UlAiM-C WX£ K ~ fVA £ O A GOS PO 7 V,\ r* V J IZIUV^JLJ: JUniAVdiJC dV^i' GoZDIi-eGU Crw3xoj)aKv$ 2 VA KuVo i^STO UlijjJrt UR~Di.Iek.l CDBOR: uradnik ing. Jože Petrič in člani ing. Dani o a Belopavlovič, Prane kar*.ovič, ing. Aonrad jsteiile in Rade Jože DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GO ZDNEGA GO SRD DA RS T VA NOVO MESTO Novo m3sto, ;vgusta 1964 Št. 2 Letnik I. IZDAJATELJ: DELAVSKI SV^T GOZDNEGA GOSPODARSTVA' NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Danica Belopavlovič, Franc Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože •,? . ■ •k: ‘ : c. N a VSEBINA Stran 1. Rezultati volitev v delavski svet GG 1 2. Izvoljeni so samoupravni organi GG Novo mesto 2 3. Komunisti GG so zborovali 5 4. Problem cestnega omrežja na območju GG Novo mesto 11 5. Izvajanje gozdno-ureditvenih del 15 b. Obiskali so nas angleški gozdarski strokovnjaki 1« 7. Sprejet je pravilnik o motornih vozilih 19 8. Nekaj o zdravstvenem zavarovanju # 21 9. Kdor ne uboga, ga lahko tepe nadloga 25 10. Delo in disciplina 2C 11. Tovariš Dane, še na mnoga leta! 29 12. Nekaj o polletni realizaciji-'gozdno ji t- venih del 31 13. Izkoriščanje gozdov v SLP v I. polletju 1964 35 14. Zakaj moramo pri delu z motorno žago žagati vedno s polnim plinom 39 15. Duglazija: Da ali ne? 42 16. DROBNE ZANIMIVOSTI 47 17. Nekaj spominov iz borb 12. SNOUB 50 18. HUMOR 53 19. Tekmovanje gozdnih delavcev 61 20. Sklicano je zasedanje delavskega sveta 63 21. Pogovor z bralci 64 * r v • % / (ji • i r- ■■ ■ . i r £. T_ r REZULTATI VOLITEV V DELAVSKI SVkT GOZDNEGA GOSPODARSTVA Na volitvah dne 7. junija 1964 so bili za člane delavskega sveta izvoljeni: 1. GO NOVO MESTO 1 2. GO STRAŽA * izvoljen za izvol.za 1. Pavec ing. Vlado .2 leti 1. Kure ing. Jože 2 leti 2. Porneci Milan 2 n - 2. Markovič Anton 2 U 3- Gričar Franc 2 n 3. Legan Anton 2 II 4. Bukovec Jože 1 leto 4. Bukovec Ivan 1 U 5. Cekuta Mirko 1 n 5. Muhič Jurij 1 tt 6. Mehle ing.Konrad 1 n 6. Lavre Rajko 1 n 3- GO POLJANE *. 4. GO ČHMOŠNJICE 1. Avguštin Anton 2 leti ■1. Kapš Ferdinand 2 leti 2. Marc Maks 2 11 2. Lukič Stipo 2 n 3. Klobčar Franc 1 M 3. Haler Ernest 1 n 4. Klančičar ing.Slavko 1 leto 4. Kovačič Alojz 1 tr 5. GO ČRNOMEIJ 6. GO TREBNJE 1. Fabjan Anton 2 leti 1. Dežman Nace 2 leti 2. Malič Pero 2 H 2. Šobar Alojz 2 H 3. Lakner Vlado 1 n 3. Bukovec Janez 1 11 4. Malnarič Ana 1 n 5. Vrlinič Rade 1 n 7. SKLADIŠČE STRAŽA 8. SKLADIŠČE ČRNOMELJ 1. Gril Janez 1 leto 1. Želko Martin 2 leti 9. OBRAT ZA UREJANJE . 10. UPRAVA PODJETJA 1. Kure ing. Danilo 2 leti 1. Adamič Danijel 1 leto 11. GO METLIKA 1. Veselič Alojz 2 leti 12. GRADBENI OBRAT 1. Štirn Franc 2 leti 2. Petretič Martin 1 leto xXx ouć: m i. ■ rC". :i •' i- pr. ii-v ■ % r. J p ;T ta ‘ IZVOLJENI SO SAMOUPRAVNI ORGANI GG NOVO MESTO 7. junija 1964 je delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Novo mesto izvolil delavski svet in obratne delavske svete. Čeprav so bile volitve na nedeljo, je bila volilna u-deležba zelo dobra. Od 915 vpisanih volilcev je glasovalo 888 ali 97 $>. V delavski svet je bilo predlaganih 59 kan- didatov, v obratne delavske*'svete pa 176 kandidatov. V delavski svet je bilo izvoljenih 35 članov, v obratne delavske svete pa 128 članov. Torej o 'gospodarjenju v podjetju in delitvi neposredno odloča 163 članov delovnega kolekti- va ali 17 i° vseh zaposlenih. Načelo rotacije je upoštevano, saj ima delavski svet 23 novih članov ali 66 Člani delavskega sveta delajo na sledečih delovnih mestih; projektant inženir 1, gradbeni delovodja 1, manipulant 1, nakladalec vagonov 1, gozdni delavci - sekači 7, revirni gozdarji 9, logarji 3, upravitelji obratov 6, pomočnik u-pravitelja 1, traktorist 1, delavec v drevesnici 1, osta- Člani delavskega sveta imajo naslednjo strokovno izobrazbo; / li 3. z visoko strok, izobrazbo 5 s srednjo strok, izobrazbo 11 z nižjo šolo z osnovno šolo 3 16 Starostni sestav članov DS; do 30 let 6 od 31 do 40 let 18 nad 41 let 11 3 Iz prednjega pregleda je razvidno, da sc člani delavskega sveta izbrani iz različnih delovnih mest. Zato bodo lahko v razpravah obravnavali sleherni problem temeljito in preudarno . Prvič je zasedal novoizvoljeni delavski svet dne 27. junija 1964. Na prvi seji so bile v ospredju predvsem kadrovske zadeve. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Vrlinič Rade, revirni gozdar iz Črnomlja, za njegovega namestnika pa Adamič Danijel. Potem ko so člani delavskega sveta poslušali poročilo predsednika dosedanjega upravnega odbora ing. Danice Belopavlovič o delu samoupravnih organov in poročilo v.d. direktorja ing. Penca Janeza o proizvodnih problemih, so izvolili upravni odbor. 0 delavcih, ki naj bi prišli v upravni odbor, so predhodno razpravljali obratni delavski sveti. Na ta način je bila izbira precej lažja. Na seji so člani delavskega sveta v imenu obratnega delavskega sveta ali celo kolektiva obrata predlagali kandidate za u~ pravni odbor. Na kandidatni listi je bilo 16 kandidatov. Volitve so bile tajne. V upravni odbor je bilo izvoljenih 10 članov in sicer: 1. Gričar Prane, Go' Novo mesto - predsednik 2. LukŠič Jože, GO Poljane - namestnik predsednika 3. Bukovec Janez, GO Trebnje 4. Čučnik Viktor, uprava 5. Fabjan Tone, GO Črnomelj 6. Paleskini Rudi, skladišče Straža 7. Kure ing. Danilo, obrat za gozd. načrtovanje 8. Muhič Jure, GO Straža 9. Otira Franc, gradbeni obrat 10. Šebenik Janez, GO Črmošnjice Ena osrednjih točk dnevnega reda je bila imenovanje direktorja G-ozdnega gospodarstva Ilovo mesto. V imenu razpisne komisije je podala poročilo o razpisu Belopavlovič ing. Banica. Iz poročila je bilo razvidno, da je komisija v razpisu upoštevala določila statuta gozdnega gospodarstva. Razpis je bil objavljen v ''Delu1' dne 14. maja 1964. Ko je komisija obravnavala prispele ponudbe za to delovno mesto se je odločila, d;, ho a redložila delavskemu svetu dva kandidata (praviloma bi mc rala predlagati enega, dopustno je pa tudi dva oz. tri). Delavski svet je razpravljal o prednostih ene 3a i- drugegi kandidata, le več je bilo o toro razpre.'