko povedal za našo občino?
Morda le to, da sedaj delavci veliko bolj kot prej upoštevajo stališča svoje sindikalne organizacije. Zavedajo se, da lahko v njej, zlasti še po 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju, uresničujejo vse svoje težnje. Brez dvoma je to krepak korak naprej v primerjavi s prejšnjim forumskim delovanjem sindikata.
Rezultati skupnih akcij škofjeloških sindikatov in tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij se očitno odražajo v vsakodnevni samoupravni praksi. Kaj pravite k temu?
— Domala vse rešitve za naše skupno delo iščemo ta čas izključno po poti samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. K temu so v največji meri pripomogli
'ustava, partijski dokumenti in zaključki celjskega kongresa ZSS. Če bomo tako nadaljevali, sem prepričan, da bodo škofjeloški sindikati prispevali precejšen delež pri vedno večjem uveljavljanju in utrjevanju vloge in mesta najbolj množične delavske organizacije. Prvi rezultati, doseženi na tej poti, so več kot spodbudni, kar pomeni, da si je sindikat že utrdil mesto v doslednem boju za uresničitev samoupravnih odnosov v združenem delu.
Taka je v grobih obrisih »podoba" Marjana Gantarja, predsednika škofjeloških sindikatov. Ko odloži vsakodnevne skrbi in obveznosti, se najraje umakne k domačemu ognjišču.
— Kar mi ostane prostega časa, ga najraje izkoristim za hribe in izlete v naravo. In da ne pozabim; sem velik ljubitelj dobre knjige ..., nam je omenil za konec, ne da bi temu pripisoval poseben pomen, g
1. VIRNIK
i* albuma
sindikalnih delavcev
DE
ljudje med ljudmi
ZDRUŽEVANJE V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU
zli rij \I \z
Akcija povezovanja zdravstvenih delovnih organizacij se je v zadnjem času razmahnila povsod tam, kjer čutijo potrebo po združevanju dela in sredstev
„Očitno je spoznanje, da mora začeti naše zdravstvo racionalno poslovati, če se hoče izogniti hujšim notranjim pretresom ali celo nazadovanju . . .!“ Na te besede doc. dr. Antona Dolenca, dolgoletnega predsednika Slovenskega zdravniškega društva, ki smo jih slišali na letošnjem kongresu slovenskih zdravnikov v Ljubljani, smo se nehote spomnili, ko smo pregledovali nekajmesečno- bero akcije združevanja dela in sredstev naših-zdravstvenih delovnih organizacij .
Združevanje v slovenskem zdravstvu si sicer že krepko utira pot, toda težnje, da bi „majhni“ in „veliki“ (za boljšo ponazoritev:	bolnišnice in
nih sporazumov in družbenih dogovorov, v enaki meri pa seveda tudi odgovornosti zdravnikov, zavarovancev, zdravstvenih interesnih skupnosti in ostalih^
Če tega ne bomo upoštevali, tedaj so odveč pričakovanja, da bo slovensko zdravstvo samo sposobno usmerjati, omejevati, nadzorovati in usklajevati vse te silnice.
PRAV UBRANA POT
Zapisali smo, daje le v zdravstvenih interesnih skupnostih in nikjer drugje prostor za dialog med tistimi, ki nudijo zdravstvene storitve, in tistimi, ki so zanje zainteresirani. Torej so interesne skupnosti bile in ostajajo edino mesto, kjer je možen
vanje in novo organiziranje zdravstvene službe v vseh treh zasavskih občinah (Trbovlje. Hrastnik in Zagorje) pa so med drugim zapisali:
..Povezovanje naših zdravstvenih organizacij mora omogočiti take oblike zdravstvene dejavnosti, ki bodo zagotovile učinkovitejše zdravstveno varstvo kot doslej. Prav tako predlagamo, da bi se zdravstveni center v Trbovljah organiziral kot delovna organizacija s petimi TOZD. S tem bi se center organiziral tako, da bi imel temeljne organizacije v vseh treh občinah, s čemer bi osnovno zdravstveno varstvo, čim bolj približali delavcem in občanom/1
Polne čakalnice so marsikdaj le posledica slabo organizirane zdravstvene službe
zdravstveni domovi — z njimi pa tudi ostale zdravstvene delovne organizacije) slednjič združile svoja sredstva in delo, se za zdaj kažejo le v nekaterih regij ali. Tako so se za združitev odločili v Celju, Ptuju, njihovim primerom so sledili še v Murski Soboti, Zasavju . .. Skratka, povsod tam, kjer so precej pred ostalimi uvideli, da bodo lahko le združeni kos odgovornim nalogam, ki jih čakajo pri uresničevanju srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov zdravstva v njihovi občini ali regiji.
Jasno je namreč, da so srednjeročni in dolgoročni razvojni načrti zdravstva v republiki, regijah in občinah lahko le posledica usklajenih samouprav-
pogovor o- merilih, sredstvih, razvojnih načrtili. . .
Do tega spoznanja so se najprej dokopali Celjani, za njimi Ptujčani, zdaj jim sledijo v Zasavju, ' jeseni bo stekla akcija združevanja zdravstvenih delovnih organizacij v Ljubljani ... V telegrafskem stilu povedano: zgledi vlečejo, in prav je tako.
V Celju sta se že lani združili obe osrednji zdravstveni delovni organizaciji^ - mestna bolnišnica in zdravstveni dom. V Zasavju so pred nedavnim sledili vzornemu celjskemu primeru. Odločili so se namreč za pove- ' zovanje zdravstvenih delovnih organizacij po teritorialnem načelu, v izhodiščih za povezo-
Ko so sredi julija imeli v Trbovljah že izdelano analizo o pogojih za združevanje zdravstvenih delovnih organizacij Zasavja, je delovna skupina revirskega komiteja ZKS ob pomoči RK SZDL in sindikatov ugotovila, da se delavci v zdravstvenih organizacijah ne strinjajo s predlaganim konceptom združevanja dela in sredstev.
Kljub temu pa so v revirjih sedaj ,.prebili led“. Ko je pred dnevi komite ZKS skupno s SZDL in sindikati sprejel vrsto predlogov za učinkovitejše povezovanje zasavske zdravstvene službe, so stvari krenile krepko naprej. Torej so naposled tudi v Zasavju na najboljši poti, da najdejo skupni jezik za združevanje zdrav-
stvenih organizacij, podobno kot se o, povezovanju že dlje časa pogčvkarjajo tudi v Ljubljani.
SKUPNO DELO
Vse kaže, da bosta Klinični center in ljubljanski zdravstveni dom že do konca letošnjega leta podpisala samoupravni sporazum o združitvi obeh glavnih zdravstvenih ustanov v slovenskem glavnem mestu. „LFgoto-vili so namreč11, pravi Zdravko Krvina, direktor Kliničnega centra, „da sodelovanje med obema našima zdravstvenima organizacijama doslej ni bilo takšno, kot smo želeli. V prihodnje pa bosta oba zavoda med seboj sodelovala na vseh področjih, ki bodo prispevala k temu, da bo zdravstvena služba, osnovna in specialistična, v Ljubljani poslej bolje organizirana.11
Tako se nam po dolgih letih nestrpnih pričakovanj vendarle obeta (zavarovancem, komu drugemu!) zmanjšanje čakalne dobe v ambulantah zdravstve-n?i! ^omc>v in na polikliniki, višja strokovna raven zdravljenja, okrepitev terenske zdravstvene službe, bolje organizirano osnovno zdravstveno varstvo,. ..
„Prav zato bosta zdravstveni dom Ljubljana in Klinični center, tako vsaj kaže,11 nadaljuje Zdravko Krvina, „že do konca leta sprejela samoupravni sporazum o povezovanju. Ta pa za obe zdravstveni ustanovi ne bo pomenil zgolj fizične združitve, ampak precej več. Gre namreč za dogovor o skupnem delu pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v obeh zdravstvenih organizacijah.11
Ustanoviti nameravajo posebne delovne skupine s področij urgentne medicine, psihiatrične, ginekološke in rentgenološke dejavnosti, v katerih bodo predstavniki Kliničnega centra in zdravstvenega doma. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se bosta oba osrednja zdravstvena zavoda v Ljubljani v bodoče povezovala tudi na družbenopolitičnem področju. Izmenjala si bpsta kadre; skratka sodelovati nameravata povsod tam, kjer bo skupno delo nujno potrebno.
O takšnih povezavah pa bi morali začeti razmišljati tudi tam, kjer se še niso izvili iz prvih „porodnih krčev ..
IVO VIRNIK
Luka Koper: vsak pogovor delavcev ni tako sproščen
KOPRSKA LUKA NEKOLIKO DRUGAČE
M •
m
v
1


w
v
A
#1

s.

■MH! SR9B
M S
'L


Drobne so želje luških delavcev, a kaj.poma^ zanje tisti, ki imajo »glavno besedo«, nimajo posluha
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, DA IMA NA ZALOGI:
1.	V knjižnici SINDIKATI:
-	Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št. 2 - cena 20.- din
-	Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVA-VANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20,- din
-	SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40.— din
-	AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30- din
-	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din
-	Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU, št. 9 — cena 30.— din
-	Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 - cena20.- din
2.	INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150.— din
3.	HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) cena 179.- din
4.	Najdan Pašič: NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130,- din
5.	Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA — cena 150.— din
6.	Rado Stoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.— din
7.	V založbi Z KPO:
—	gledališke publikacije
—	filmske publikacije
—	klubske publikacije
—	glasbene publikacije
—	Koledar spomina — cena 30. — din
—	Priročnik za organizatorje kulturnega življenja cena 15.— din
—	Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL — cena 12.50.— din
—	Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije) — cena 20.— din

Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov: CZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje.
O koprskem pristanišču ve danes sleherni Slovenec že skoraj vse. O tem, da je poleg reške luke največje na severnem Jadranu, da njegovi delavci. pretovorijo vsako leto na milijone ton blaga, da.. . Toda, ob vsem, kar koprske luške delavce, odlikuje ,,na zunaj11, se podobno kot v ostalih večjih delovnih ' organizacijah iz dneva v dan kopičijo drobni problemi, ki pa sčasoma dobivajo velike razsežnosti. O tem smo se lahko prepričali v eni izmed zadnjih številk časopisa „Luški glasnik11, glasila delovne skupnosti Luke Koper, ko je kronist med drugim v rubriki „Mnenja naših delavcev11 zbral nekaj takih „drobnih problemov11...
TOVORNJAKI ČAKAJO
V Kopru bodo letos poleti preusmerili cestni promet v pristanišče na novo dovozno cesto, ki teče vzporedno z Vojkovim nabrežjem. Zato ne bi bilo napak, če bi tu odprli novo vratarnico, saj bi potem tovornjaki manj čakali v luki na prevzem in oddajo blaga. „Pa kaj pomaga, ko nočejo slišati naših predlogov .. .“ je izjavil poročevalcu eden izmed luških delavcev, ki se „ogrevajo“ za novo vratarnico na Vojkovem nabrežju.
VELIKI IN MALENKOSTNI
Na drugem mestu spet beremo:
„Iz dneva v dan postajamo večji, v medsebojnih odnosih pa malenkostni, da je kaj! Tako smo probleme gospodaijenja pred kratkim obravnavali po najhitrejšem možnem postopku, za prepir med dvema delavcema pa smo, da bi ugotovili razloge zanj in pomirili duhove, potrebovali nekaj ur...!11
ODVISNO OD VSEH
Nova obala, ki jo v Kopru prav zdaj gradijo, dobiva svojo dokončno podobo. „Toda le od nas,11 piše poročevalec v „Luškem glasniku11, „bo odvisno, kako gospodarno bomo znali izkoristiti novih 150 metrov obale, da bi z večjim obsegom

rezultate
poslovanja
ie,oini,h
PROSTE S0^...
Za vse luške	Pred časom
uvedli dve prosti s0 j a ^esec. Vendar zdaj v luki ugotavlj3!0 , ^ogi med njimi še vedno delajo vsedWe0te;? Tako vse sobote „na šihtu".n3	P® jim plačajo le
za dve soboti. » .
