Dopisi. Iz Vojnika. (Razno.) Dne 9. novembra spremili smo rajno Francisko Kresnik h grobu, katera se je bila še le razevetela, ker je bila še le stara 18 let. Ako ravno še res mlada, je bila že več let starišem v veliko podporo. Ker ni bila ravno od premožnih starišev, zato se je silila prerano k delu, to pa je bilo za njena mlada leta Se pretežavno, vsled tega si je tudi nakopala bolezen, in tudi prerano smrt. Dne 4. novembra t. 1. je bila previdena s sv. sakramenti, potem je pa udana v voljo božjo čakala na belo ženo, kedaj da bo prišla pretrgat nit njenega življenja. In res, njej ni bilo treba dolgo čakati, ker že dne 7. novembra pr^i vpčp-h si je še želela nekatere svoje ljubše prijaf J\~' \ da se je Se poslovila odnjih Okoli 7. ure je . . :-\1 . .a svoje mlade oči k večnemu počitku. In ker jo bila iz križevske družbe, se je zbralo ranogo deklet z venci na glavi in gorečimi svečami v rokah, kar se že več let ni zgodilo v Vojniški župniji, če je že ravno več družbenskih deklet pomrlo in se zaneslo k večnemu počitku. Je že bila volja božja tako, da je ravno to deklico zopet doletela ta čast, da bi ji le bila tudi v izveličanje! Preden šmo jo zagrnili v krilo matere črne zemlje, zapele so ji še družbinske sestre prelepo pesem, katera se navadno poje pri pogrebu križevskih deklet, kar je mnogo ljudij do solz pripravilo. Komaj je preteklo 13 dnij, že smo bili zopet z drugo in še in z bolj mlado deklico na pokopališču, ta je bila Rozalija Gajšek. Ona je Se le meseca avgusta izpolnila 13 let svojega pozemljakega bivanja, pa je že volja božja sklenila, da je morala ta svet zapustiti. Pa saj je bila tako v božjo voljo vdana, da se ji je vsak čudil. Ko so jo prišli dne 11. novembra zjutraj preč. g. Jodel s sv. zakramenti sprevidet, je že komaj čakala, da so v hišo vstopili ter jih je s krepkim glasom pozdravila: hvaljen bodi Jezus Kristus! V nje mučni, če ravno ne dolgo trajajoči bolezni ni bilo zapaziti. da bi bila kaj nevoljna na trpljenje, ki jej ga je povzročevala huda bolezen, ter je le zmiraj Marijo in Jezusa na pomoč klicala. Večkrat je tudi zahtevala, da so ji svečo vžgali. V večer pred njeno smrtjo jo je še prišlo več deklet obiskat; preden so jo zapustile, so skupno odmolile sveti rožni venec, da bi ji Bog polajšal njene bolečine, ali ji pa dal še dosti udanosti v njega sv. voljo. Drugo jutro to je v nedeljo, se je že tako veselila smrti, da je že bila nevoljna, ko so ji še prinesli novih zdravil ter je z otožnim glasom djala: Zdaj pa ne bom mogla umreti, ko mi še zdravil dajete. Še nekaj ur je bilo njeno trpljenje; ko se je pa Bogu že zadosti zdelo, pošlje ji smrtnega angelja in ravno taeas, ko so duhovnik v cerkvi pri pozni sveti meši sv. Jezusovo Telo povzdignili, obdala jo je slabost, ravno v tem trenotku se je pa tudi njena duša ločila od telesa, ter se, kar smemo zaupati,. podala v veselo večnost. Dne 22. novembra so pa pristopila tudi tista dekleta z venci na glavi in pa s svečami v rokah, kakor pri pri prvi, ter so jo zanesla najprej v cerkev. kjer so opravili preč. g. Gabere za rajno peto sv. mešo. Po sv. maši smo jo pa spremili na pokopališče k večenmu počitku. Iz Remšnika. (Razno.) Mrtvih bilo je letos v Remšniku po navadi, okoli 40. Bilo ni nikake izvanredne bolezni. Smrt je pobirala stare in bolehne ljudi in pa slabotne otroke. V Bogu. zaspala je 80 let stara Jera Otič, izgledna devica in tretjerednica. Pošteno življenje od nježne mladosli do tolike starosti je redka prikazen. Bog ji daj v nebeškem kraljestvu blizo Jagnjeta vesele pesmi prepevati! Drugi je Jurij Hartman ali stari Znidar, prevžitnik in tudi 80 let star mož. Poštenje bil od svojih mladih nog, zato je toliko