/ na obr. trr h del avskih sv tih. Imenovanj - dirnktor-ja ni sam' s tv. ir lazpi ne komisije ir. delavskega sv,ta, pao pa je /ažne , da o ' em odloča celoten kolektiv in družbe ne org.niz ci : v okvi: i kolektiva. Vse to je bilo tudi storjeno. lo daljši razpravi je bil za direktorja Gozdnega gospodarstva Novo mesto imenovan ing. Janez Penca. Delavski s^et je ra prva seji imenoval tudi komisije in sicer: Komisijo zr delovne odn:ses Haler Ernest, Gregorčič Nace, Belopavlovič ing. Danic- , Kos Leon in V/eiss Jože, Komisijo za HTr Muhič -Jure, Špiletič Bogo, Markovič Prane, Kopic Frane, lo ko Anto , Malnarič Ana in Zidar Anton, Komisijo za prošnje in pritožbe. KapS Nande, Kobe Miloš, Avguštin Anton, Žagar D,.vid, Geršič Peter, Zupančič Cilka in Jaketič Plor.an. Poleg gornjih ja delavski svet imenoval še komisijo za proučitev predlogov obratnih delavskih svetov, komisijo za nabavo in prodajo osnovnih sredstev in disciplinsko komisi jo. Gozdno gospodarstvo ima torej nove organe upravljanja in tudi nove probleme s katerimi se bodo tovariši srečevali pri svojem delu. Iz poročila predsednika dosedanjega upravnega odbora je razvidno, da sta dosedanji delavski sv .t in upravni odbor uspešno izvrševala naloge, ki jih je pred njih postavil delovni kolektiv in družbena skupnost. To želimo tudi novoizvoljenim organom upravljanja. Franc Markovič xXx KOMUNISTI GG SO ZBOROVALI Zasledujoč osnovne smernice šestega plenuma CK ZKJ, ki je bil marca letos v Beogradu in ki je pred komuniste -.stavil nalogo, da v predkongresni dejavnosti čim bolj temeljito spoznajo in proučijo pereče družbene in ekonomske probleme in da pravilno ocenijo vlogo Zveze komunistov na današnji stopnji družbenega razvoja, je bila dne 10. junija letos na pobudo Občinskega komiteja Zveze komunistov Novo mesto sklicana konferenca aktiva komunistov Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Konferenca je bila v dvorani občinskega sindikalnega sveta, od 118 članov Zveze komunistov, ki so včlanjeni na področju gozdnega gospodarstva v osmih osnovnih organizacijah, pa se je konference udeležilo kar 110 komunistov. Kot gostje so bili na konferenci navzoči tudi tovariši Slavko Zirkelbach, sekretar ObK ZK Novo mesto, Avbar Avgust, predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto in Kotnik Franc, član ObK ZK Novo mesto. Po obširnem uvodnem poročilu o delu komunistov Gozdnega gospodarstva v predkongresni dejavnosti, ki ga je podal tov. Jože Petrič in v katerem je bilo nakazanih niz problemov, s katerimi se srečujemo pri našem vsakdanjem delu, se je razvila živahna diskusija, v kateri je sodelovalo več kot 40 navzočih. Na konferenci so komunisti pravilno ocenili vlogo Zveze komunistov, ki se mora odražati v sposobnosti, da kritično presoja družbeno stvarnost, da sproži velike ljudske energije za spreminjanje te stvarnosti in s tem utira pot nenehnemu razvoju. Zavedajoč se tega načela so komunisti temeljito analizirali razne probleme in nakazali njihovo rešitev. Gozdno gospodarstvo je še mlada gospodarska organizacija, ki je nastala z združitvijo gozdarske dejavnosti, ki je bila dotlej vključena v šestih kmetijskih zadrugah in KGPK-ju. Tako se je združilo sedem različnih partnerjev, ki so s seboj prinesli sedem različnih navad, sedem različnih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov itd. Vse to je bilo potrebno spraviti na skupni imenovalec, kar je zahtevalo od novoizvoljenih začasnih organov samoupravljanja zelo veliko nar orov in prizadevanj. Cs k temu dodamo še težave, ki so nastale v zvezi s samo ustanovitvijo Gozdnega gospodarstva, je še "bolj jasno, kako težko je "bilo začeti z novim poslovanjem. Stališča, ki so jih oh tej priliki zavzemali komunisti - gozdarji so bila povsem pravilna, kajti tak integracijski proces je moral nastati kot nujna posledica splošnega gospodarskega in družbenega razvoja, ki ter ji:, večjo ekonomičnost poslovanja, smotrnejšo delitev dela in končno tudi prilagoditev proizvodnje specifičnim pogojem, ki vladajo v gozdarstvu. Z ustanovitvijo novega podjetja je družba naložila delovnemu kolektivu velike in odgovorne naloge. Le-te se odražajo v želji, d a bi se v gozdarstvo vnesel nov delovni polet in nove metode dela zn čim uspešnejše gospodarjenje, ki naj hkrati zugo.be wi,p ne samo ohranitev, ampak celo. povečanje vrednosti gozdov'. L a pa če 1 bi bil pri tem občutek samozadovoljstva, češ da smo sedaj gozdarji, ko smo se ločili od kmetijstva, splezali na zeleno vejo. Ta veja je sicer zelena, vendar pa drobna in krhka, ter bi se lahko kaj kmalu odlomila. Sol.o ko bo. z dobro organizacijo in delitvijo dela dosežen napredel:- se bomo lahko krepkeje potrkali po prsih. Z ozirom na dejstvo, c.a so zasebni gozdovi na našem področju zastopani s 67’ $ površine in da je za njih značilna izredne drobna las niška struktura, ki nima prav nič skupnoga z načrtnim sodobnim gospodarjenjem v gozdarstvu, je bila in ostane še vedro ena od osnovnih nalog podružbi janje zasebne gozdne proizvodnje, ki naj bo prva faza za dosego postavljenega cilja, je kompleksnega gospodarjenja v gozdovih ne glede na lastništvo in parcelne meje, ki so včasih komaj nekaj metrov oddaljene druga od druge. Konferenca je ocenila dosežene rezultate podružbljanja kot zadovoljive, hkrati pa je skušala analizirati vzroke zakaj so na posameznih obratih rezultati slabši kot drugod. Največ uspehov so pri tem poželi v Trebnjem, najslabši pa so v Metliki in delno v Suhi krajini. Vzrokov za slabe rezultate je več, med njimi pa so nekateri tudi subjektivnega značaja. V prvi vrsti morajo biti komunisti tisti, ki bodo znali ljudi prepričati o koristnosti sklepanja kooperacijskih pogodb. Med objektivne težave spada v Beli krajini n.pr. problem obmejnega področja s SR Hrvatsko. Kmet, ki je navajen tega, da svoj les dražje proda po črnih kanalih na Hrvatsko, se upira skleniti kooperacijsko pogodbo. Ponekod predstavljajo oviro močni kmetje, ki bodisi zaradi trme, bodisi zaradi čudnih predsodkov, češ da po podpisu pogodbe ne bodo več lastniki gozdov, potegnejo za seboj še svoje sosede v vasi. Žalostno je dejstvo, da so med takimi "kontrakooperanti" celo nekateri komunisti, ki delajo na vodilnih položajih v raznih podjetjih. S takimi ljudmi bo treba čim prej razčistiti. Z namenom, da bi se h kooperaciji pritegnilo čimveč kmetov bo potrebno iskati vedno novih oblik in prijemov ob katerih bo kmet jasno videl, da ima od kooperacije zgolj koristi. Diskusija