Naj bo kakorkol' ^ U(n našim vodilnim bi moralo biti j3 ^.^aj smo sploh uvedli prošte sobotL Jetno ne zato, da bi delavci delali,	da bi se po
aktivnem odmoru*5? 1 ^mil; delovna mesta.
na svoja
KOMAJ sf^El>ČNl
Pa še to so zapi^jL«P°letnih cih v ,,Luškem glaStl1
mese-
. .Precej si p riža
dev31110, da b;
ne samo na papi/l
iu tireSlUčiij
pravice in dolžnosti11 ^ de]a o sn „
družb^Politič
v praksi in Samoupravne
a ?l -avcev. Toda, kaj pomaga, ko	delavcev in
na sestankih druz1'1' rjutičnih organizacij čestokrat ko1« /“Peni! Zato nas zdaj ne preseneča ve m°rajo poročevalci sklepe zborov v vedno znova pojasnejvati ljudem • ■	° pač dela naša
samouprava..

PA NAJ B0 ^ŽAR -.
V „Luškem S*aS^0“- Sni0 lahko prebrali tudi tole „cvet .rou
,,Delavci v naših Javnih službah so pripravili več °sn. . samoupravnih splošnih aktov. ^ u Pa se obravnava in odločanj® 0 .ei piših še ni pre-^ mrtve ^	njurii 16 tudi
zUnio—v
Preštevanje ima lahko več
razsežnosti
Niso samo javni protesti, njih število in odločnost merilo temperature nekega trenutka družbenega življenja. Morda je še celo bolj od te „javnosti“ treba računati s čustveno in razumsko prizadetostjo ljudi, delavcev, kmetov, intelektualcev, mladih in starih ... prizadetostjo, ki jo še najbolj oprijemljivo lahko označimo z občutkom, da smo se mi - kot pripadniki vrste homo sapiens — znašli pred zidom tam, kjer ga nismo pričakovali...
Kako je sploh mogoče, da se onkraj Karavnk z našimi ljudmi na njihovi zemlji - sredi 20. stoletja in sredi častitljive Evrope sploh lahko tako ravna?
Preštevanje!
Uradne avstrijske razlage (točneje: cinično zakamuflirane germanofilske razlage) še najbolj spominjajo na neprizadetost znanstvenika, ki skuša ugotoviti, koliko belili miši mu je še ostalo v laboratoriju za nadaljnje poskuse.
Tiho vprašanje pa se le utrne . . .
Slišimo, kako je treba najprej prešteti preživele, da bi se vedelo, za kohko in koga naj bi veljal famozni 7. člen državne pogodbe. Ali gre res samo za to, da vidimi, koliko je kdo „pismen“ pri branju pogodbe?
Uradno vzeto, je morda vse to res, vendar bi po človeški logiki morale biti obveznosti iz državne pogodbe le tisti minimum, brez katerega pač naj ne bi šlo. Govorimo pa o ljudeh in ne o členih .. . Kaj pa - na primer - vindi-šarji? Slišimo najrazličnejše „znanstve-ne“, poluradne in kdove kakšne še razlage, da gre za nekakšne potomce ljudi, ki so živeli na Koroškem pred naselitvijo Nam cev in Slovencev. Kaj so potem, Kelti ali Iliri ali kaj? Mar ne bi šlo potemtakem tudi v tem primeru za tako fantastično zanimivo rariteto v evropski nacionalni zbirki, da bi jo kazalo še posebej proučiti, ovrednotiti... In kajpada tudi prešteti zaradi ,,manjšinske zaščite11? Morda bi Avstriji to prišlo prav že zaradi turističnih razlogov, če že zaradi drugega ne.
Toda ne! Na žalost se pač vsi prav dobro zavedamo, kako je prišlo do „fe-nomena vindišar11. Gre pač za slovenske ljudi, ki so se vdali pod pritiskom okovane pete . . . Vedo, da Nemci niso, Slovenci se pa ne upajo biti ah jih je sram ali pa so iz previdnosti, vindišarji. Kot vindišarji imajo vsaj ‘mir pred „za-ščito11.. .
Res je vprašanje, koga vse bi bilo treba na Koroškem prešteti. In mu predvsem dati normalno možnost, da živi polno človeško življenje, ne glede na to, kateremu narodu dejansko pripadaš.
Mar se v Avstriji boje, da bi v formalnih razmerah11 začelo število Slovencev na Koroškem naraščati, če bi tudi ..janičarji11 začeli spoznavati, kako jim ni treba skrivati in ubijati v sebi prave nacionalne pripadnosti?
Tig
HRASTNIK
V nesreči so pomagali vsi
Ko je 32-letna Ana Poslekova, mati samohranilka, zaposlena kot kontrolor stekla v hrastniški steklarni, 29. junija zapuščala svoje stanovanje v 11. nadstropju stolpnice na Logu, si niti najmanj ni mislila, kakšno razdejanje jo bo čakalo ob vrnitvi domov. Pred odhodom je še enkrat pogledala po skrbno negovanem stanovanju, poljubila 7-letno hčerko Tatjano in 12-letnega sina Damirja, katerima že dve leti predstavlja tudi očeta, odkar je le-ta tragično preminil.
Ob 5. uri mora biti na delovnem mestu, zato je treba še vse pripraviti, da bo kosilo čimprej gotovo.
Toda — kakšna je vrnitev? Iz njenega stanovanja se je valil gost črn dim. Požar, ki je izbruhnil nekaj čez 12. uro, je dom Poslekovih spremenil v pravo ognjišče. Od skrbno urejenega, skromnega, a prijetnega doma ni ostalo praktično ničesar. Čeprav so najbližnji sosedje — med njimi zlasti inž. Marjan Pergar — takoj začeli gasiti, je bilo stanovanje Poslekove uničeno. Požrtvovalnim reševalcem je uspelo požar vsaj nevtralizirati, da se ni razširil na ostala stanovanja.
Žalosten je bil pogledna Poslekovo ter njuna dva otroka, ki so samo strmeli v pogorišče, ki je še pred dobro uro bilo
njihov dom. V dobri uri so ostali brez vsega.
Prvi so priskočili na pomoč sosedje iz stolpnice. Ze naslednji dan so Poslekovi izročili 5.590 dinarjev, ki so jih zbrali.
Tudi sindikat hrastniške steklarne je takoj začel zbirati denarno pomoč. Delavci tega, skoraj 1800-članskega kolektiva so v nekaj dneh zbrali' nad 5 starih milijonov. Svoj delež pa sta prispevala tudi sindikat TOZD L s 3000 din in TOZD II. z 2000 din. Zbrani denar so naložili na hranilno knjižico ter le-to izročili Poslekovi.
Finančno pomoč so zbrali tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah hrastniške občine. Tako so na KOP, kjer je delal pokojni mož Poslekove, zbrali 3481 din in v Sijaju 1290 dinarjev.
Svoj pomemben delež pa je prispevalo tudi Stanovanjsko podjetje Hrastnik, kije v kar najkrajšem času usposobilo stanovanje za normalno življenje. Tega dela pa ni bilo malo.
Kako prijeten občutek ob spoznanju, da Poslekova in njena otroka niso ostali sami. .. Ljudje so znova pokazali, da znajo pomagati takrat, kadar je pomoč najbolj potrebna .. .
JOŽE PREMEC
Hranilno knjižico je Ani Poslekovi izročil Janez Ciglar, predsednik sindikalne organizacije hrastniške Steklarne
Ob nesreči so nesebično pomagali vsi, od sosedov do stanovanjskega podjetja, da bi Poslekovi spet lahko zaživeli normalno življenje v svojem domu
Avgust v znamenju kolonij
Selišče v Slov. Goricah postaja širše kulturno žarišče
Nedaleč od Vidma ob Ščavnici leži majhna vas Selišče, ki ne premore trgovine in gostišča, premore pa lep gasilski dom, ki so ga zgradili vaščani, in pa daleč znano galerijo „Domačija“ Lojzeta Ve-beriča, v kateri že več let pripravljajo likovne razstave,-ki si jih z zanimanjem ogledujejo domačini, večinoma kmetje, in pa občasni turisti, ki pridejo sem iz Radencev, Maribora in drugih turističnih krajev. Vas se ponaša s stalno vsakoletno shkarsko kolonijo Združenja likovnih skupin Slovenije, ki je bila letos od L do 10. avgusta. Medtem ko je bilo v prvi koloniji 25 udeležencev iz raznih krajev Slovenije, v drugi 11, jih je bilo v letošnji dvajset. Za sodelovanje v koloniji so se prijavih delavci, upokojenci, študenti in drugi iz Izole, Ljubljane, Brežic, Trbovelj, Jesenic in drugih krajev, ki bodo pod vodstvom akademskih slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev upodabljali to čudovito pokrajino in njene ljudi, ki so vse dosedanje udeležence kolonij več kot
samoupravni sPora^jj že ^arn* varnosti lepo sprejeli, saj so jim domala na vsakem v luki, ki bi ga 1110 avnaj imeti, pa koraku nudili gostoljubje.
ga še vedno ni.“ Mogoče pa
koprski lukj mi.
slijo, naj bo
mom o požarni grehe . . .? !
'Pogasili11 stare
V. K.
Tudi v letošnji koloniji so udeleženci poslušali predavanja o likovni umetnosti, slike so ocenjevali skupaj s „kolonisti“ poklicni likovniki in drugi strokovnjaki.
Slikarska kolonija v Selišču dejansko postaja čedalje bolj prava likovna šola za
nepoklicne slikarje, kar je tudi bil poglavitni namen ustanovitve kolonije.
POSLEJ
TUDI GLASBENIKI
Selišče in s tem tudi širše območje je avgusta letos dobilo še eno, najbrž stalno prireditev — glasbeno kolonijo, imenovano glasbeni tabor. Od 10. do 20. avgusta so se prav tako v galeriji „Domačija“ zbrali mladi iz raznih krajev Slovenije na prvem glasbenem taboru, ki ga je ob pomoči ZKPO in Glasbene mladine radgonske občine pripravila Glasbena mladina Slovenije.
V	taboru so se mladi glasbeniki in drugi za glasbeno animacijo vneti mladi ljudje usposabljali v tečajih komorne, instrumentalne in vokalne glasbe ter animacije.
V	taboru so sodelovale tri priznane glasbene skupine, ki so med drugim nastopale s komentiranim programom v radgonskem Elradu, Radenski in nekaterih drugih delovnih organizacijah na širšem območju. Poleg tega so nastopali v Selišču in v Vidmu ob Ščavnici. Kaže, da bo že letos Selišče povezano s svetom tudi z asfaltirano cesto, kar bo ta kraj in njene za kulturo zavzete ljudi še bolj približalo novim kulturnim tokovom, obstajajo pa možnosti, da bi Selišče kasneje dobilo še kakšno stalno kulturno
prireditev. V radgonski občini že precej časa govorijo o tako imenovani kultur-no-turistični transverzali, ki naj bi potekala od Radencev prek Vidma fn Selišča. Videm ima že uveljavljeni kiparski tabor „Od Gubca do Lacka11. Tako so dani osnovni pogoji za uvedbo take tranzver-zale, po kateri-naj bi potovali zlasti turisti in pa seveda gostje Radenske.
TONE ŠTEFANEC
Pomoč
Posočju
Da bi pomagali krajem, ki jih je prizadel potres v Posočju, so sindikati Slovenije pozvali vse delovne ljudi, da prispevajo poleg sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč še dodatna sredstva v višini enodnevnega zaslužka, in to bodisi z dodatnim delom ali iz svojih sredstev. V ta namen so v vseh občinah odprli zbirne račune, s katerih se sredstva sproti stekajo na skupni zbirni račun pri Rdečem križu Slovenije.