starost dočakal. Delal je rad, pil pa nikdar preveč. K službi božji prišel je vselej, ako ni bil bola. Sneg nas je letos prerano zalezel tako, da še nekteri belo in laško repo ali krompir na njivah imajo: dobra reja za zajce! Drv in stelje pa iinajo ljudje malo doma. Vendar je zdaj posebno na Radlu vgodno vreme. Sneg je od solčne toplote in gorkega vetra posebno okoli Sv. Pongraca in grebena kmalo skopnil in tamkaj ovce po pašnikih skačajo in Ijudje si lehko stelje in drva priskrbijo; še celo praprot žanjejo. Pri Dravi je mrzlo, na Radlu pa poletni čas. Kedar se naveličamo nižje bivati, se podamo na Radel zajce lovit in se na trati ležeč na gozkem solnci grejemo že okoli tri tedne. Z radostjo si labko prepevamo milo pesem: Visoko vrh planin stojim itd. Enako se skoro vsako ziino godi.  Drava prerarzne ali ledeni most napravi, po katerem ljudje hodijo in vozijo črez Dravo. Na ^Radlu pa ovce pasemo in se na trati ležeč grejemo. Toraj tudi hrib ima nekaj prijetnega, posebno zimi. Iz Polic pri Radgoni. (Cesta.) Ko je dopisnik v štv. 48. iz Stavenšinec omenil neugodno sapo iz Orehovec, se mi je pač zdelo, da je treba spolniti njpgov stavek! Nekega poletnega dne je Orehovski »paša« prišel z znanima janičarjema, sedaj cenilnima možema, eden je nekdaj s Pruskega svinje gonil, drugi pa je neki zidar iz Polic. To je torej glavno krdelo Orehovske garde! Ti so tudi občinsko cesto razširili in v okrajno spremenili. Dozdaj je stara cesta, o dobrem vremenu, prav dobro služila, o slabem pa tudi slabo, ali za-njo ni bilo drugih stroškov. Če je dober občinski predstojnik, vravna vse, torej tudi popravila modro in z malim veliko popravi in to je tudi potrebno v sedanjih slabih časih. Ako pa ni varčen, tudi milijonar na beraško palico pridt;! Nova cesta se prične pod Ivanjci in gre nad Stavenšince, Ivanjševce, Lastomerce, Šavnico in Police. Tu pride ven na okrajno cesto. Ta cesta pa je taka, da se brez velikih stroškov ne da narediti za okrajno, slabo pa bi lehko pustili brez stroškov. Že mostovi v eni občini so stali blizo 400 gld., kaj pa še v petih občinah? Kje pa še jo pijača za delavce in drugi stroški, ki njih ne bomo pred oči dobili? Kaj ne? To smo si pač dobrega Orehovskega »hopmana« izvolili, ki bode nas počasi vse sebi ednake storil, po »premoženji in mišljenji«. Česar pa sam ne doseže, v to pa mu gori omenjena »janičarja« pomagata. Komur še količkaj za narodnost in vero srce bije, mora v to delati, da se ne bodo kratile pravice pri premoženju in narodnosti našemu ljudstvu. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. (N o v i c e.) Nek gospodar si je hotel pri obilnem avojem imetju še eno posestvo po sili pridobiti, ali ni se mu posrečilo. Nek vrli fant, pa kmečkih roditeljev, je v svojih mladih letih zmirom lepo služil in s tem" si je posestvo pridobil. Neka oseba, 30 let svoje dobe, je po dolgi bolezni iskala zdravja v kopališči v Krapini, v bolnišnici v Mariboru, in je vse svoje imotje darovala, bilji je spodnji del trupla tako rekoč mrtev; zdravniki so ji že rekli, da ji ni več mogoče ozdraveti. Ali ona se je poprijela s pomočjo tovaršic, po nasvetu gospoda Kneippa, vode in je tudi srečno ozdravela, sedaj more hoditi in lehko opravlja syoje posle. Iz Kraljevec blizo Sv. Jurija na Ščavnici. (N a gl a s mr t.) Dne 16. novembra so ljudje po Jurijevski župniji pripovedovali s težkim srcem, kaj se je zgodilo. Dne 15. novembra proti večeru je Rihard Skerget viničar benediktinskih goric v Grabonoškein vrhu, v Jurljevski župniji shrul uad svojim sosedom Jurijem Holcem, ker mu je brž ta neko preveč povedal. Prepir pa se je začel blizo tako-le. Riliard se je zadrl nad Jurijem Holcetn, naj