je poudarila, da bi bilo potrebno čim prej razmisliti o ustanovitvi svetov kooperantov pri posameznih gozdnih obratih. Ti sveti bi imeli dvojen pomen. Po eni strani bi poživili pri kmetih zanimanje za kooperacijo, po drugi strani pa bi lastnika gozda pritegnili k neke vrste samoupravljanja. Izvedba take oblike sodelovanja bo zahtevala še temeljite proučitve in prilagoditve našim specifičnim dolenjskim pogojem. Go-2dni obrati imajo precej težav pri odkupu lesnih sorti-mentov, ker ne morejo takoj plačati kmetom lesa. Krivde za tako stanje pa ne gre iskati v podjetju, ampak izven njega. Zaradi velikega števila dolžnikov, ki zavlačujejo plačevanje za prejete količine lesa, se je podjetje čestokrat znašlo v zagati, tako da res ni imelo dovolj obratnih sredstev za odkup. Komunisti so poudarili, da je nepravilno, da bi na ta način kmetje kreditirali lesno industrijo. Zato je treba v bodoče v tem pogledu ostreje ukrepati proti vsem tistim, ki ne plačujejo redno izdobavljenih surovin. Neredno plačevanje odkupljenega lesa ima za posledico negodovanje pri kmetih, kar se odraža tudi pri sklepanju kooperacijskih pogodb. Ob združitvi sedmih različnih partnerjev, ki so prej vedrili pod sedmimi različnimi strehami, je bila pri vseh izražena želja, da bi bila nova streha dovolj velika in solidna. Veliko se je še razpravljalo kakšna naj bo organizacijska oblika novega podjetja, kakšen naj bo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov itd. itd. Na tem področju so organi delavskega samoupravljanja storili veliko, vendar pa so komunisti poudarili, da bo treba še marsikaj spremeniti, izboljšati in popraviti. Precej je bilo govora o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, za katerega je bilo ugotovljeno, da ima še precej pomanjkljivosti, ki jih bo treba čim prej odpraviti. V tem pogledu morajo predvsem osnovne organizacije ZK preko organov samoupravljanja opozarjati na vse morebitne nepravilnosti in jih skušati pravočasno odpraviti. Povečanje storilnosti, ki je osnovni pogoj za prehod na 42 urni delovni tednik, še ni dosegla zadovoljive višine. 10 - Na tem področju bo treba storiti še marsikaj, potrebna pa bodo vsestranska proučevanja za boljšo organizacijo dela, pravilno postavljanje norm in racionalno izrabo delovnega časa. Se bi ostali samo pri povečanju osebnih dohodkov in pri tem zanemarili dvig produktivnosti, ne bi s tem dosegli ničesar. Dvig produktivnosti.pa ni odvisen samo od delavcev, ki podirajo v gozdu, ampak tudi od tistih, ki vodijo in organizirajo delovni proces- Komunisti so opozorili na to, da je za dvig produktivnosti potrebno vsestransko izobraževanje naših delavcev. Le-to je na žalost za enkrat še pomanjkljivo. Kaj n.pr. pomaga delavcu motorna žaga, če pa nima dovolj znanja za rokovanje z njo. Z drugimi besedami povedano je podjetje nabavilo že precej različne mehanizacije in jo bo v prihodnjem letu nabavilo še več, premalo pozornosti pa je posvetilo izobraževanju kadrov. Zato bo potrebno čim prej ostvariti zamisel o osnovanju lastnega izobraževalnega centra skozi katerega naj bi šli vsi naši delavci. le na ta način to mogoče povečati storilnost, omogočiti delavcem boljši zaslužek in življenjski standard, kar bo omogočilo, da bomo prešli na 42- urni delovni tednik. V diskusiji so komunisti načeli še celo vrsto problemov tako, da . je konferenca res dosegla svoj pravi namen. Predvsem je treba poudariti, da so v razpravi komunisti razvili kritični odnos do svojega dela in opozorili na vse važne probleme v podjetju. Ob koncu je bila izražena želja, da bi bile podobne konference aktiva komunistov Gozdnega gospodarstva še večkrat. Z namenom, da bi se delo med posameznimi osnovnimi orga-ni zaci jami koordiniralo in da bi v določenih akcijah komunisti celotnega podjetja nastopali bolj enotno, je bil izvoljen petčlanski sekretariat Gozdnega gospodarstva. V sekretariat so bili izvoljeni tovariši VrliniČ Rade, Sobar Alojz, ing. Pavec Vlado, Šebenik Janez in ing. Jože Petrič. ing. Jože Petrič xXx PROBLEM CESTNEGA OMREŽJA NA OBMOČJU GG NOVO MESTO Za pravilno izkoriščanje in gospodarjenje z gozdovi je potrebno tudi urejeno in dovolj gosto cestno omrežje, kajti le na ta način je mogoče lesne mase Čimprej in čim ceneje pripeljati na mesto porabe, po drugi strani pa je omogočen lažji in hitrejši dostop ljudem, ki neposredno gospodarijo z gozdovi. Ravno tako je omogočen dovoz mehanizacije, ki se uporablja pri gozdno-gojitvenih delih, kakor tudi pri izkoriščanju. Stanje in gostota cest na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto pa ni ravno zavidanja vredno. Predvideva se, da bi za naše republiške razmere zadoščala gostota 33 m' na ha gozdne površine ali 3-3 km na 100 ha. Sedanje slovensko povprečje pa je 1.62 km na 100 ha, t.j. približno polovica vseh potrebnih cest, medtem ko imamo na območju GG Novo mesto le 7,61 m' na ha ali 0.76 km cest na 100 ha (ob upoštevanju tudi produktivne dolžine javnih cest). To pomeni, da imamo sedaj komaj 23 $ gostoto, medtem ko ima republiško povprečje že 50 gostoto. Skupna dolžina javnih cest na našem območju znaša 314 km, od tega je 300 km dolžine za gozd produktivne, 614 km pa spojne, medtem ko imamo gozdnih cest 241 km, od tega 225 km produktivnih in 16 km spojnih. Skupna dolžina javnih kr gozdnih cest zn-ša torej 1155 km, od tega pa je 525 k produktivne dolžin, ir. 630 km spojne. Podrobnejši pregled po gozdnih obratih pa je sledeč s Gozdni obrat Vrsta Skupna dolž. Produkt. dolž. Spoj.dolž. ceste v km javne 274 9.0 134 Novo mesto gozdne 37 35 9 Skupaj 311 ir 5 186 javne 119 40 79 Trebnje gozdne - - Skupaj 119 40 79 . . javne 98 35 CJ , Straža gozdne 64 62 O Skupaj 162 97 65 javne 31 11 20 gozdne ___57______________57___________ Skupaj_____88______________/ - \ Poljane Gozdni obrat Vrsta ceste Skupna dolž. Produkt.dolž. Spoj. dolž. v km javne 58 22 36 Črmošnjice go zdne 35 32 3 Skupa j 93 54 39 javne 214 73 141 Črnomelj gozdne 48 40 8 Skupaj 262 113 149 javne 120 28 92 Metlika go zdne - - - Skupa j 120 28 92 SKUPAJ: javne + gozdne 1155 525 630 Ob upoštevanju skupne produktivne dolžine javnih in gozdnih cest in površine gozdov po gozdnih . obratih, dobimo gostoto na ha, ki je v podrobnem sledeča: GG Novo mesto 6.9 m', Treb- nje 4.9, Straža 