Na zbirni račun se je do 9. avgusta letos (to so zadnji podatki, ki so na voljo) steklo po občinah:
Občina	enodnevni zaslužek	zbrano dinarjev	odsto- tek
Ajdovščina	939.573	361.894,70	38,52
Brežice	-754.845	295.955,25	39,20
Cerknica	647.945	359.989,25	55,64
Celje	5,520.312	1,495.268,45	36,92
Črnomelj	672.685	146.492,55	21,77
Dravograd	345.696	50.644,45	14,65
Domžale	1,595.568	449.229,80	35,52
G. Radgona	739.453	482.518,40	65,25
Grosuplje	762.304	774.927,80.	100,98
Hrastnik	708.794	83.332,83	11,76
Idrija	893.700	548.826,35	62,83
Ilir. Bistrica	629.706	292.571,40	46,46
Izola	749.520	219.856,45	29,33
Jesenice	2,339.865	338.539,80	14,47
Kamnik	1,364.015	511.024,00	26,69
Kočevje	9$ 1.463	450.532,95	46,00
Koper	3,157.857	411.111,65	13,00
Kranj	4,671.315	3,117.474,35	67,00
Krško	1,253.645	472.043,35	26,56
Laško	797.160	406.225,75	62,36
Lendava	693.972	251.887,05	36,30
Lenart	219.898	152.731,80	69,46
Litija	604.611	308.750,05	51,07
Logatec Ljubljana-	362.880	18.504,60	5,10
Bežigrad Ljubljana-	4,898.310	4,738.180,50	96,73
Center • Ljubljana-	11,937.510	6,620.635,60	55,46
Moste-Polje Ljubljana-	3,486.690	1,583.772,75	54,23
Šiška Ljubljana-	5,310.500	2,384.939,60	44,9-1
Vlč-Rudnik	3,103.826	2,243.953,40	72,30
Ljutomer	509.625	372.800,30	73,15
Maribor	12,656.877	3,895.369,70	30,78
Metlika	'316.479	—		
Mozirje	492.420	220.761,75	44,83
M. Sobota	2,003.850	1,553.938,65	76,55
Nova Gorica	3,855.770	1,673.725,15	43,41
Novo mesto	3,121.764	454.647,75	14,56
Ormož	361.698	159.694,15	43,61
Piran	948.236	304.110,40	32,07
Postojna	1,092.624	490.285,70	44,87
Ptuj	2,211.000	■636.775,05	28,80
Radovljica Radlje	1,690.458	211.465,35	12,51
ob Dravi.	588.088	56.572,85	6,20
Ribnica Ravne	358.255	52.450,55.	14,64
na Koroškem	1,719.963	172.488,20	10,03
Sevnica	654..300	543.662,45	83,09
Sežana	1,169.516	729.559,90	62,38
Slov. Gradec	811.206	156.931,95	19,31
Slov. Bistrica	1,067.269	222.306,85	20,84
Slov. Konjice Šentjur	821.400	817.938,55	99,58
pri Celju	351.948	36.837,45	10,47
Škofja Loka Šmarje	1,974.545	296.031,85	15,02
pri Jelšah	734.944	113.608,75	15,46
Tolmin	816.291	729.586,15	89,03
Trebnje	482.400	210 096,45	43,55
Trbovlje	1,734.600	1,099.060,60	63,36
Tržič	835.312	511.860,10	61,28
Velenje	3,212.960	332.509,35	10,34
Vrhnika	651.015	365.397,70	56,13
Zagorje	792.792	584.758,55	73,75
Žalec	1,422.300	295.452,55	20,77
Skupaj:	109,602.623 46,852.499,63		42,75
ČE IMA PALICA DVA KONCA






Za razprave o tem, ali naj bi četrtino članov disciplinskih komisij izvolili izven OZD, je zelo poučna zgodba o natakarju in direktorju neke trgovske in gostinske delovne organizacije, ki ju je pred kratkim kaznovalo okrožno gospodarsko 'sodišče v Karlovcu. Enkrat je bil krivec natakar, drugič pa direktor.
Natakar je bil kaznovan denarno s 3000 dinarji, ker
strankam ni izdajal blokov-ra-čunov in je goljufal inšpekcijo, direktor pa z enakim ukrepom, ker je zavestno storil zakonski prekršek. V obeh primerih je bila denarno kaznovana tudi delovna organizacija v dvakrat večjem znesku.
Člani delavskega sveta so sklenili, da bo denarno kazen direktorja plačala delovna organizacija, natakarju pa so
naprtili tudi znesek, ki bi ga morala plačati delovna organizacija.' Razen tega so mu zagrozili, da ga bodo premestili na drugo, seveda slabše delovno mesto.
To zgodbo je treba imeti pred očmi v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, posebno v zvezi s tistim delom, kjer je govora o medsebojnih razmeij h delavcev v združenem delu.	V. O.
novice iz organizacij
Organizirana letovanja delavcev
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLE
Utrjevanje samoupravne prakse
V Iskri Železniki je urejanje delovnih pogojev in skrb za družbeni standard zaposlenih glavna naloga osnovne organizacije sindikata
V Iskri v Železnikih se po poldrugem letu izkušenj, odkar šo se na novo organizirali, zavedajo, da postaja vloga osnovne sindikalne organizacije čedalje večja. Sindikat danes dejansko predstavlja organizacijo delavcev, saj sodeluje pri reševanju vseh problemov, s katerimi se srečuje 730-članski kolektiv ene največjih temeljnih organizacij združenega dela v škofjeloški občini.
Ker 2000-članski kolektiv Bresta nima svojega počitniškega doma, so letos organizirali letovanja svojih delavcev v počitniških prikolicah v Medveji in v zasebnih sobah v Fažani pri Puli.. V Brestu ugotavljajo, da ža letovanja ob moiju zadnja leta ne vlada velik interes, saj si delavci raje organizirajo dopust prek
PREDILNICA LITIJA
Litjjski predilničarji slavijo letos 90-letnico svoje delovne organizacije. Zato je delavski svet podjetja, na pobudo osnovne organizacije sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij že imenoval poseben organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za čim bolj slovesno praznovanje tega delovnega jubileja. V počastitev 90-letnice predilnice bo izšča tudi spominska knjiga dr. Franceta Kresala o
Grosupeljska tekstilna tovarna Motovz in platno je letos organizirala letovanje svojih delavcev prek turističnega biroja v Novi-gradu. Pred časom je namreč kolektiv prispeval nekaj denarja za ureditev plaže, zato so dobili nižje cene penzionov. Tako velja bivanje v zasebnih sobah in hrana v najbližji restavraciji za delavce podjetja Motvoz in platno 70 dinarjev, nekaj več na za njihove družinske člane
Na zadnji razširjeni seji sveta ZK in konference osnovnih organizacij sindikata v Litostroju so razpravljali o osnutku zakona o združenem delu, o srednjeročnem načrtu delovne organizacije, o stabilizacijskih prizadevanjih ter o kadrovski politiki. Poleg članov obeh organov družbenopolitičnih organizacij so se seje udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška, vodje delegacij,
drugih delovnih organizacij, pač tam, kjer je cenejši penzion V prihodnjih letih namerava Brest postaviti ob moiju svoj počitniški dom. Dokler pa ga ne bodo zgradili, nameravajo organizirati letovanje delavcev v prikolicah in pri zasebnikih, za bolehne člane kolektiva pa v zdraviliščih in v planinskih krajih.
zgodovini najstarejše delovne organizacije v litijski občini Organizacijski odbor je predlagal, da bi bilo slavnostno zasedanje delavskega sveta predilnice na tovarniški praznik 9. septembra, osrednja proslava pa dva dni pozneje. Na slavnostnem zasedanju delavsekga sveta bodo podelili delovna odlikovanja članom kolektiva in posebna tovarniška priznanja dolgoletnim zaslužnim delavcem ter jubilantom dela.
Letos se je prijavilo za letovanje ob moiju 140 delavcev in njihovih družinskih članov, kar je precej manj, kot so pričakovali.
Mnogi delavci imajo doma kmetijo in se neradi odločajo za preživljanje letnega oddiha v obmorskih letoviščih. V tem je tudi razlog, da se grosupeljski tekstilci ne prizadevajo veliko, da bi zgradili svoj počitniški dom.
konferenc in skupina delegacij, direktorji TOZD in sektorjev ter drugi
Uvodno poročilo je prebral generalni direktor inž. Marko Kržišnik. Razprava je pokazala, kaj bo treba storiti, da bo položaj delavcev, združenih v Titovih zavodih Litostroj, še boljši in trdneja ter da bodo le-ti dobili dejansko odločujočo vlogo na vse procese v udruženem delu.
Predvsem po 8. kongresu slovenskih sindikatov se je okrepila vloga te osnovne organizacije, vendar pa velja poudariti, kot nam je dejal predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v Iskri Železniki Mirko Guzelj, da so k temu v precejšnji meri prispevale tudi naloge, ki jih je z ustavo, partijskimi in sindikalnimi kongresnimi dokumenti dobila sindikalna organizacija.
Čeprav je bil sindikat v Iskri dokaj dejaven že pred slovenskim sindikalnim kongresom, je izvršni odbor osnovne organizacije v zadnjih dveh letih z vso zavzetostjo posegel v delo in življenje svoje delovne skupnosti. Seveda pa je treba pri tem povedati, da so skoraj vsa prizadevanja sindikata v zadnjih letih veljala sprotnemu, učinkovitemu urejanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih. Za hitro reševanje problemov s tega področja so zadolženi vsi člani izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, ki so s pomočjo drugih članov opravili pionirsko delo v sindikatu.
„V našem kolektivu11, parvi Janez Rakovec, nekdanji predsednik osnovne organizacije sindikata v Iskri Železniki, „se zavedamo, kakšno vlogo ima sindikalna organizacija v procesu samoupravljanja. Letni delovni načrt, ki smo ga sprejeli na konferenci osnovne organizacije, bomo dosledno uresničevali. To pa pomeni, da si bomo še bolj prizadevali pritegniti k izpolnjevanju naših nalog vse člane delovne skupnosti. Prepričan sem, da to ne bo težko, kajti delegatski odnosi so v vseh obratih, kjer imamo sindikalne skupine, že doslej polno zaživeli. Pri nas je velika pripravljenost za delo in trdno je spoznanje, da je predvsem od delavcev odvisen
nadaljnji razvoj delovne organizacije."
POVSOD,
KJER JE TREBA
Janez Rakovec nadaljuje: „Leta 1962 se je kovinsko podjetje NIKO pripojilo k združenemu podjetju Iskra. Takoj smo reorganizirali tudi sindikalno organizacijo, ki se je vklju-
Janez Rakovec, nekdanji jired-sednik sindikata v Iskri Železniki
čila v akcijo za uresničevanje nalog, ki niso bile lahke. Tovarna namreč ni bila popolnoma zgrajena, zato smo na pobudo članov sindikata organizirali prostovoljno delo. Tako je vsak delavec našega kolektiva opravil 40 in več udarniških ur. Ko se je tovarna pred desetimi leti znašla v težkem gospodarskem položaju, je bila sindikalna organizacija med prvimi, ki je vložila največ naporov, da je proizvodnja normalno stekla in da smo s skupnimi močmi rešili najtežje probleme. Nh pobudo sindikata smo v Iskri razširili proizvodnjo, povečali delovno storilnost in sprejeli številne in-
terne samoupravne akte.“
Pa ne samo to. Delavci, člani sindikata Iskre, danes stalno sodelujejo pri vseh akcijah v Železnikih, pa naj gre za gradnjo cest, šol, elektrifikacijo kraja, ureditev toplovoda, gradnjo plavalnega bilzena in samskega doma. Skratka, bili so med prvimi, ki so z velikim razumevanjem prisluhnili potrebam krajanov.
SKRB
ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
„Naša sindikalna organizacija", pravi Mirko Guzelj, sedanji
Mirko Guzelj, sedanji predsednik osnovne sindikalne organizacije
predsednik sindikata. „se odlikuje še po nečem. Po prizadevanjih za urejanje medsebojnih delovnih razmerij delavcev, za izboljšanje njihovih delovnih in življenjskilt pogojev, za izobraževanje in kulturno dejavnost ter za organiziran oddih in rekreacijo. Želimo, da bi imel vsak naš delavec osemletko; zato dajemo veliko denarja za izobraževanje strokovnih kadrov. Sindikat je precej storil tudi za načrtno gradnjo družbenih stanovanj. Bili smo med pobudniki akcije, da prejme vsak varčevalec za stanovanjsko gradnjo še namensko posojilo v organizaciji združenega dela ZP
Iskra. Pri osnovni organizacij1 sindikata že nekaj časa deluj6 tudi blagajna vzajemne pomoči, ki ima kakih 250.000 dinarjev.
V Iskri ugotavljajo, da dela v sindikalni organizaciji precej več članov, kakor pred leti. To se najbolj odraža v delu sedmih sindikalnih skupin. Delavci se namreč v ožjem krogu, kot nam je pripovedoval Mirko Guzelj, lažje pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje, pa sprejemajo tudi odločitve, s katerimi pri' trajajo pred samoupravne organe.
HITRO
IN UČINKOVITO ODLOČANJE
,,Tak način dogovarjanja iu odločanja se nam je zdel najbolj primeren. Sindikat je vselej pobudnik akcij, o katerih se skupno dogovorimo s člani ostalih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnimi organi in vodstvom podjetja. Pred vsako samoupravno odločitvijo pa potem obravnavajo gradivo še delavci v svojih sindikalnih skupinah. Ko dobimo mnenja, stališča, predloge in zahteve skupin, oblikujemo skupno mnenje kolektiva. Postopek odločanja je torej hiter in učinkovit."