svojo kuretino z njive vraea, da ne bo vedno v repi. A Holc mu ,je iz šale odgovoril: No ee ti bodo kokoši to laško repo pojedle, potem pa pridi k meni, jaz ti bom s svojo debelo repo škodo povrnil. Ali te besede so Riharda tako živo razburile, da je v svoji divji besnosti in pijanosti, naravnost letel proti Holcu, kateri je mirno stal, misleč, da Rihard iz šale beži proti njemu. A še 40 korakov oddaljen od Holca, potegne iz žepa malo puško, katero je že celi dan nosil seboj, in jo sproži, a ker je Ilole imel roko na prsih, je šlo strelivo skozi roko v prsi, Rihard še je izgovoril v svoji surovosti: sedaj sem naredil, kar sem že dolgo mislil. Holca so potem odnesli v njegovo hišo, in ga položili v postelj. Potem so poslali po spoved k Sv. Antonu v Slov. goricah, ker v farno cerkev k Sv. .Turiju bilo bi že prepozno. Proti 11. uri po noči pridejo č. g. Alojzij Cizerlj, kaplan od Sv. Antona, s presvetim Rhšnjim Telom, da nesrečneža, spovejo, in ga milo potolažijo, ter mu sv. poslednje olje podelijo, in ne dolgo potem je izdihnil svojo dušo. Njegove zadnje besede so bile: Bog daj vsem lahko noč! Potem pa je mirno v Gospodu zaspal. Rihard pa je 17. novembra sam šel k c. kr. okr. sodniji v Radgono ter ,ji naznanil svoje zločinstvo, in potem je moral ostati pod ključem. Cloveku srce ki-vavi, če sliši jok in stok žene in otroka pokojncga Jurija Holc. Ti. o Bog, mu vsmiljpn bodi. Milo ga, o Jezus, sodi, Dušo v vc("ni poknj vodi! J. K — i. Od Sv. Lovrenca ob kor. železnici. (Razno.) Dolgo že nisi kaj poročal, dragi »Gospodar«, o našein krajm Zatoraj to pot nekatere vrslice. V nedeljo dne 12. novembra je priredilo tukajšnje bralno društvo veselico, katera se je obnesla prav sijajno. počastilo nas je prav lepo število gospodc iz večih okrajev, kakor iz staroslavnih Ruš, iz stare Vuzenice in iz Puščave. Res je bilo prav veselo in prijetno. Samo nekaj je, kar je graje vredno, namreč, da se tukajšnji Slovenci tako zaspano napravljajo, da nas ne počastijo s svojim prihodom, in se ne vdeležujejo naših narodnih veselic. Ne vein, ali jim je začel slovenski zrak škodovati, ali kaj? — In še tisti, kateri so, poslužujejo se le tujega jezika, mi sicer čislamn tudi tuje jpzike, in se jih tudi učimo, ker nam prej ali poznpje še znajo koristiti, zato jih ne zaničujemo, kakor drugi narodi našega; kadar pa gre za narodno stvar, takrat pokažemo, da nam je naš materni jezik slovenski črez vse. Hvala Vam tedaj, tuji gospodje in gospe, rez se niste vstrašili dalnjega pota in truda, da ste nas počastili s svojim prihodom, na sviden.je! Nadalje, v tukajšnjem kraju je tudi vse polno ptujih Ijudij, iz Afrike jih še ni, od drugod pa od vseh vetrov, in bi še k vsemu temu nič ne djali, ko bi le ti ljudje nam tukaj le sitnostij, prepirov in pretepov ne delali; največ jih pride črez planino prek Pohorja. V nedeljo, dne 26. novemhra, šel je pošten fant skoz trg, ali kar naenkrat pridivja tropa teh pritepencev za njim in so siromaka tako razmesarili in razrezali, da je še malo živ k zdravniku prilezel, da mu je rane obvezal, in nihče ne ve, zakaj so ga, ko ga še pcznali niso. Poredneže so seveda djali v zapor, ali kaj je onemu siromaku zato? Ali bi ne bilo dobro, ko bi slavni občinski gospodje take koj, ko se pritepejo v tukajšnji okraj, hitro s c. kr, žandarji odgnali v njihov rojstni kraj, da bi ne delali neinira po noči v tukajSnjem trgu, da si človek že skoraj ne upa iz hiše, zavoljo teh tujih divjakov. Kar pa poljske pridelke zadeva, smo jih že pospravili, in smo hvala Bogu, prav zadovoljni. Samo nekaterim, je zdaj že bela odeja pokrila njihove pridelke, kateri radi poleti roke križem držijo, ker mislijo, da bo zmirom leto!