9.0, Poljane 11.2, ‘rmošnjice 6.3? Črnomelj 7.8 in GO Metlika 9.7 m'/ha. Povprečna gostota znaša torej 7.6 m '/ha. Če upoštevamo, da hi za naše razmere zadoščala gostota 33 m'/ha, hi potrebovali na območju našega gozdnega gospodarstva še okoli 1750 km produktivne dolžine javnih in gozdnih cest. Skupna produktivna dolžina hi tedaj znašala 2280 km (sedaj le 525 km). Če pogledamo nazaj za obdobje 1955 - 1963 vidimo, da je bilo v režiji gradbenega obrata zgrajenih 39 km novih cest, ali povprečno na leto 4.3 km. Za te ceste je bilo v istem razdobju porabljenih 162,605.000 din. Perspektivni plan gradnje gozdnih komunikacij predvideva v prihodnjih letih pospešen tempo gradnje gozdnih cest. Da pa se tc lahko do seže, je potre-bno preiti na čimbolj mehaniziran racin gradnje. Trenutno razpc aga gradbeni obrat z mehanizacijo v skupni tjabavm vrednosti 20,559.950 din. ha pa bi lahko prešli na mehan :.ran na in gradnje je potrebno nabaviti se razne stroj v skupn vrednosti 42,500.000 din. Predv: iva se, da se bo v prihodnjih letih zgradilo letno cca 1( km novi., cest in 15 km rekonstrukcij. Ker stane 1 km i /ogradn e okoli 10 milijonov din, bo potrebno'letno im -tirati 100 milijonov za novogradnje (medtem ko se je v j proč ju za preteklih 8 let investiralo letno le 20,325 00 din , Za rekonstrukcije pa je predvideno letno 15 mi] Ionov d, 1 ali za 1 km cca 1 milijon. Da bi jsegli gostoto 33 m'/ha je torej potrebno zgraditi še 175 km produktivne dolžine javnih in gozdnih cest. Ker se jav ceste - glavnem ne bodo gradile (največ le moder- nizaci že obstoječih), je računati, da bo dolžina 1750 km odpadi, na gozdne ceste, ki so praktično na vsej svoji dol- žini p duktivn ■. Če upo ovamo, a bomo gradili letno 10 km novih cest in x 15 km konstrukcij ali skupno 25 km, bomo dosegli predpo- stavi j -o gosto o 33 m '/ha gozdne površine v 70 letih. ' Ker pa o treba računati na splošni dvig mehanizacije, ki se raz ja vedm. hitreje, bo tudi tempo gradenj sčasoma hitrejši. ito bomo tudi predpostavljeno gostoto prav gotovo dosegi-' >reje k t v 70 letih. ing. Jože Kruljac IZVAJANJE GOZDNO-UEEDITVENIH DEL Do konca leta 1963 so se izvajala gozdno-ureditvena dela v VIII. Dolenjskem gozdnogospodarskem območju ločeno za * gozdove zasebnega sektorja in gozdove družbenega sektorja preko Zavoda za urejanje gozdov Novo mesto in Odseka za urejanje pri KGPK, oz. GG Novo mesto. S tem, ko so skupščine občin: Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje imenovale GG Novo mesto za nosilca gospodarjenja v gozdovih družbenega sektorja in za nosilca podruž-bljanja v gozdovih zasebnega sektorja se je pokazala potreba po spojitvi do tedaj ločenih služb za urejanje gozdov v enotno službo za urejanje gozdov v okviru podjetja. Spojitev je bila izvršena s 1, 1. 1964. Od tedaj izvaja gozdno ureditvena dela ne glede na sektor lastništva enota, oziroma obrat za gozdarsko načrtovanje GG Novo mesto. Skupna površina gozdov s katero gospodari GG Novo mesto znaša 74.566 ha. Od toga je 50.106 ha gozdov zasebnega sektorja ali 67 7 in 24.460 ha gozdov družbenega sektorja ali 33 7- s Razmerje med urejenimi in neurejenimi gozdnimi površinami zasebnega sektorja je kritično. Od skupne površine gozdov zasebnega sektorja s katero gospodari GG Novo mesto, je urejenih le 22.979 ha ali 46 7> oz. neurejenih 27.127 ha gozdov ali 54 7. Težišče neurejenih gozdov zasebnega sektorja je pri GO Črnomelj, ki znaša 10.200 ha. Nato sledes GO Trebnje s 5.438 ha - gozdno ureditvena dela so v teku; GO Straža s 4.905 ha - gozdno ureditvena dela so v teku; GO črmo-šnjice s 3*644 ha; GO Metlika z 2.700 ha in GO Novo mesto z 240 ha - gozdno ureditvena dela so v teku. Stanje ure jenih'gozdnih površin napram neurejenim v družbe- \ nem sektorju je ugodnejše. Od skupne površine gozdov je urejenih 22.177 ha ali 90 $ in neurejenih 2.288 ha ali 10 io. Od tega se i^rejuje v tekočem letu 1000 ha. Poleg osnovne ureditve gozdov so na površini 9.000 ha izvršena revizijska gozdno ureditvena'dela. Na površini 1.800 ha pa se izvajajo revizijska gozdno ureditvena dela v tekočem 1 e 1fu. Spričo dejstva, ker ogromna površina gozdov, zlasti v zasebnem sektorju še ni urejena, ne bo mogočo pristopiti k izdelavi gozdno gospodarskega načrta za VIII. Dolenjsko .r gozdnogospodarsko območje še najmanj tri leta. * > ' • V tekočem letu izvaja obrat za gozdarsko načrtovanje GG Novo mesto gozdno ureditvena dela v gozdo.vih zasebnega in družbenega sektorja na površini 8.000 ha. V zasebnem sektorju se izvajajo ureditvena dela vs gospodarski enoti "Mokronog" na površini 2.700 ha; gospodarski enoti "Žužemberk - S" na površini 2.300 ha in pripravljalna terenska dela v gospodarski enoti "Žužemberk - J". V 'družbenem sektorju se izvajajo gozdno ureditvena dela v izoliranih gozdnih parcelah GO Novo mesto na površini 17 - 1.000 ha in revizijska gozdno ureditvena dela v petih gospodarskih enotah (Gorjanci, Pendirjevka - Prežek -Ustraž, 0točec-Struga, Hmeljni^, Pađež-Ruporč vrh-Srebrni-če) GO Novo mesto na površini 1.800 ha. Dendrometrijska dela, to je izmero stoječega drevja izvajajo dijaki osemletk, gimnazije in učiteljišča. Trenutno je zaposlenih 126 dijakov. Za vsak cds^k, oz. oddelek v * ' ■ katerem se izvaja izmera drevja, je določena norma na podlagi števila dreves in težavnosti terena. Dijaki so nagrajeni po doseženem delovnem efektu v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pri izmeri drevja sodelujejo tudi štipendisti podjetja kot klupanti oz. kot vodje skupin klupanov. V naslednjih dveh oz. treh letih bo plan gozdno ureditvenih del obsežen zaradi tega, ker bi po republiškem zahtev- * ku morali z osnovnimi gozdno ureditvenimi deli končati že v letošnjem letu. Večina GG v SRS je že končala z osnovnimi gozdno ureditvenimi deli oz. jih zaključuje v letošnjem letu. Po zaključku osnovnih gozdno ureditvenih del, to je čez dve do tri leta, bo možno preiti na normalni plan gozdno ureditvenih del, ki bo zajemal letno 7.'