Sindikat v Iskri Železniki je v zadnjih letih tudi bolj učinkovit na področju življenjskega stan- , darda zaposlenih. Tako imajo v. Portorožu svoj počitniški dom, ki pa je izkoriščen bolj ali manj le med kolektivnim dopustom. To je velika škoda, ker si kolektiv, najbolj pa sindikalna organizacija, prizadeva, da bi ob moiju preživelo dopust kar največ delavcev, vendar mnogi med njimi ostajajo raje doma.
Za zaključek še to. Letos bodo v Iskri dokončno reorganizirali sindikat. Ustanoviti nameravajo 5 osnovnih organizacij s 16 sindikalnimi skupinami.
„Šele tako bomo dejansko kos nalogam, ki so danes pred našim sindikatom", je sklenil naš pogovor Mirko Guzelj.
IVO VIRNIK
Visok delovni jubilej
MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE
Delavci letujejo v Novigradu
LITOSTROJ LJUBLJANA
Celovita ocena — nove naloge
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Spoznavanje nepredvidenih dogodkov
V sistemu prevencije možnih nesreč, nezgod, obolenj in dogodkov, ki lahko povzročijo težke ekonomske, socialne in družbene posledice, štejemo tudi posebno skrb za temeljito določanje nepredvidenih dogodkov.
Med nepredvidene dogodke štejemo:	ogenj, eksplozije,
zračni tlak, izhlapevanje strupenih in nevarnih snovi, poškodbe posameznikov ali skupin, smrt, prekinitev proizvodnje, poškodbe delovnih priprav in naprav in onesnaženje okolja.
Ce popis nepredvidenih dogodkov dopolnimo še s podatki: 1. lokacija ali kraj, 2. delovna mesta oziroma ožje
področje, 3. vrsta ali stopnja, 4. možni povzročitelji, viri, okolja in razmerja, dobimo odlično osnovo za sestavo map o vsaki vrsti nepredvidenega dogodka ločeno.
Temu sledi analiza možnih okoUščin, virov, povzročiteljev. Analizo opravimo ob upoštevanju vseh posameznosti, ki jih analiza narekuje. Takoj po sprejemu zaključkov in predlogov analize nepredvidenih dogodkov sestavimo načrt stabilizacijskih ukrepov za preprečevanje nastajanja nepredvidenih dogodkov.
Med stabilizacijske ukrepe štejemo tehnične (avtomatske in polavtomatske ter ostale teh-
nične), gradbene, osebno varstvene, požarno varstvene, zdravstveno-tehnične, vzgojno-varstvene in nadzomo-varstvene ukrepe.
Seveda pa to -še ni dovolj! Analizo možnih okoliščin je treba obnavljati: za nekatere vrste nepredvidenih dogodkov polletno, za druge pa pogosteje. Prav tako je treba preverjati in dopolnjevati obstoječe predpisane stabilizacijske ukrepe in končno je treba terminirati preventivni varstveni pouk ter še posebno vaje in urjenja v preprečevanju.
Pri tem ne smemo pozabiti na ocenjevanje stopenj nevarnosti, kajti dosežene ocene
stopenj nevarnosti niso iztočnica le za projektiranje varnostnih ukrepov, temveč tudi za obvladanje uveljavljanja varnosti. Prav tako so iztočnica za znižanje izdatkov za načrtno uveljavljanje varnosti pred nepredvidenimi dogodki.
Vsebina in načini sestave map o nepredvidenih dogodkih so prva zrcalna podoba o vprašanju: kako organizacija obvladuje nekaj, kar še ne obstaja, kar pa lahko nastane? Druga zrcalna podoba ocene so poteki vaj in učinkovitosti vaj za preprečevanje nastajanja in širjenja nepredvidenih dogodkov ter postopki nadzora ali interne kontrole, njihovi načini in gostota.
sprašujete -^dgovarjam0
Od kod si lahko delavec zaračuna kilometrino, če gre na službeno pot: od stalnega bivališča, od koder se vozi na delo, ali od sedeža delovnega mesta?
Ali se lahko pri določanju delovnega jubileja upošteva vsa dosežena delovna doba?
V. R. - MOKRONOG
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Delavcu pripada kilometrina na osnovi potnega naloga od • sedeža njegovega delovnega mesta za službeno pot, kamor je napoten. Od stalnega prebivališča delavca do sedeža njegovega delovnega mesta pa lahko organizacije združenega dela povračajo le stroške v višini stroškov za javna prevozna sredstva s tem, da delavec prispeva sam najmanj 40 dinarjev me-/sečno.
Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja morajo organizacije združenega dela določiti v svojih samoupravnrh splošnih aktih. Pri tem pa ni možno upoštevati vso delovno dobo, ki jo je dosegel delavec, ker ne gre za osebni ampak za delovni jubilej.
<
i
j
!
\
I
i
I
i
i
1
t
s
t
!
I
1
t
I
1
S
1
i
\
P
gc
J3 o E to JS	S S. č ^ S >■' g E J2 >Z -E X ■&
Kolektiv ema v boju za izboljšanje gospodarjenja
Vroča železa v ognju
^°lletna izguba 75 milijonov din bo do konca leta pokrita — Izvoz, novi proizvodni programi in a kakovost najmočnejša orožja v boju za dobre rezultate gospodarjenja
v
'j
o
h
e
n
i>
i-
i-
e
n
lj
)-
)-
K
i’; I
i-
0
)-
i-
i-
j-
I« .
ta
v
it
v.
i,.
U
i. ’ 3-
ia
b
j'
a-
s
h
r
j
3
i
il
Celjska tovarna Emo je med tistimi delovnimi organizacijami v aveniji, ki so polletno bilanco zaključile z izgubo: 75 milijonov ^narjev je je po letošnjem sistemu ugotavljanja dohodka, vendar bi lzSubo zabeležili tudi po ugotavljanju dohodka po faktuirani reali-taciji (40 milijonov dinarjev)- Nastala je v TOZD proizvodnja po-TaS ‘n v TOZD Tobi, v izgubi je tudi TOZD avtokoles, ki dela za AM. Težave pa nastajajo tudi pri proizvodnji kotlov. Vzroka za ,zgub0 sta predvsem premajhen obseg proizvodnje glede na stroške Proizvodnje (na enoto proizvoda) ter katastrofalno slaba prodaja P°sode v letošnjem aprilu. Kljub tem težavam pa je kolektiv dokaj °Ptimistično razpoložen. Ukrepi, ki so jih v podjetju podvzeli že Pred omenjenimi „slabimi časi" - usmeritev v izvoz, pripravljanje °vih proizvodnih programov - obetajo, da bo Emo že v letošnjem
hi
u prebrodil večino nastalih težav.
. tem je treba poudariti, da te-T*Ve v Emo ne izvirajo le iz letošnjih p^jših pogojev gospodarjenja ter j Zav na domačem trgu, pač pa jjiajo svoje korenine v preteklih le-'i' Res pa je tudi, da so v kolektivu ^arijske programe za reševanje
_av za vsako TOZD izdelali že v ^tku lanskega leta, nekatere raz-v°jne programe pa načrtujejo že dve i '• Prav zavoljo tega kolektiv Ema .r^> da bo v kratkem „zaplaval“ iz r^av; prebroditi mora le sedanje ^'zno obdobje.
Lanskoletni napori kolektiva, zlasti v TOZD proizvodnja posode, se že lani končali uspešno. Ko-ektiv je sam pokril obetajočo se iz-8ubo, pri tem pa se je uspel zasidrati
na trgu nekaterih tujih dežel, kjer bi ne pričakovali kaj prida odziva trgovcev: v v arabskih deželah in v ZDA. Ob tem pa je seveda uspešno prodajal, kot največji evropski proizvajalec posode, tudi na evropskem trgu. Pri naporih, da bi čimveč iztržil na tujem, ker se na domačem trgu lani ni dalo, je kolektiv odkril nekatere notranje rezerve. Malo na-§h podjetij lahko lastno znanje in tradicijo šteje med tiste ,4astnosti“, ki prinesejo prednost pred tujimi proizvajalci. Emo je na arabskem trgu s posodo prav s tema značilnostma svoje proizvodnje (kljub prej omenjenim težavam zavoljo visokih proizvodnih . stroškov)	,,pobil"
ostalo konkurenco.
Lanski prodor na tuje trge s posodo je bil podjetju zelo dobrodošel tudi letos, saj je odprl vrata tudi drugim izdelkom. Ker ima podjetje v izvoznem ognju še nekaj vročih želez, upravičeno načrtuje, da bo nemara že v roku enega leta uspelo vsak mesec izvoziti za milijon dolarjev izdelkov ali dvakrat toliko, kot bodo izvozili letos.
Eno izmed želez, ki jih ima ta kolektiv v sanacijskem ognju, je tudi razvoj novih dejavnosti in novih ter izpopolnjenih sedanjih proizvodnih programov. Načrtujejo širšo dejavnost v ogrevalni tehniki. Že dve leti pripravljajo za svoj TOZD Tobi, ki je v velikih gospodarskih težavah, v sodelovanju z LTH proizvodni program klima omar. Z njimi naj bi potrkali predvsem na vrata tujih kupcev. Ti programi so, kot trdij.o v Emo, zelo rentabilni. Tudi po prvih grenkih izkušnjah s kontejnerji niso vrgli puške v koruzo: ugotovili so, ia bo treba znatno bolje proučiti rg in pa tudi proizvodne značil-losti, pa se bo tudi ta proizvodnja zelo izplačala.
Vsekakor pa so eden najtežje rešljivih problemov visoki proizvodni stroški zaradi nizkih serij izdelkov. Trg, zlasti domači, ne dopušča, da bi Emo povečal proiz-
vodnjo. Zavoljo pomanjkanja obratnih sredstev za pokrivanje zalog, ki so se nakopičile zaradi slabe prodaje doma, je moral kolektiv celo zmanjšati proizvodnjo nekaterih izdelkov in tako zavestno povečati proizvodne stroške na enoto proizvoda. Tuji trg, še ne dovolj raziskan, pa kajpak kaj več, kot načrtovano petino celotnega prihodka v prihodnjem letu kajpak ne bo mogel navreči. Položaj doma se je še poslabšal v letošnjem letu po uveljavitvi zakona o zavarovanju plačil. „Vendar“, pravijo v Emo, ..kolikor nam je zakon prinesel skrbi, nam bo v prihodnje prinesel dobrega. Računamo namreč, da bodo trgovci začeli kupovati samo toliko blaga, kolikor ga bo zmanjkalo s polic in tistega, ki bo zmanjkalo. Tu pa se konkurence ne bojimo. Če pa bodo naši izdelki še ostajali v skladišču, bo treba nekaj menjati v podjetju samem." - Tako se torej kolektiv Ema grize v kolena ob naporih, da bi premagoval težke pogoje gospodarjenja in ustvarjanja dohodka. Ker pa je trdo delal že v minulih letih in pri tem gledal tudi naprej, mu danes le ni tako težko, kot t; nepoučeni sodili. »Vzdržati bo treba trimo obdobje," stiskajo zobe v Emu, „potem bo zanesljivo bolje."
London

POLLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA V RAVENSKI ŽELEZARNI
Ugodna
bilanca
.. Vodilni britanski gospodarski Financial Times pase, da z ■•izboljšanjem trgovine in ob že Prepolovljenem trgovinskem de-ucitu v primerjavi z lanskim Ju-pslavija zadnje čase zmanjšuje “vpzne restrikacije". list se skli-'•uJp na izjavi dr. Emila Ludvi-in Branka Čolanoviča in P1 * * **, da so plačilno-bilančne Jhožnosti Jugoslavije relativno ?°Lre, devizne rezerve pa na rekordni ravni, in dodaja, da je JPoč pričakovati nadaljnje kihanj sevanje restrikcij. V skladu ? helsinško resolucijo bodo lahko tudi tuje banke in družbe papirale poslovalnice v tej de-
>>Ker je neblagovni p: kot nevtraliziral dificit »Okni menjavi, nadaljuje 1 Pthcilna bilanca prvič v tr •n spet pozitivna, devizr erve pa presegajo 2 mi o};irjev. Dolgovi do tujii i'erii kot prej (6,8 milijarč j^rjev), vendar je njihova : Ura boljša in anuitete hasajo okrog 14 % dobe izvoza (v fetu 1975 15 P** Financial Times.