■00 do 8.000 ha gozdnih površin. Ing. Danica Belopavlovič xXx 18 - OBISKALI SO NAS ANGLEŠKI GOZDARSKI STROKOVNJAKI Dno 29. junija letos nas ja obiskala skupina dvanajstih angleških gozdarskih strokovnjakov. Redkokdaj se zgodi, da bi pri nas srečali gozdarje skoraj s celega sveta. Njihovo štirinajstdnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji je namreč organizirala univerza v Oxfordu (Anglija), udeležilo pa se je je poleg dveh profesorjev iz oxfordske univerze še 10 gozdarskih inženirjev, ki so na službenih mestih v različnih predelih Britanske skupnosti narodov, v Oxfordu pa so se zbrali na podiplomskem študiju oziroma na specializaciji. Tako so bili med gosti zastopani predstavniki Kenije, Gane, Fidji otočja, Kašmira, Severne Rodezije, Britanske Gvajane, Indijo in Anglije. Torej so bili zastopani vsi kontinenti. Po predhodno izdelanem programu so si tega dne gostje oglodali pri nas dva objekta intenzivnih nasadov iglavcev in sicer Žerjavin in Vahto na Gorjancih. Z velikim zanimanjem so si ogledovali pogozdene površine in se zanimali med drugim tudi za način reševanja lastninskih odnosov v zasebnem sektorju. Podobne probleme v pogledu razdrobljenega lastništva, ki otežkoča kompleksno gospodarjenje v gozdovih imajo namreč tudi pri njih doma. Imponiral jim je način, kakršnega smo uporabili pri nas. Od strokovnih problemov so se zlasti zanimali za način gnojenja in dognojevanja- ter za saditev jelke iz naravnega podmladka. Vprašanja o tem in onem so kar deževala, venomer pa so škrtali tudi fotografski aparati, s katerimi so bili vsi dobro oboroženi. Vse to dokazuje, da je ekskurzija v polni meri uspela in da so gostje odšli polni lepih vtisov o delu naših gozdarjev. 19 - Po končanom obhodu v Žerjavinu in na Vahti smo gostom pri Gospodični na Gorjancih pripravili zakusko. Tudi tukaj so bili prijetno presenečeni, ko so prvič videli, kako se po našem starem običaju peče prašiček na ražnju. Tov. Vlašič iz gozdnega obrata Poljane, ki je poskrbel, da je bil pacek lepo zapečen.in okusen, je ostal ovekovečen na marsikaterem posnetku gostov. Profesor F. C. Osmaston (na oxfordski univerzi predava urejanje gozdov) se je kot vodja ekskurzije po vrnitvi v Anglijo zahvalil za dobro organizacijo ekskurzije, za gostoljubje in za pestro ter koristno posredovanje izkušenj na širokem področju dela v gozdarstvu. ing. Jože Petrič xXx SPREJET JE PRAVILNIK 0 MOTORNIH VOZILIH Na predzadnji seji delavskega sveta je bil v razpravi tudi pravilnik o uporabi motornih vozil, ki so v družbeni lasti in vozil, ki so zasebna last, delavci pa jih uporabljajo v službene namene. Pravilnik vsebuje tale določila; uporaba motornih vozil, izdajanje potnih nalogov, vodenje evidence, dolžnosti voznika motornega vozila, urejanje prevoza oseb in tovora, prevoza oseb s službenimi avtomobili, delovni čas voznikov motornih vozil, nagrajevanje voznikov motornih vozil in uporaba ter plačevanje kilometrine za motorna vozila, ki so v zasebni lasti. t Vsebina pravilnika je zbir predpisov, ki so važni za baše delo. Prav zaradi toga ni bilo niti na obratnih delavskih svetih niti na delavskem svetu i.bširnejših razprav. Bile so • I podane pripombe na poglavje, ki govori o prevozu oseb s tovornimi vozili. Kar je prevoz oseb s tovornimi avtomobili praviloma prepovedan, bo potrebno na tistih relacijah, kjer se delavci prevažajo, či^iprej uvosti redni prevoz delavcev na delo. Drugo vprašanje jo 'delovni čas za voznike motornih vozil. Naša zakonodaja ne dopušča, da bi podaljševali redn delovni čas. Naloga odgovornih je torej, da vpeljejo tako o ganizacijo dela, da bo moč v rednem delovnem času spraviti kar največ Lesa iz gozda. Tretje vprašanje je nagrajevanje voznikov motbrnih vozil. V pravilniku je določena osnova za » -* izračun osebnega dohodka izražena v prevoženih ton/km. Toda po tem izračunu sta .enak osebni dohodek prejela tisti, ki vzorno vzdržuje vozilo in tisti, ki za vozilo ne skrbi dovolj. Mislim, da bi bilo treba to poglavje dopolniti s tem, da najdemo tak način nagrajevanja, ki( bo bolj stimuliral tistega, ki za vozilo skrbi. Največ je bilo govora o poglavju o uporabi zasebnih motorni: i vozil v službene namene. Uredba ne omejuje uporabe teh vozi: za službene namene, niti se delavski svet ni postavil na st; lišče, da to prepreči, toda potrebno je najti rešitev v tej ali drugačni obliki, ki bi veljala za vse, ne samo za nekatere. Po podatkih uporablja lastne avtomobile za .službene namene 27 delavcev, najmanj 35 delavcev pa uporablja lastne motorja in mopede. Po finančnem planu je pz-edvi Jenih za vse obrate 4,640.000 din, kar pa je z ozirom na veliko število zasebnih vozil premalo. Sedaj tečejo razprave, kako to pereče vprašanje urediti. Mislim, da bo morala komisija za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov to upoštevati. Franc Markovič xXx NEKAJ 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S 1. 1. 1963 jo začel veljati novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki je precej zahtevnejši od prejšnjega. Razlika je v tem, da mora gospodarska organizacija financirati nadomestilo plače v času nezmožnosti za delo do 30 koledarskih dni, v slučaju nezgode pri delu pa tudi stroške zdravljenja do 30 dni. Stroški presegajo znesek odstopljenega dela, ki nam ga je Odstopil komunalni zavod za socialno zavarovanje, kar znaša 1.13 $ za bolezni in 0.10 /o za nezgode \ pri delu od rednega prispevka za socialno zavarovanje. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je imelo od 1. 1. 1964 do 30. 6. 1964 naslednje primere bolezni: Nesreča pri delu 74 primerov ,i zgubi jenih dni 1.055 Nesreča izven dela 36 n tt Gri pa 161 n tt Notranje bolezni 61 M n Kožne bolezni 26 n n Razno 86 n M 283 909 570 188 877 Skupa j: 444 primerov,izgubi jenih dni 3-882 Nadomestilo plače znaša: za bolezni za nezgode Skupaj 2,373.683.-1,033.682.-3,407.365.- Nesreča pri delu ali tudi izven dela večkrat nastane po krivdi tretje osebe. V takem primeru ima zavod pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi z zdravljenjem od tistega, ki je storil kaznivo dejanje. V letošnji prehodni dobi od zime na pomlad nas je zajela epidemija gripe. Moje mnenje je, da če bi se uvedlo cepljenje proti tej bolezni, bi bilo število oboljenj manjše ali bi se jim sploh izognili. Zelo pogosti primeri so tudi notranje bolezni. Dostikrat so vzroki teh bolezni težki pogoji dela in pomanjkljiva prehrana. Delavci, ki prihajajo na delo od doma, se hranijo večjidel s suho hrano, ki jo nosijo s seboj, poleg tega pa so izpostavljeni tudi vremenskim neprilikam. *3 - Imamo tudi primere bolezni kožo in podkožnega tkiva in nekaj primerov raznih kratkotrajnih bolezni, pri katerih je težko zaslediti vzroke, saj so nekatere tudi kronične (recidiva)., to je ponovno oboljenje do 30 dni za isto bolezen. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je imelo v lotu 1363 zaposlenih cca 640 ljudi v rednem dolovn u razmerju. Od tega je bilo izostankov z dela zaradi bolezni ir. nezgod nasled- nje: . bolezni 468 primerov 4.163 iz gubi j enih dni nezgode 105 1! 1,259 !t H Skupa j: 573 primerov i ^ (M ! 'V ! j izgubi j nih dni Nadomestilo plače znaša za bolezni 3,:' 59-028.- din za nezgode 1-241.527.- din Skupa j: 4,400.555.- din Stroški zdravljenja za nesreče pri delu za leto 1963 £e niso v celoti zajeti, kor nismo ec za vse primere dobili izstavljenih fa? tur. Za uo jih za enkrat ne bi mogla objaviti. Pogosto nastaja'o primeri, da prizadeti izprašujejo, kako so bili obračunani za časa bole',ni in pošzo „ Naj navedem primer. Ker je naša gospodarska organizacija prešla iz letnega obračuna na tromesečni obračun, se vzame za osno 0 osebni dohodek, ki je bil zplacan / I, tromesečju to je: januar, februar in marec. To velja do konca junija letos. Šele po 1. juliju se vzame za osnovo povprečje II. tromesečja, to je; april, maj in junij. Razumem, đa so ljudje upravičeni do teh vprašanj. Marsikdo je prikrajšan v nadomestilu plače za čas nezmožnosti za delo, ker je bil v zimskem času več ali manj na 50 $ osebnem dohodku zaradi vremenskih neprilik. Marsikdo od prizadetih zahteva z izjavo naj se mu vzame za osnovo povprečje zadnjih treh mesecev pred oboljenjem. Glede na tromesečni obračun je po zakonu 'o zdravstvenem zavarovanju omenjeni primer neizvedljiv. Še vedno se komu pripeti, da ostane v mesecu, ko je zbolel tore« nadomestil* pleče. 3* napaka tol »a »orale vsekakor odpravi ti. Treba je resnejšega poslovanja z obrati, kakor tudi z ambulantami, da bi se pravočasno izstavljale zdravstvene nakaznice in evidenčni listi. Nikakor pa ni pravilno, da delovodje skupin zadržujejo zdravstvene nakaznice do mesečnega obračuna. Pogosti so primeri, da so nakaznice napačno izstavljene in jih moramo v tem primeru vrniti nazaj v ambulanto in tako pride do brezpotrebnih razburjenj, prizadeti pa ostanejo brez nadomestila plače. Ivanka Vencelj xXx KDOR RS UBOGA, GA LAHKO TSPE NADLOGA Pri delu v gozdu se čestokrat dogajajo nesreče, ki imajo lahko zelo hude posledice za ponesrečenega in za njegovo družino, za gospodarsko organizacijo pa predstavljajo veliko breme. Z namenom, da bi se število nesreč kolikor mogoče zmanjšalo, se naše podjetje prizadeva, da bi nudilo delavcem čim več zaščitnih sredstev, kar sicer tudi predstavlja veliko breme, vendar pa je težina tega bremena manjša kakor težina nesreč oziroma njihovih posledic. Na terenu se dogaja, da delavci nočejo uporabljati zaščitnih sredstev, čeprav jih imajo in čeprav so jim bila za njihovo uporabo dana točna navodila. Izgovarjajo se na vse mogoče načine, češ da je n.pr. v poletnem Času prevroče, da bi uporabljali nakol^nke, zaščitna čelade itd. Kako zelo usodna pa je lahko taka malomarnost, nam zgovorno priča tale primer iz Gozdnega obrata Poljane. Delavec-sekač B.a. se je z motorko namenil k naslednjemu drevesu, da ga bo podrl. Stal je pod drevesom in si ogledoval v katero smer bi ga podrl. Nenadoma se jo kot iz puške sprožila z droVo'sa viseča debela suha smrekova veja, katero pa je k sreči pravočasno opazil delavec M. P., ki je stal na večji razdalji od drevesa. Zaklical je delavcu B.A. naj odskoči in ko je le-ta za korak odskočil vstran, ga je padajoča veja oplazila po rami in se s konico zabila v bencinski tank motorke, ki jo je držal v roki. Moč, s katero je veja padla na tank, je bila tako velika, da ga je prebila, čeprav je pločevina dokaj debela. Kaj bi bilo, če e« m bi veja padla na glavo delavca B.A., ki ni imel na glavi zaščitne čelade? Odgovor bi bil odveč. Navedeni primer je delavca B.A. tako 'pretresel, ali bolje rečeno mu tako daleč segel do kosti, da ima od tistega časa pri podiranju vedno na glavi zaščitno čelado. Ta primer naj bo hkrati opozorilo vsem tistim delavcem, ki iz tega ali onega razloga nočejo uporabljati zaščitnih sredstev pri delu. Zavedati se moramo, da uporaba zaščitnih sredstev preprečuje nesreče pri delu. xXx Alo j z Puhan DLLO IN DISCIPLINA Kjerkoli mora opraviti nek delovni kolektiv določeno delo ros uspešno, mora imeti v svojem programu kot osnovno vprašanje pravilno urejeno delovno disciplino. Na delovno disciplino ne moremo gledati z ozkega stališča, češ da je že urejena, Če prihajajo delavci redno na delo in Če je odnos do nadrejenih in podrejenih v formalnem smislu pravilen. Dober uspeh v poslovanju delovne organizacije je dosežen le takrat, kadar se pojem delovne discipline razširi in dopolni s smislom kolektivne odgovornosti. Prav gotovo ni vseeno, kdaj prihajajo ljudje na delo, ker je cd tega mnogokrat odvisno, ali je delo pravilno in pravočasno opravljeno. Bilo pa hi napačno, če bi pod pojmom delovne discipline zaostrovali samo to vprašanje in pozabili na najvažnejše, kako in s kolikšno odgovornostjo opravlja delavec na določenem delu svojo dolžnost. Izredno pomembno je, da imajo delavci pravilen odnos do svojih podrejenih, kajti ti morajo v njih videti na eni strani discipliniranega delavca, na drugi strani pa svetovalca za delo in življenje. Le s takim načinom formiranja odnosov se delovna disciplina prostovoljno utrjuje in ljudem postane delo razvedrilo, ne pa nujno breme. Če se delovna disciplina ureja tako, in to je družbi s socialističnimi družbenimi odnosi edino primerno, potem se v kolektivu ne morejo pojavljati nezdravi, "šefovski" ali celo cehovski odnosi, delo pa se odvija v interesu gospodarske organizacije, kakor tudi tistih, ki usluge gospodarske organizacije koristijo. 