Bolje izkoriščene zmogljivosti
Polletno izgubo 37 milijonov dinarjev bodo odpravili z zmanjševanjem zalog in z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti — Visok uvoz jekla moti domačo proizvodnjo
Manjše povpraševanje po njihovih izdelkih se je tudi v letošnjem prvem polletju odražalo na gospodarjenje 5.500-članske delovne skupnosti Železeme Ravne na Koroškem. Tako proizvodne kot trgovske organizacije združenega dela so zmanjševale lastne zaloge, saj je bilo treba začeti gospodariti v okviru razpoložljivih lastnih obratnih sredstev, svoje pa so prispevale tudi visoke zaloge uvoženega jekla v skladiščih veletrgovin.
Blagovna proizvodnja, ki so jo dosegli koroški jeklarji v letošnjem prvem polletju, je bila za okrog 8 % manjša od dosežene v razdobju januar - junij 1975. Za planom pa je količinska proizvodnja ob polletju zaostajala za 7 %. So pa v nekaterih obratih povečali količinsko proizvodnjo, kot na primer v obratu, kjer izdelujejo stroje in dele — kar za 27 %. Posledica niqe količinske proizvodnje ter povečane prodaje izdelkov na tuja tržišča je, da je polletna
proizvodnja po vrednosti zaostajala za 9 % za planom.
Železarna Ravne na Koroškem je polletno gospodarjenje po plačani realizaciji sklenila s 37 milijoni dinarjev izgube, ker bodo nekatere terjatve plačane šele do konca septembra, po faktuirani realizaciji pa bodo dosegli približno takšne rezultate, kot so jih načrtovali. Občutno pa se je v letošnjem letu izboljšala likvidnost.
Ob obravnavi polletnih re-
zultatov gospodarjenja so sprejeli samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in Železarne Ravne na Koroškem več ukrepov, da bi v letošnjem drugem' polletju in za naprej zagotovili kar največjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, posebej še v tistih obratih, kjer imajo zadosti naročil, in da bi, kolikor je mogoče, zmanjšali medfazne zaloge, katerih vrednost se je v prvem polletju letos povečala za 100 milijonov dinarjev. Sicer računajo, da bodo proti koncu leta v glavnih obratih že dosegli planirano proizvodnjo, pri čemer računajo še posebej na valjarno in kovačnico, izredno težko pa bo nadomestiti skupni izpad proizvodnje.
M. A.
Ni prostora za lahkomiselnost
Letošnji poostreni pogoji gospodarjenja so položaj gospodarstva tako zaostrili, da so bile hkrati potrebne nove sistemske spodbude, ah drugače povedano — olajšave pri pogojih doseganja dohodka ter njegovega razporejanja. Kljub tem ukrepom pa je prvo polovico leta vsq polovica gospodarskih delovnih organizacij pri nas za-

ključila, kot smo že napisali pretekli teden, z izgubo. Nekaj te izgube je dejansko, povzročene zavoljo slabega gospodarjenja ah pa neprimernih cen izdelkov, glede na stroške poslovanja. Večina izkazane izgube pa je samo navidezne, izkazane zavoljo novega načina ugotavljanja dohodka ter težav, ki jih je spomladi prinesel zakon o zavarovanju plačil v prometu med uporabniki družbenih sredstev.
Večina podjetij, ki izkazujejo takšno izgubo v polletni bilanci, ne kaže zavoljo tega posebnih skrbi, saj so bili posli iz prvega polletja realizirani . kmalu v juhju in deloma v avgustu, tako da je ,4z-guba“ v resnici že pokrita. Nekatera podjetja, pa so kljub temu v drugo polovico poslovnega leta šla zelo previdno. Med ukrepi, ki so jih takoj vpeljala, so bila tudi delna zniževanja sredstev za delitev osebnih dohodkov. Ta podjetja so ravnala pač v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi o delitvi osebnih dohodkov, kjer je temelj za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke predvsem doseženi dohodek. Trošenje samo tistih sredstev, ki smo jih ustvarih, predvidevata tudi resolucija o družbenoekonomskem razvoju za letošnje leto in pa srednjeročni načrt družbenega razvoja.
Seveda polletnih izgub, čeprav so bile samo navi-
dezne, ne gre jemati zlahka, zlasti ne, če pogledamo, zakaj so nastale. Dejali smo, da zato, ker podjetja niso mogla do konca junija realizirati vseh poslov, začetih v prvem polletju. Zlasti velika podjetja so že ugotovila daljnosežne negativne posledice delnega izpada dohodka v prvi polovici leta. Takšna izguba, bolje rečeno, tako povzročena, se bo namreč pojavljala tudi v naslednjem periodičnem obračunu in tudi ob koncu leta. V »Saloni tu“ Anhovo, denimo, pravijo, da se jim bo ob polletju izkazana „izguba“ vlekla do konca leta, ker tako velikega izpada dohodka (neplačana 15-dnev-na proizvodnja) ne bodo uspeli nadoknaditi.
Posledice prikazovanja takšne izgube, čeprav samo navidezne, ob koncu leta v zaključni bilanci pa bodo vse drugačne, kot ob periodičnih obračunih. Predpisi so tu ne-d oumni: podjetje ne bo inve-stidjsko sposobno, potreben bo sanacijski program, osebne dohodke bo treba prilagoditi doseženemu rezultatu gospodarjenja (se pravi, da jih bo treba ustrezno znižati). Prav tako pa bodo prizadete krajevna družbenopolitična skupnost ter samoupravne interesne skupnosti, katerim takšna podjetja ne bodo mogla prispevati ustreznega deleža sredstev.
Zavoljo naštetih posledic naj naše »opozorilo" velja predvsem tistim delovnim organizacijam, ki so slabše polletne rezultate gospodarjenja vzele bolj lahkotno. Naj se ne zanašajo na drugo polovico leta, zlasti pa ne za zdaj še nejasno napovedane spremembe veljavnih predpisov, ki določajo, kako delovne organizacije ugotavljajo, svoj dohodek. Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije menda že preučuje, kako so letošnji ukrepi vplivali na gospodarjenje. Če pa bodo podjetja v resnici ob koncu leta lahko v bilanco vključila tudi dohodek, ki jim bo pritekel v prvih štirinajstih dnevih januarja, od poslov, začetih v preteklem letu seveda - je za zdaj še nejasno. Pa tudi sicer ta ukrep ne bi mnogo pomagal, če se delovni kolektivi sami že prej ne bodo z vsemi silami zavzeli za to, da bi partnerji (in sami seveda) sklenjene in izpeljane posle čimprej tudi plačali.
B. RUGEU
^e: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Osebne lastnosti na rešetu
1 .^luljali smo že o tem, kako (J Lo slabi individualni poslovodni ‘S&ni med drugim vplivajo tudi na ~ d se boj ne odnose v kolektivu.
, ato ni odveč, če napišemo nekaj kakšni bi ti ljudje morali biti.
. u tem, da morajo spoštovati pra-^ in dolžnosti, ki jim jih nalaga o ®	samoupravna socialistična
.. zLa, bržkone ni treba posebej nu	Pozornost bomo posvetili
li^tMim osebnim lastnostim, kijih katerim so kolektivi in zaupali pomembne funkcije, s^kakor morajo imeti. u°ber direktor, na primer, nikoli tak e*csPlod‘ra' Ne izgublja živcev , kfat, kadar stvari ne gredo tako, A je upal in pričakoval. Svoja stva lahko potisne v ozadje, ven-snK t0 ne ov*ra njegove delovne spolnosti. Sposoben je, da dela za ant’ ^ Je * daleč, čeprav ni povsem tovo, da ga bo (skupaj z drugimi)
tudi uresničil.
Spodbuja sodelovanje drugih. Rad sprejema sodelovanje drugih pri sprejemanju sklepov in ne vztraja trmasto pri svojih namenih ter predlogih. Seveda mora biti ob tem sposoben za resno preučitev zamisli, ki mu prvi trenutek njso simpatične ter da prenese kritiko svojih zamisli. »Človek, ki odloča", dobi tako drugačno vlogo in postane človek, ki vodi druge, ko odločajo.
Stalno preverja sebe in svoje delo, išče napake v svojih metodah in mišljenju, vendar zaradi tega ne postane nervozen. Sposoben je, da v konkurenčni boj ne vključuje sovraštva; jasno mu je, da si drugi delovni kolektivi prizadevajo, da bi bili bolja, da bi na tržišču dosegli boljše rezultate. V takšno tekmovanje gre brez čustev sovraštva. Sovraštvo drugih sprejme, vendar ne poizkuša vračati po pravilu: zob za
zob. Drugim da vedeti, da vidi njihove namene, vendar to opravi brez kapljice osebnega sovraštva.
Zmage doživlja brez triumfiranja in ne vznemirja se preveč, ko pride do cilja. Zadovoljen je, vendar ga razpoloženje ob uspehu ne spravi s tira. Prav tako ni zamorjen, kadar izgublja. Neuspeh prenese prav tako, kot je pozoren do drugih, kadar zmagujejo. Zaradi spodrsljaja neke zamisli ne opusti drugih.
Razume omejitve, ki jih. določajo zakoni, dogovori in razni ukrepi, čeprav ima kolektiv zaradi njih precej težav na poti do nekaterih ciljev; vendar ne misli, da te omejitve preganjajo njega in njegov kolektiv.
In naposled: ko je razprava o ciljih, je realen. Cilji sicer morajo biti dovolj visoki, da se je za njihovo uresničitev treba boriti, vendar realni, da jih je mogoče doseči.
DODATEK NA STALNOST
X	kupon
S
PRAVNIK SVETUJE
VPRAŠANJE:
Kot v mnogih drugih podjetjih imamo tudi v našem podjetju uveden dodatek na stalnost. Imam 9 let delovne dobe, pri tem 8 let dela v istem podjetju, po osmih letih pa mi je lastnost delavke prenehala po sporazumu. Deset mesecev sem bila zaposlena v drugi organizaciji, nato pa sem se vrnila v prejšnje podjetje, na isto delovno mesto. Sedaj mi v podjetju ne priznajo dodatka na stalnost, s čimer mi leta dela pred odhodom iz podjetja tako rekoč popolnoma izbrišejo. Alije to prav?
G. K. Sevnica
ODGOVOR
Dodatek na stalnost, ki ga predvideva kot	posebno
obliko dodatka za minulo delo tudi Sindikalna lista za leto 1976 in katerega je vneslo v samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov tudi vaše podjetje, je posebna oblika	priznanja
minulega dela. Kot pove že samo ime tega dodatka, gre za priznanje minulega dela v isti organizaciji. Le-te v svojih samoupravnih sporazumih priznavajo dodatek, ki naj bi spodbujal stalnost in s tem
hkrati tudi preprečeval fluk-tuacijo. Če vam je v podjetju prenehala lastnost delavke, podjetje ravna pravilno, ko vam ne prizna dodatka za stalnost, saj niste bili v podjetju stalno. Lastnost delavke v podjetju ste prekinili, pri čemer ni prav nič pomembno, da ste po desetih mesecih znova prišli v isto podjetje in tudi to ne, da sedaj delate na. istem delovnem mestu. Dodatek za stalnost vam torej po našem mnenju ne gre za vso delovno dobo. Ta doba za dodatek vam z vrnitvijo v podjetje začne teči znova.
šport, oddih in rekreacija
21. avgusta 1976

stran
Pllllllllllllllllllll!lllllll!lilllllllllllllll!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll^
j (Pre)drage j j najemnine I
Ni bilo malo storjenega na področju telesnokul-turne dejavnosti v minulih letih, pa smo še vedno zelo zelo daleč od tega, da bi bili lahko z opravljenim delom zadovoljni. Problemov je še veliko. In v ne malo primerih smo v precejšnji meri krivi sami, da so takšni, kakršni so, da marsikaj ni precej bolje, kot je.
Nedvomno predstavlja še vedno problem številka ena pomanjkanje kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi, ki bi jih potrebovali v šolah, delovnih organizacijah, pa v najrazličnejših športnih društvih, krajevnih skupnostih, itd., itd. Nedvomno: kadra še vendo ni dovolj in vse kaže, da ga kljub velikim naporom še nekaj let tudi ne bo.
I
B
Tudi vprašanje najrazličnejših športnih objektov, to je telovadnic, pokritih in odprtih kopališč, igrišč, atletskih naprav, kegljišč, .smučarskih vlečnic, balinišč, kegljišč in podobnih športnih objektov, je še vedno zelo pereče. Tudi na tem področju smo v minulih letih pravzaprav veliko storili, vendar, kot vse kaže, še vedno premalo.
Se najhuje oziroma najbolj boleče in obenem nerazumljivo pa je v tem primeru dejstvo, da tudi objektov, ki jih že imamo, ne znamo in v mnogih primerih ne moremo v celoti izkoristiti Zato, ker so za interesente mnogo mnogo predragi, ali, ker so enostavno večji del dneva „pod ključem
Takih primerov je v Sloveniji zelo veliko. Zato so številni športni objekti, ki smo jih zgradili z družbenim (beri delavčevim) denarjem, večini, tudi tistim, ki so zanje dali težko prislužena sredstva - nedostopni! Če bi bilo takih primerov malo, če bi jih lahko prešteli na prste,
seveda, potem to ne bi bil problem. Tako pa. ..
No . .., tako pa smo pogosto priča, da zaposleni enostavno ne morejo organizirati svojih priljubljenih	sindikaln ih
športnih srečanj, ker ne morejo zbrati toliko denarja, da bi plačali potrebno najemnino. Tako so v mnogih primerih očitki, da postajajo sindikalne tekme že malce predrage, kar na mestu. Za večja srečanja je namreč potrebno odšteti samo za najemnine že po več deset tisoč novih dinarjev, tudi že po sto tisočakov. In kdo spravlja mastne dobičke? V čigav žep se steka pretirano draga najemnina? Kdo si kuje lepe denarce na račun delavčevih žuljev? V tem primeru ta, v onem primeru drugi, v nobenem pa ne tisti, ki so dali sredstva za gradnjo objektov!
Nedvomno so obsodbe vredni tudi primeri, ko so, denimo telovadnice, večji del dneva prazne in zaklenjene. Razlog? Telovadnica je ,,last“šole, zato naj bo na voljo le šolarjem! Tudi ti primeri niso osamljeni Saj ne bi nihče ničesar rekel, če ne bi bile prav v teh krajih tudi velike delovne organizacije, ki so prispevale levji delež za gradnjo šole in telovadnice, same pa ne razpolagajo z enim samim zaprtim prostorom, kjer bi si delavci lahko privoščili ob svojem prostem času urico ali dve prijetnega športnega razvedrila.
Problem je v tem, da vseh teh in podobnih primerov niti ni tako malo, da so v mnogih primerih še ti športni objekti, ki jih imamo, slabo izkoriščeni. Zato tudi ne bi bilo napak, da bi se predstavniki telesno kult urnih skupnosti nekoliko zamislili nad vsem tem in v primerih, ko bi bilo to potrebno, tudi rekli svoje.
A. Ul.
m
^iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
SKRB ZA ŠPORTNO REKREACIJO V OZD GORENJE VELENJE
»NI ENEGA RECEPTA ZA VSE!«
Pogovor z Milanom Šteharnikom, poklicnim organizatorjem aktivnega oddiha v OZD Gorenje
Organizacija združenega dela Gorenje Velenje zaposluje v svojih petnajstih temeljnih organizacijah več kot 7000 ljudi, od tega blizu polovico žensk. Značilnost tega velikega kolektiva je tudi ta, da je poprečna starost zaposlenih le nekaj več kot petindvajset let, kar z drugimi besedami' pomeni, da šteje delovni kolektiv OZD Gorenje Velenje med najmlajše v Sloveniji.
Vse to, pa tudi želja po bolje organiziranem aktivnem oddihu zaposlenih, je botrovalo odločitvi, da so v Velenju že lani zaposlili organizatorja rekreacije. Korak je bil seveda več kot potreben, saj so bili športniki v tej delovni organizaciji dolga leta prepuščeni sami sebi. Seveda pa je bilo še veliko bolj pereče dejstvo, da se nihče ni ukvarjal s tistimi mladimi ljudmi, ki zdravega aktivnega razvedrila sploh niso poznali, pa bi ga seveda od vseh še najbolj potrebovali.
PLAVANJE IN SMUČANJE PRIORITETNI PANOGI
„Pri tovarniški konferenci osnovnih organizacij sindikata imamo posebno komisijo za rekreacijo in oddih. V tej komisiji so predstavniki vseh petnajstih temeljnih organizacij združenega dela, ki so v večini primerov že absolvirali tečaje za organizatorje rekreacije ..nam pripoveduje Milan Šteharnik, poklicni organizator aktivnega oddiha v OZD Gorenje Velenje. „Za vsako športno panogo smo zadolžili posebnega človeka. In, ker sta naša, če lahko tako rečem, prioritetna športa plavanje in smučanje, imamo v kolektivu za ti dve športni panogi že dvajset učiteljev in vaditeljev. Veliko, toda še vseeno premalo ...“
„Leto dni ste na tem delovnem mestu. Do kakšnih spoznanj ste se dokopali v teh mesecih pri svojem delu in v čem je bistvo vaših načrtov na področju oddiha in rekreacije zaposlenih? “
„Še najbolj značilna se mi zdi ugotovitev, da verjetno pri nas ni niti dveh delovnih organizacij, pri katerih bi lahko človek. uporabil isti „recept“ za organizacijo rekreacije. Verje-
mite, veliko dela je potrebno, veliko raziskav in podatkov, da se človek lahko dokoplje do starta, kjer pravzaprav šele lahko prične s svojim delom in seveda tudi planiranjem. No, mi smo si že začrtali svojo pot. Del smo jo že prehodili in vse kaže, da se pri svojih načrtih nismo ušteli. Sicer pa bo šele praksa bolj načrtno odgovorila na to, kaj smo storili dobrega in kaj ne ..
. „Gnenili ste delovni načrt. Katere so njegove značilnosti, kje sodite, da se bo vložen trud najbolj obrestoval? “
„Cfcnovna značilnost našega dela oziroma naših prizadevanj je, da smo usmerili večino svojih sil predvsem v dve športni panogi, to je v razvoj plavanja in smučanja. Ti dve dejavnosti naj bi sčasoma poštah v našem kolektivu množični, kot temu pravimo. Ob tem seveda ne mislimo pustiti povsem vnemar ostalih športov. Nikakor ne. Ukvarjali se bomo tudi z drugimi rekreativnimi dejavnostmi, prednost pa bosta imela, kot smo se odločili, plavanje in smučanje. Ti dve športni panogi sta namreč zelo priljubljeni, pogoji za njun razvoj pa so razmeroma dčbri in tudi drugače nu-
dita ljudem več, kot mnogi drugi športi.. .“
Čas je pokazal, da so v Gorenju ravnali pametno. Številni smučarski in plavalni tečaji, samo maja in junija je splavalo kar 60 žensk, sicer pa so na sporedu vsak mesec začetni in nadaljevalni plavalni tečaji, so potrdili, daje v Gorenju veliko ljubiteljev aktivnega razvedrila. O tem nazorno priča med drugim tudi podatek, da so letošnjo zimo vnovčili v tovarni blizu 400 kompletov smučarske opreme, ki so jo zaposleni lahko kupili na šest obrokov.
KAKO PRITEGNITI ŠE VEČ ŽENSK?
„Po liga sistemu potekajo tekmovanja v raznih panogah, še največji interes pa je za mah nogomet. V tej športni panogi se poteguje za čim boljšo uvrstitev kar 27 ekip ...“, nadaljuje naš sogovornik Milan Šteharnik. „Problem vidimo v tem, da se omenjenih športnih srečanj udeležujejo le moški. Razen za obe prioritetni športni panogi nam naših deklet in žena doslej še ni uspelo „ogreti“. Med drugim smo, denimo, organizirali za ženske splošno telesno vzgojo. Pa ni bilo pravega odziva. Od več kot 3000 žensk jih je prihajalo na vadbo le deset ali petnajst. Malo, skorajda bi lahko dejali — nič. No, kljub vse-
mu ne mislimo vreči puške v koruzo. Gre za začetke, v b1' stvu za iskanje najboljše poti J1' če bomo vztrajni, se bo n3 trud gotovo obrestoval
„In kaj vam pri vašem delu povzroča največje skrbi, kaj vaS najbolj žuli, kot temu Pra' vimo .. ? “
„Večino kolektiva predstav Ijajo kvalificirani in nekvalifi01' rani delavci, od tega je približj10 polovico deklet in mater. Vsi t ljudje bi bili zdravega razvedril3 pravzaprav še bolj potrebni drugi, pa bomo imeli še velur0 dela, da jih bomo pritegnil' v vrste športnikov. Saj veste, kd° se danes v prvi vrsti ukvarja * športom! Tisti, ki sije pridobi te navade že v mladih letih, v času šolanja. In za vse te Ijnd' nas ne skrbi, saj mnogi sam°' iniciativno skrbe za svojo re' kreacijo. Zato bomo morali p°' svetiti vso skrb delavcem za tekočim trakom, ženskam > vsem tistim, ki se doslej še nis° ukvarjali s športom. Problem je tudi v tem, da se skoraj tretjin3 zaposlenih vsaj dan vozi n3 delo. Vsi ti ljudje gredo v večin' primerov takoj po službi domov in tako nas je za tretjino manj-Nd, morda bomo sčasoma kos tudi temu problemu. Za sedaj sodimo, da smo kar dobro zastavili. če smo res, pa bo seveda pokazala praksa ..
Delavci Gorenja na svojih tradicionalnih športnih igrah, ki so bile letos v Gornji Radgoni.
OB
1
nfr
ust
aVg
lavi
Ijar
Bes
avo
Spl
zve
sta
boi
in
sta
ka
Ml
po
V$(
vai
sta
ko
us
K
ob
Ca
k
za
ča
kc
na
rit
sk
St;
I k
o|
Vc
!c
va
us
st
se
n<
sc
os
d;
di
P
i
si
VI
P
C
ti
je
d
is
KRŠKO
V slogi je moč
Že poldrugo desetletje skrbe v krški občini za organizirano in množično letovanje delovnih ljudi. V tem času je zrasel v Materadi pri Poroče dopustniški center, ki pa so mu zaradi razvoja komercialnega turizma na tem območju leta vse bolj šteta. Zato so se v Krškem odločili za novo lokacijo in tudi že pričeti graditi.
Tako je počitniška skupnost Nerezine - Lošinj sprejela 1. avgusta že prve goste, saj stoji tu že 50 enodružinskih hiš. Skratka, lepo je že viden prvi korak sodelovanja delovnih organizacij občine Krško, ki so
se jim pridružili še nekateri kolektivi iz Novega mesta, Ljubljane, Celja in Ptuja. Skupaj 35 delovnih organizacij in drugih skupnosti je namreč
podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev, ki bodo omogočila gradnjo enega največjih naselij za oddih in rekreacijo zaposlenih in njihovih svojcev.
Železarji znova na Triglav!
Slovenski železarji in predelovalci bodo v soboto, 28. in 29. avgusta odidi na sedmi tradicionalni pohod na Triglav. Tristo delavcev SOZD Slovenske železarne se bo na naš najvišji vrh povzpelo iz različne smeri. Udeleženci bodo razdeljeni v skupine, ki jih bodo vodili izkušeni planinci in gorski vodniki. V soboto se bodo najprej povzpeli do planinskih domov Planika, Kredarica in Staničev dom, kjer bodo prenočili.
Naslednji dan, v nedeljo pa bodo v zgodnjih jutranjih urah odšli proti vrhu Triglava.
Sestop bo za vse udeležence pohoda skupen, in sicer v dolino Krme, kjer bo v popoldanskih urah piknik z zabavnim programom.
Organizator sedmega pohoda slovenskih železarjev in predelovalcev na Triglav je komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice, izvajalci pohoda pa planinska društva jeseniške občine in Gorska reševalna služba Jesenice.
JANKO RABIČ
SLOVENJ GRADEC
Kovaške igre
movanja, ki so že deveta po vrsti, s< povabili še kovače z Gorenjskeg; Pokrovitelj letošnjih tekmovanj, k bodo 4. septembra na letališču Turiški vasi pri Slovenj Gradcu, j' občinska konferenca zveze siijdiks tov Slovenj Gradec.