0 tem govorim zato, ker se jo pri nas tu in tam pokazala potreba za reševanje tega problema. Površnost in brezbrižen odnos do stvari lahko pripelje marsikdaj najbolj delovnega človeka do nepremišljenih dejanj, ki postanejo lahko življenjsko spričevalo delavca. Praksa i)am je take primere že odkrila. Nikoli ne smemo pozabljati, da opravljamo brez ozira na poklicno strukturo delavca zelo odgovorne družbene dolžnosti. Menimo, da je bolje odstranjevati majhne slabosti, kakor pa odpravljati in odkrivati že kazniva in neodgovorna dejanja. Veliko lažje je vzgajati človeka z dobro metodo za delo od vsega zač tka, kakor pa ga pozneje preoblikovati in mu odpravljati stare, in zakoreninjene slabosti. To se ne kaže samo pri osamezniku, temveč pri preoblikovanju družbe, kjer opažaro v prehodnih obdobjih mnoge ostanke starega, kar se odp~ ivlja postopoma in seveda le z naprednimi in boljšimi me'odami. Politične organizacije pa tudi organi družbenega upravljanja imajo na tem področju prav gotovo odgovorno, na drugi strani pa hvaležno nalogo. Vsak posameznik in delovni kolektj kot celota se mora truditi, da se bo vsakdo pri nas poču il dobro, da je naše poslovanje prilagojeno družbeno-ekon mskim razmeram in da se sredstva čim racionalneje izkorist.1 jo za tiste namene, katerim je gospodarska organizacija i ameijjena. Nace Gregorčič - 29 - TOVARIŠ DANE, 3E NA MNOGA LETA! Dno 21. julija je na svoji življenjski poti tovariš Dane Adamič srečal Abrahama in tako prestopil v drugo polovico stoletja. Ob tej priliki mu je kolektiv uprave Gozdnega gospodarstva prisrčno čestital in mu zaželel še veliko sre-* če, zdravja in uspehov pri njegovem nadaljnjem delu* Rodil se je 21. julija 1914. v Novem mestu. Po končani osnovni šoli je obiskoval meščansko šolo v Krškem, nato pa državno gozdarsko šolo v Mariboru, ki jo je uspešno končal. Po končanem šolanju je svoje prvo službeno mesto nastopil pri Začasni državni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov. Svojo gozdarsko kariero je začel na Kočevskem rogu. Rad se spominja doživljajev, ko je služboval v Travniku nad Ormošnjicami. Čeprav je živel v samoti, daleč proč od ljudi, ga je ljubezen do narave v tolikšni meri privezala na obširne roške gozdove, da se je sr^di njihove opojne tišine počutil najbolj srečnega. Kot dober strokovnjak je za te gozdove skrbel, jih negoval in znal prisluhniti utripu življenja, ki je lastno zelenemu carstvu temnih roških gozdov. Vojna vihra ga je zatekla na Rogu. Kot dober poznavalec terena in kot zaveden Slovenec, je bil eden tistih gozdarjev, ki je že leta 1941'pomagal prvim partizanskim skupinam. Vodil jih je po skrivnostnih roških gozdovih, skrbel za njihovo prehrano in vzdrževal zveze z zanesljivimi ljudmi. To njegovo delo je bilo zelo pomembno, hkrati pa tudi nevarno, saj so na. tem področju živeli kočevski Nemci, med katerimi je bilo precejšnje število zagrizenih hitlerjancev. Njegovo življenje je bilo večkrat v nevarnosti, posebno pa še v dneh italijanske roške ofenzive. Po kapitulaciji Italije se je tudi sam aktivno vključil v NOV in delal nekaj časa pri upravno gozdarski komisiji, pozneje pa pri gozdarskem odseku Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Kot partizan - borec gozdarskega voda je prehodil vse dolenjske gozdove in na tej poti doživel veliko razburljivih dogodkov, katerih se vedno spominja in o katerih zna tako živo pripovedovati, da bi ga človek kar naprej poslušal. Po osvoboditvi je služboval na raznih odgovornih delovnih mestih v upravni in operativni gozdarski službi. Najprej je bil na Gozdnem gospodarstvu, nato na Okrajni upravi za gozdarstvo in nato zopet na KGP-ju oziroma sedaj na GG-ju. Ves čas svojega dela je bil prežet z ljubeznijo do gozda in se je prav zato posvetil gojenju in obnovi dolenjskih gozdov, ki so nege in obnove še posebno potrebni, čeprav že sivolas, a še vedno nasmejan in poln energije, danes skrbi za drevesničarstvo, ki se je v zadnjem času precej razmahnilo. K čestitkam za Tvoj življenjski jubilej se, dragi Dane, pridružuje tudi "Dolenjski gozdar". Kličemo Ti še na mnoga leta in Ti pri tem iz vsega srca želimo, da bi videl še čimveč plodov svojega dela v dolenjskih gozdovih, ki si jih vedno tako ljubil in negoval. J.P. NEKAJ O POLLETNI REALIZACIJI GOZDNOGOJITVENIH DEL Iz pregledne tabele, ki prikazuje realizacijo gozdnogojitvenih del v I. polletju 1964 ločeno po sektorjih lastništva in posameznih gozdnih obratih oziroma občinah, je razvidno, da je polletna realizacija na zadovoljivi višini. V tabeli so prikazane samo glavne vrste gojitvenih del, ki pa z ozirom na postavljeni plan zgovorno pričajo o velikem obsegu in velikih sredstvih, ki jih podjetje vlaga v gozdove. Z ozirom na dejstvo, da je ravno sedaj sezona gojitvenih del (čiščenje, redčenje) na višku, lahko pričakujemo, da >o plan do konca leta dosežen in morda celo presežen. Te-a'o bo predstavljala morda le realizacija plana klasične-ga pogozdovanja in osnovanja intenzivnih nasadov. Za jesensko sezone preostane se 52 ha klasičnega pogozdovanja in 162 ha int -nzivnih nasadov. Za te površine, ki so precej velike, je sadilni material zagarantiran iz lastnih drevesnic in deloma iz nabave od drugod, postavlja pa se vpra-šarje vremenskih prilik in zadostnega števila delovne sile, ki bo morala v kratkem času pogozditi velike površine. Naj-lo]j kritičen v tem pogledu je GO Črnomelj, ki bo moral pogozditi jeseni kar 89 ha površine. Z dobro organizacijo dela (pogozdovaaje s šolsko mladino) in s pravočasno pripravo tal za pogozdovanje, vključujoč tudi kopanje jam za sadike, bo možno tud:, tako visok plan realizirati. Kar se tiče priprav za pogozdovanje (pos^k in požig grmovja), so le-te na zadovoljivi- višini. « #« « ' Q 1-3' g Ul Q< . o< ’ Ul P . Ul SsJ ; Q 4 CD o 4 4 o o cT o. CD' cT tri B P tri H 4 <{ ; o" H o O O. P o S n H- . o< CQ< B tri P , «S)< fc» i S u. tV : 4 P CD o P P B e hd 0 P P \j. H < CD J. CD {>■ O H- C-J. o - CQ u H . B O c+ tri (D CD B O a . H CD ■ t.- :_i. CQ tri j c+ tri O tri 1 ; H Ul Oj IV) H H tri O K 1 IV) H OD Od H tv P OD O OD OO -V] O -4 OO on H O e -4 tri 4 -4 Od Od CD -4 1 1 Od IV) H -F* Od ro OO P- ro H IV) IV) -P* ro Od • , On 1 1 ro IV) OD 00 Od Od Ji. V on H IV) H IV) H O H Od od OD -F* on O OO P od Ul O -VI UD 00 -P* O O -P“ H • OD 1 -P“ IV) H -P“ H ro 4 CD -4 Ul i H -P* -V H ro OD Od P. 0 H Od H Od H H ro IV) -4 Oj 1 -4 On O -4 -p- OD 45“ k' H H 'OD oo . ro OO —4 V OO 1 1 -V 1 -v IV) ro O O H on on ro ro 4 OD I\D 1 on 1 UT H on -p* ro CD p Od —1 Od -4 -V tu ro ro H • H 1 1 ■ H 1 H OD Od ~4 Vt Od so H P O ro 1 1 1 1 OD H UD OD H H ! 4 o ! 