Poleg športnih srečanj bo na igral še vrsta drugih zanimivih tekmovanj kjer bodo sodelovali delavci v „enc slavnejših veščinah", kot je vlečenj, vrvi. tek v vrečah itd. Se posebej bi zanimivo tekmovanje v kovanju, n katerem bodo sodelovali kovač vseh sodelujočih delovnih organiza cij. Kovali bodo na prostem s po močjo kovaških nakoval in kovaški! ognjišč, tako da bodo omogočil čimvečjemu številu gledalcev ogle. tega svojevrstnega tekmovanja. A popoldanskem času pa bo kovašk piknik, na katerega so vabljeni de lavci vseh sodelujočih organizaci združenega dela. Ob zvokih an sambla „Štirje kovači" bo dovol priložnosti za zbližanje jn spozna vanje kovačev izpod Pohorja.
Kovači šestih delovnih organizacij, ki so posejane po obronkih Pohorja, organizirajo vsako leto svoje športne igre. Na tej športni prireditvi tekmujejo ekipe v šestih športnih panogah, ki jih izbere vsakoletni prireditelj. Na letošnja tek-
Prireditelj računa, da bo na letošnjih kovaških igrah sodelovalo blizu 200 tekmovalcev, popoldne pa naj bi se na kovaškem pikniku zbralo več kot 500 delavcev iz sodelujočih kovaško-predelovalnih delovnih organizacij. Tako bi postale letošnje
9. tradicionalne kovaške igre največja športno-rekreativna prireditev slovenskih kovačev doslej.
MIRKO TOVŠAK
KOČEVJE
Start
rokometašev
S pripravami na skorajšno sezono so pričeli tudi kočevski rokometaši. Pod vodstvom trenerja Ivana Žerjava so se prvič zbrali na igrišču poleg Doma telesne kulture.
Lansko sezono so Kočevci uspeato nastopali v conski ligi in so, kot novinci, dosegli solidno uvrstitev. Nov‘sistem tekmovanj v prihodnje pa narekuje nastop kočevskih rokometašev v področnem tekmovanju, na katerem bodo sodelovali klubi z območij Ribnice, Kočevja, Grosupljega in Sodražice.
V rokometnem klubu so dobili tudi nekaj novih vaditeljev. S člani in mladinci bo še naprej delal Žerjav, s pionirkami Maršič, delo s
pionirji pa bosta prevzela Jurjevič ih Križman.	;
Z. FAJDIGA
_____________________
NOVA GORICA
Srečanje . športnikov
Mebla in Bresta
Športno društvo Meblo je 018a?£ ziralo srečanje najboljših kegljač1 in kegljačev kolektivov Mebla >n Bresta. Tekmovanje je bilo na novogoriškem kegljišču.
Pri ženskah so bile najbolj^ gostje iz Cerknice, ki so zmagal® •
1121:1060. Pri moških pa je slavi' zmago domače moštvo z rezultatom
2524:2328.
Pred letošnjo lesariado se bosta ekipi srečali še enkrat, to pot Cerknici.
(VI.)
°& 40-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI
PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI
1 e: Dr. France Kresal
. Gorenjskem centralni ta-01 odbor stavke ni mogel več aviti. v ponedeljek, 24. gUsu, so pričeli stavkati de-|. Cl v tovarni Eifler v Ljub-v Stori v Gameljnah in pri ^r-Hribemiku v Tacnu, 26. gusta pa v Tržiču. Vodstvo Pošne delavske strokovne Je skušalo lokalizirati avKo na Gorenjskem. V Mari-ru 'n Celju je prirejalo shode delavstvo odvračalo od stavke.
kaTo je bila druga velika napa-strokovnega vodstva. Prva je 1 da so revolucionarno raz-Pn°žene kranjske delavce na 0 nioč skušali spraviti iz to-rtl> druga pa, da so se trudili avko lokalizirati na gorenjski ^ Deset dni jim je to tudi Pevalo. Nepopravljiva škoda 'la, da niso izkoristili prvega dobja, ko se je oblast dolgo 1 sa izogibala konfliktom z de-vstvom in dopuščala stavko z ^bo tovarn
^ Ge stavka ne bi bila toliko , Sa lokalizirana na gorenjski h morda ne bi bila obsojena rjjjak konec. S tem, da so ma-“Orski tekstilci podprli kranj-e fele 10 dni po pričetku ^avke, so podjetniki pridobili i toliko časa, da so s številnimi ohi^vencijami dosegli, da je nasilno izpraznila to-
j	delavci so se od-
^ za stavko z zasedbo to-P’ kakor je malo prej zelo Pešno storilo francosko delav-Tudi pri nas stavka z za-dbo obratov ni bila popol-toa nova. Trboveljski rudarji So uporabih to taktiko, ko so ® ali v rovih in gladovali. Ven-ar je bila to v prvi vrsti gla-^Vna stavka. V tekstilni stavki ” je šlo za zasedbo produk-alskih sredstev z namenom, da Feprečijo delo stavkokazom in emonstracijo odločnosti pri-. 1° podjetnike k popustlji-st'- Takšno stavko so imeli O^djetniki za nezakonito.
‘ast pa je vse to dolgo časa /Pela, čeprav je priznavala, da
]e nezakonito.
Organizacija življenja v zase-
denih
Njenih stavkovnih odborov.
j^oj: tovarnah je bila v rokah
Ti odbori so izdajali za delavstvo natančna navodila, kako naj ravna v stavki. Najstrožje je bilo prepovedano uporabljati imetje podjetja ali povzročati kakršnokoli škodo. Po vsem obratu razpostavljene stavkovne straže so morale skrbeti, da se ni delala škoda ali da ni nastal požar. Stavkovni odbori so skrbeli za prehrano in organizirali nabiranje prispevkov. Vsak dan je stavkovni odbor na zboru vsega tovarniškega delavstva obravnaval pritožbe, dajal navodila in poročal o položaju Med prostim časom se je delavstvo zabavalo s petjem in godbo, z branjem in raznimi igrami. Najstrožje je bilo prepovedano izzivati nazorske in politične prepire. V Kranju in Šentvidu so imeli v tovarniških prostorih tudi maše za katoliško čuteče delavstvo-
,,Slovenski narod“ je takole opisal življenje v zasedeni tovarni v Kranju: „Vse delavstvo je bilo danes ves dan v tovarnah - razen tistih, ki so zbirali hrano za stavkajoče, in drugih, ki so morali ven po nujnih opravkih. Večina delavstva je mladih in stavkati so začeli s posebnim zanosom. Pomisliti je treba, daje to njihova prva stavka. Javnost simpatizira s stavkajočimi in delavci so naprosili kmalu toliko živeža za stavkajoče, da imajo vsi dovolj hrane v tovarnah. Delavec s harmoniko je ves čas igral poskočne koračnice. Delavci so ponosno razkazovali, kako so si uredili ležišča, kakor da jih veseli, da bodo za svojo stvar žrtvovali tudi domača ležišča. Bilo je tako kakor pred leti v Franciji med stavko. Delavstvo vzdržuje strogi red. Le kjer so bili ostanki iz preje, so si nekateri napravili ležišča na njih. Večina ležišč pa je povsem golih, na trdih deskah, zabojih, mizah, tleh. Tu in tam so srečnejši, leže na vrečah. Delavstvo se ni dotaknilo ničesar, kar bi oškodovalo podjetje. Tudi luči so prižgali le toliko, kolikor je bilo potrebno. Za prenočevanje so določili delavci posebne oddelke za ženske. Podnevi imajo službo v splošnem ženske, ponoči pa prevzamejo vso stražo moški. Tako zanosnih stav-
kajočih delavcev najbrž pri nas še ni bilo.“
Industrialci so skušali po vsej sili zlomiti stavko. Zavlačevali so pogajanja, jih onemogočali s svojimi pogoji, banski upravi in javnosti pa ves čas poudaijali, da je to politična stavka, da jo vodijo komunisti, daje njen cilj zrušitev obstoječega družbenega sistema, da ruši pravico do privatne lastnine in da jo mora kot tako politična oblast obravnavati in s silo zadušiti.
Podjetniki so dobili namig, da oblast ne bo več dolgo tolerirala zasedbe tovarn. Že 26. avgusta je banska uprava zaprosila zbornico za trgovino, obrt in industrijo, naj da predloge, kako bi v bodoče zatirali delavske štrajke, in izjavila, da bi morali delavci tudi v primeru upravičenega štrajka tovarne zapustiti. Podjetnike je opogumilo tudi stališče centralnega tarifnega odbora in sindikalnega vodstva Splošne delavske strokovne zveze, ki je še vedno uspešno zaviralo razvoj stavke na Štajerskem. Zasedbo tovarn so imeli industrija za nesprejemljiv pogoj kakršnihkoli pogajanj. Njihov cilj je bil najprej zlomiti stavko, izčrpati delavstvo, potem se šele pogajati. Prvi korak k temu pa je bila izpraznitev tovarn.
Dne 28. avgusta ob 10. uri dopoldhe bi se morala začeti pogajanja med delodajalci in delavci tekstilne industrije. Razprava je bila v zborniški dvorani na magistratu v Ljubljani.
Otvoritve konference se je udeležil ban dr. Marko Natlačen, ki je v svojem govoru apeliral na uvidevnost delodajalcev, naj ugodijo zahtevam delavstva po zboljšanju materialnega položaja in naj omogočijo sklenitev kolektivne pogodbe. Ban je sicer v svojem govoru priznal, da je stanje v tovarnah nezakonito, ni pa z nobeno besedo omenil, kaj namerava storiti. Njegove besede so zapustile pri delavstvu vtis, da podpira nji-hove težnje v boju za kolektivno pogodbo. Delavstvo je bilo na tej konferenci zelo številno zastopano, v celoti z nad 30 delegati, med njimi so bile mnoge delavke.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Karikatura: I. Antič
Si že bil na dopustu? 2e! Leta 71...
Karikatura A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitev pošljite do 26. 8. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
ULJ	VNETJE RoSen tet	SlMFONiJiA ?«W1EV naa/aNA lOollNE	7-Mt^A . KAO$	NASAToVAt-NA Sosfbb. OfREMS	Piko TRŠAR.	XvicA<sto letovišče	Tovarna v bOMŽAlAH	ZAMlfe- FANJČife- OBJIElMje	MeDvcjvMf STO VARNO cELuttise	'leuu. So»SW VRH	PfeBtvAlfC NERAANJE AonOE	ŠAMOSTJiJ W, brat
ki NO			—									
												
Eisrnjoji teoNSlU sntco												
Nau>W]i „ NCCOMETivS .kMMOAS.'					SUtOASrA Piščal							
RlMSlM foZDRAV				PISATELJ CAlt)WELL	KoN.LRAT Pri smjtu svupuie Pne V LETU						vrsta PALME	slikarka kO&ILCA
ŽčN.IME							oefANc-i EbO 1 boimio					
VAS Pot) krinom			RADIO NEiortaOl tver.SAs v SRtonma			igralka RAS				OLSA Vipotnik DEURUHI^-llL OPREME		
PEZjNA KJCUPA						SVANJiINMS. 1>RRAVA kSA]VMMtE3. tuDMlIU »NCA						
'NN/aM* iAHEHENA							l«SALNA2WA VA.NAMtsTo bENARJA IRIDIO					
VRUNIE&I O&lA&lU) V IN&O |					Prvi sat«.- TAR. 02M (TR.ye.vE.') PRCDAJAIM				tjAMEUJA zuJelua SešUa PRJ-TUblUJiCA			
LU	tAVNA rasLUiosr	tNEHATONCMA (VfrlASftM ŠfANSlCO M. IAE									sierouvo ZNANO LETOVIŠČE AmuREkt	btlAVEt v SDStINSTuU
PoOgEljEU.						-	negativni Ion viAbO 0nAME.M					
NEM-MCŠt. hlozoe				lUREPkU Ntsro v ®T						?BN ttl/O NtObPRT CAier		
VE.N0 TAUFER		\	HEOTAVO^ SUlNJI V srAR.1 SPAP-rl						&OONE KRu-rt RtN-iia RESfMfc			
SREDSTVO | 2A NETENJE		•			■<		OSNOVNA MERA							
tREM/AUU IEKSKESA tooTOKA	1						issrmi ■■ i-M.	KAREL <ot)E]ŠZA	TRtAOVEiKl Pessiu jORMOE.,				
TNALO, rla^aza; SEKANJ		—	—			Altjsiu Polotok					— I	
RlmsAA laeALVA EK&eea,						črn md	1 	L					>
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
REVOLUCIONAR, ILUSTRATORKA, DEKADA, ALAVA, AKON, SLIVA, TVAR, FATIMA, ARA, TLA, AR, LORA, ELEKTRA, EK, RENE CLA1R, KAME-LAR, ETNA, SRAKA, IKRA, ADI A BATA, RAB, NIN, CV, SEINE, DO, ARA-RAT, KR. RG, SANA, AHAT, IRKUTSK, NERO, JASA, ANORAK, AMIN, DLANI.
\______________________________
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Milena Trebijan, Sto-šičeva 6, 64000 Kranj;
2.	nagrada, 150 din: Roman Šoper, Pader-šičeva 23, 68000 Novo mesto;
3.	nagrada, 100 din: Lojze Puncer, Mozirje 190. 63330 Mozirje.
Nagrade bomo poslali po pošti.
______________________ -______________________
1
Kontrola turističnih sunkov
— Pa smo le dočakali sezono, kaj?
— Kakšno? Gobjo?
-	Turistično! Vsepovsod zalivajo luknje z asfaltom. Tudi prehode za pešce belijo. Voziti je treba počasi. V Ljubljani so vse smeri postavili na glavo ...
— Ne samo to: študentje spet računajo frekvenco. Na vseh cestah štejejo ...
— Kaj niso že lani šteli?
— Vsako leto je treba, drugače se ne ve, kako se gibljejo sezonski turistični tokovi. Ne ve se tudi, kje graditi.
-	Se je lani zvedelo?
— Zvedelo, kako ne!
-	Pa se je kaj premaknilo?
— Premaknilo, kako ne! Kaj misliš, da bi drugače letos s takšno ihto zbirali denar za ceste?
-	A kako je na cesti od ankaranskega križišča do Dragonje se pa, mislim, ni zvedelo, ne?
— Mislim, da se ni! Ni se štelo!
-	Kako pa se je po tem .ugotavljalo?
-	S helikopterja se je gledalo.
-	Pa se ni dalo vsaj globalno oceniti?
-	Dalo bi se, če bi fotografirali. Ampak s helikopterja so le globalno kontrolirali turistične sunke, niso pa kontrolirali prometnih
, konic. A za sunke zadostuje že običajen prelet stoječe kolone, brez ustreznega fotografiranja na licu mesta. Tako se te akcije ni dalo v celoti izkoristiti za ustrezno reguliranje prometne situacije ...
— Pa letos?
— Letos so ves denar, kot je znano, požrle spomladanske luknje na magistralah. Za obalo ni ostalo dosti. . .
— Pa štetje?
-	Štetje je ostalo, čeprav ni potrebno.
— Zakaj?	~
— Ker kolona le stoji ali leze. Račun bi pokazal, da je propustnost obalne ceste izredno velika . ..
— Kaj pa, če bi uporabili metodo drsečega izračuna?
— Kako?
-	Po koliko avtomobilov pride na kilometer. Dolžino ceste je treba deliti z dolžino avtomobila plus košček varnostne razdalje krat časovna dolžina prometne konice. Če bi tako računali, mislim, da bi bila obalna cesta nedvomno na vrhu prednostne lestvice,... Kaj misliš?
— Misel ni slaba, ampak letos ne pride več v poštev. Sredi sezone smo, povsod pa so tudi že začeli šteti vozila. V poštev lahko pride le helikopter za ugotavljanje turističnih sunkov in . . .
-	In?
— In obvoz po odcepu s Črnega kala v sredo Istre ali pa med koprskim križiščem in Dragonjo.
— Kaj je obvoz možen?
-	Je, samo nikomur tega ne povej! Potem ne
bo več.	VINKO BLATNIK
I
OB OBLETNICI USTANOVITVE KNOJ SO PRAZNOVALI GRANIČARJI VZDOLŽ 5.000 KM DOLGE MEJE
STRAŽA NA MEJI
Graničarji v prvih vrstah branijo naše bratstvo in enotnost, socializem in neuvrščeno politiko
„D'agi graničarji, ob dnevu graničarjev 15. avgusta vam pošiljam iskrene čestitke in tovariške pozdrave," je v nedeljo pred postrojenimi graničarji in ob navzočnosti predsednika občinske skupščine Tržič in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Živorad Manic na proslavi v stražarnici „Srečka Perhavca" v Medvodju bral čestitko načelnika generalnega štaba generalpolkovnika Staneta Potočarja. „Ta praznik slavite v jubilejnem letu, ob 35. obletnici vstaje naših narodov in narodnosti tudi z novimi uspehi, ki ste jih dosegli pri budnem varovanju meja naše samoupravne socialistične skupnosti. Ko vam čestitam k prazniku, vam želim veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu. “
Tako kot Zika v Medvodju so tisti dan komandirji prebrali čestitko in potem slavili po vseh stražarnicah vzdolž naše meje, po kopnem in na moiju. Slovesnosti so se vrstile že nekaj dni prej s slovesnostmi ob spomenikih padlih gra-ničaijev, pa z obiski delovnih organizacij — posebno tistih, ki imajo patronat nad posameznimi stražarnicami. Z mladimi so graničarji tekmovali v najrazličnejših športnih panogah. Prav tako so predstavniki družbenopolitičnih organizacij seznanjali graničarje z dosežki in načrti občin in delovnih organizacij, graničarji pa so pripovedovali o svojem delu; o delu, ki pravzaprav pomeni mrtvo stražo. Še najbolje je, v enem stavku, označil vlogo graničarjev polkovnik Drago Rakočevič v Medvodju, ko je dejal, da je naša domovina polna spomenikov, ki graničarje še posebej obvezuje, da Branijo domovino, bratstvo in enotnost, samoupravni socializem in politiko neuvrščenosti, kar pa jim uspeva le zato, ker so s tamkajšnjimi prebivalci kot eno.
Prav tako kot graničarje vseh drugih stražarnic na Gorenjskem so tudi-tiste iz Medvodij nekaj dni prej povabili v Tržič, kjer jih je sprejel predsednik izvršnega sveta skupščine občine, nato pa so si ogledali tovarni Peko ter Bombažno predilnico, ki je tudi njihov pokrovitelj. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki so jim razkazali tovarno, so pripovedovali tudi o svojih uspehih in načrtih. Tudi tekmovali so v streljanju, odbojki, kegljanju. Na sam praznik na proslavi v Medvodju pa jim je predsednik konference sindikata BPT Danilo Roblek poleg čestitk izročil tudi darilo: spominsko fotografijo z lanskoletnega praznovanja.
Po uradnem delu so gostje in vojaki posedli za mizo in se ob sproščenem razgovoru in ob glasbi harmonike ter seveda ob dobrotah iz kuhinje in kleti poveselili in dali prazniku tudi sproščen neuradni zaključek.
Tekst in foto: ANDREJ AGNIČ
Po uradnem delu proslave so se graničarji in gostje v sproščenem razgovoru in ob zvokih harmonike tudi poveselili.
/'ko
Rasim Kantarevič iz Velike Kladuše je dobil priznanje in zna , vzornega vojaka. Čestital mu je tudi polkovnik Drago Rakoče
Postrojenim graničarjem stražarnice „Srečka Perhavca" v vodju je Živorad Manič prebral čestitko načelnika generalnega »» ba JLA in med drugim tudi imena tistih, ki so bili za svoje požrtv0' valno delo nagrajeni in odlikovani.
Za prijetno razpoloženje in lačne želodce so poskrbeli kuharji str* žarnice v Medvodju, ki so neutrudno pekli okusne ražnjiče.
,,Torej sva zmenjena," je dejal Jožek Kopriva vzdrževalcu^ dvigala v upravi podjetja, ,,kakih deset minut bo zadostovalo. Potlej je snažilko Micko povabil na kavo v tovarniško menzo. Bilo je ob pol treh popoldne, ko njihov generalni direktor navadno konča svoj šiht.
< Jako se je torej zgodilo, da so v petem nadstropju upravne stavbe hkrati stopili v dvigalo trije ljudje: snažilka Micka, honorarni vratar Jožek in generalni direktor Tone.
Ko mi je Jožek pripovedoval to štorijo, se mu je milo storilo. „ Veš, “ je rekel, „najprej je generalni prižgal vžigalico in osvetlil snažilko, potem pa sta se objemala in poljubovala.^ ,,Si res ti? “ je spraševal direktor, „kje pa si hodila vsa ta leta? “ Kot da bi se po dolgih tridesetih letih prvič srečala. Pa oba delata v istem podjetju že dolgo. Od začetka. “
Začela sta v tistih dneh, ko so na ulicah nazdravljali svobodi, v fabriki pa udarniško delali od jutra do mraka. Tik pred zimo
DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE
(Jožek obnavlja stara poznanstva in skrbi za človekovo počutje)
In nekje med tretjim in drugim nadstropjem se je dvigalo ustavilo.
,J>a smo tam," je rekla Micka, Jožek je povedal nekaj besed čez sodobno tehniko, generalni pa je pritisnil na gumb, na katerem piše .Alarm".
ISTA USODA ZBLIŽUJE LJUDI . ..
Nekaj minut so stali in molčali, potem je ugasnila žarnica in Micka je rekla direktorju:
..Počepni, Tone! Še veš, kako sva pod vagončkom štela eksplozije min v Vranduku? Počepni, Micka, si takrat govoril, v kratkem bo vžgalo. In prav tako je bilo temno kot zdaj.
leta 1945 so zgradili tovarniško dvorano, strešnikov pa ni bilo dovolj, in tamkaj, kjer strehe niso pokrili, so nad stroji razgrnili nekakšne plahte, ki naj bi jih obvarovale pred dežjem in snegom, delavci pa so se greli ob peči na žaganje. Takrat je bil Tone star šestnajst let in v podjetje je prišel obut v mamine čevlje in oblečen v očetove hlače. Priden fant je bil, dober delavec, in Micka, ki je bila sekretarka SKOJ, ga je nekajkrat vzela s seboj v mladinske delovne brigade.
Potem so Toneta poslali v šolo. Dali so mu štipendijo, enako plači, prvo štipendijo v podjetju. Najprej je postal tehnik, potem inženir: na švedskem se je strokovno izpopolnjeval pol leta, v Ameriki pa dve leti, in ko se je vrnil, ga je delavski svet izvolil za generalnega direktorja.
Micka pa je stiskala zobe in je, dokler se je dalo, skrivala svoje bolezni, ki si jih je nakopala v mladinskih delovnih brigadah, ko pa je hudo postalo prehudo, so jo poslali na ,,lažje" delovno mesto. Postala je snažilka.
„Leta in leta te gledam," je potožila Micka, „ko govoriš na zborih delavcev, in se spominjam starih časov in se sprašujem, zakaj so ljudje kot ti, pozabili na svoje nekdanje tovariše. Kaj hudiča se je zgodilo, sem rekla včeraj Jožku Koprivi, ,,da se direktor ne spominja niti tega, kako je s svojimi lastnimi rokami ogrel moje roke, ki so se zavoljo hudega mraza pripopale na stroj? “
Generalni je skušal odgovoriti na to vpiašanje, pa ni uspel
Začel je nekako takole:
„Pri obilici dela okrog gospodarjenja pozabljamo na ljudi," je rekel. „Ni časa, Micka, toda zdaj, ko sva obnovila staro poznanstvo, bi se lahko, denimo v soboto . . ."
... VENDAR SAMO DOTLEJ,
DOKLER SO LJUDJE V TEŽAVAH
redaj je dvigalo začelo delovati in prej ko je direktor povedal •ki kje in kdaj naj bi se v soboto dobila, so pristali v pri-:ju, in šofer, ki jč čakal generalnega, je svojemu šefu povedal, je pravkar telefoniral direktor sosednjega podjetja in naročil, ne fjozabi na popoldansko jago, njegova žena pa je sporo-r, da ji je zmanjkalo pijače za večerni „žurfiks“. n se je Tone spet znašel v svojem direktorskem elementu m lozahil na Micko.
Takšno je pač to naše življenje.
Tako nekako je modroval tudi Jožek Kopriva, ki je to sre ije organiziral in je vzdrževalca dvigal ix)tlej jieljal na dva •i, in se mu je v gostilni JNi sodčku" zahvalil za sodelovanje ej akciji. ,,Si moreš misliti," je dejal, „dva stara skojevca, D ta čas skupaj delata, sta se po tridesetih letih spet spoznala r se za to ni splačalo ustaviti dvigala? "

!
I
!
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. . List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured
nik) BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorn: urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.. 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun Ljubljana, št. 50100-6C1-11807, devizni račun pri Ljubljanski ba št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letn! na ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plaC v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.