1 IH 1 H OO H -P* -P“ (D P —I ■’ H O Od i 1 1 1 1 Od O -P* ro Od i IV) O -P- ro "k Od i 1 Od H H 1 1 1 i p O O on on H 0 4 1 i 1 1 1 1 1 1 1 I CD D -J 0 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 ki F p p p tv p p* p Gozdni obrat Nega nasadov Čiščenje kultur Redčenje Klasično pogoz. Intenz.nasadi SKUPAJ A+B 817 2l8 26 1049 218 21 393 98 25 74 22 29 167 * M n 0 1-3 g 03 Q< a< Ul 4) Ul 4 Q 4 CD O 4 4 0 0 c+ O 0 (D c+ bd 0 4 bd H 4 0 H- e_i. 0 01 ISl O 4 B O !' c+ P* 4 CD CD 0 O 03 4 H CD bj P _i. Ul i K c4 c+ O H H Vn H H H ro 00 IO 03 4 & H O vn Uj U) :0 IO vn Š H CD H O vn CD 4*’ ro O PS l_zj e (fc p rZJ O 4 4 -4 4* Lo oi H 1 4* O P 4 H vn -O vn 1 vn j-> ro IO p 03 < e P (V) 4> CD 1 ;o £> 1 Lo 4 CD vn -O 4* vJI ro CjD V ’ 0 <1 Vn 1 1 M H n -4 X3 on 4^ CD H 1 CD iO 4* 00 4 o< •Cd ro O H H O 0 vn 00 -VJ H H- e ffi< o< P H 4 4 Ld vn ro H H O I lO CD C_l. H 00 vo cd iro i CD vn CD D 4 P P • 4 P IV) U) vn H H ro 1 'O H -4 0 CD H CD 1» O CD "'c/ c+ c r-1 4 (V) H O CD !_) H 4 -4 VO 1 vn vn O 1 1 1 1 M W « p 4 4* 4 £ o< O O 1 1 1 1 i 1 1 I CD p P P 4 i H CJ. ro 0 IO H 1 1 1 1 I 1 1 1 t •k P -p^ H PO H 4 E -4 O vn CD 4> vn O ro 4* 4* H • H P ro H- H 4 o< ro -4 H H 1 H CD ro 4=» 1 CD 4 P 4 O 1 i H p I 0 4 1 H H O rv> 4> ro H 1 ro '.O 0 O 1 cit) -d O 0 H O ‘o 0 O "oV 0 tsi i 4 H 4> H H -O 1 -41 :4> H H ro 4 • ro vn O O •0 O O 0 H • H 4 c+ 4 p vn 1 1 1 1 1 vn 1 vn 1 CD 4 4 1 P p IS) I H • j • 4 H vn P Ld l 1 1 1 1 |ro J 1 O 1 m • - 34 V tabelah, ki .prikazujeta realizacijo, niso zajeta varstvena in ostala dela. V pogledu varstva je bilo v družbenem sektorju porabljenih največ sredstev za posek in izdelavo slučajnih pripadkov (GO Poljane), v zasebnem sektorju pa za obnovo in vzdrževanje protipožarnih pasov ob železniških progah. % Od ostalih gojitvenih del jo zlasti pomembno okopavanje in dognojevanje sadik na intenzivnih nasadih, katerih doslej ‘osnovana površina v obeh sektorjih lastništva znaša 607 ha. Za spomladansko dognojevanje je bilo uporabljenih 90. ton nitrofoskala (NPK = 4 : 14 : 11) in sicer se je vsaki sadiki dodajala doza 10 dkg gnojila. Tako je bilo o-kopanih in dognojenih 225 ha nasadov. Rezultati dognojevanja so zelo dobri, kar se kaže v izrednem višinskem prirastku, po drugi strani pa so tudi stroški razmeroma nizki, Z ozirom na to bi kazalo v bodoče dognojevati tudi klasične nasade, zlasti še ker se s tem znižajo stroški nege sadik (hitrejša rast v mladosti). Ker so stroški pogozdovanja razmeroma visoki (okrog 300.000 din po hektaru), po drugi strani pa je zlasti v zasebnem sektorju veliko takih površin, ki so izredno dobro naravno pomlajene z iglavci, je na teh površinah treba odstranjevati nadstojno drevje listavcev (gabrovina, cerovina) in tako osvoboditi podstojni kvalitetni podmladek. Plan tako imenovanega reševanja iglavcev je z ozirom na velike potrebe razmeroma nizek, vendar pa je temu krivo pomanjkanje sredstev. Ing. Jože Petrič IZKORIŠČANJE GOZDOV V SLP V I. POLLETJU ________________1964______________ Na podlagi analiz poseka in izdelave lesa v preteklih šestih mesecih pridemo do ugotovitve, da so gozdni obrati presegli v skupni masi dinamični plan proizvodnje za 17 i° ali dosegli 65 $ letnega plana poseka. Pri iglavcih so gozdni obrati presegli dinamični plan za 2243 m3. To preseganje je šlo v prid hlodovini in dolgemu lesu, v škodo pa drobni oblovini t.j. jamskemu in celuloznemu lesu (1000 m3). V strukturi klas so dosegli dober rezultat in sicer od planiranih 33 1° I, 35 $ II in 31 # III klase je doseženo 7 K, 37 $ 1, 34 $ II in 22 $ III klase. V tehničnem lesu listavcev je tudi nekaj sprememb. Dinamični plan je presežen za 48 $. V prostominskem lesu smo prišli na dinamiko plana. Predelava bukovih drv v bukovo celulozo je tudi dosegla kumulativo. Tudi v pogledu odkupa lesa iz zasebnega sektorja so doseženi dokaj dobri rezultati. Iz naslednje razpredelnice je razvidno, kako so gozdni obrati dosegli plan proizvodnje v SI.P sektorju. Gozdni obrat Trebnje 86 $ " " Črmošnjice 70 $ " " Straža 65 $ " " Novo mesto 85 $ " " Črnomelj 4 5 " " Metlika 287 $ " " Poljano 56 % Gozdno gospodarstvo 65 7° Ia tega «ta zaskrbljujoča gozdni otirat Novo. .mes-to in Črnomelj. Vprašanje je, kaj bo gozdni obrat Novo mesto delal do konca leta, ko je do sedaj izpolnil 85 i° plana, ter kdaj bo gozdni obrat Črnomelj dosegel svoj plan. Ta analiza nam kaže vpliv ali posledico preveč zaposlene delovne sile. Samo v dirigiranem oz. administrativnem gospo-.. * darstvu so se prehodne zastavice delile tistim enotam, ki so več in hitreje pcfsekale. V današnjih razmerah se panoga 313 razlikuje od ostalih panog našega gospodarstva v tem, da ostale panoge lahko dvigajo proizvodnjo skoraj bi rekel neomejeno. Izkoriščanje gozdov je v nasprotju omejeno, ker elaborati predpisujejo višino poseka. Pri nas je.treba težiti; da se s čim manjšo delovno silo (številčno) in z določeno mehanizacijo naredi največ enot iz odkazanega drevja Z minimalnim odpadkom. Tukaj pride dinamika plana do popolnega izraza. Dinamika plana je tudi tehnološki proces^, ki omogoča, da pride v določenem času na tržišče določeno število sortimentov in sicer kontin lirano. Seveda je tudi tukaj lahko riziko, zato so pa zaloge. Vsled kontinuirane proizvodnje in kontinuiranega zalaganja trga, je tudi kontinuiran dotok denarja za poravnavo obveznosti do družbe, hkrati pa je kontinuirano zaposlena tudi delovna sila. Dober ekonomist pa tudi enostransko razvit gozdarski strokovnjak bo znal brati in bo razumel dinamiko plana, njen smisel in zakaj je tako narejena. Storilnost v prejšnjem mesecu nam Kaže, da se je slika nekaj spremenila, t.j. da je z 203 delavci narejeno 11.314 m3, kar je deloma rezultat enostavnejše produkcije iglavcev. Analize pokažejo, da je bilo v juniju izdelanih 56 m3 lesa na enega delavca s 100 G/o mehanizacijo (z uporabo 49 motork). To je za celih 20 m3 več kot v maju (36 m3). Če vzamemo, da je v juniju bilo 22 delovnih dni, s. pokaže, da je storilnost na enega delavca 2,5 m3 ali 10,5 m 3 na delovni -dan. ene mo torke. » Ker gozdni obrati ne dostavljajo redno zahtevanih podatkov, sem prisiljen, da pregled o izgubljenih urah in dninah izpustim. Storilnost po gozdnih obratih izgleda takole: ,£Q.z-dni obrat Poljane 5 >2 m3 ’’ 11 Črmošnjice 3*1 m 3 " " Straža 2,5 m3 H " Novo mesto 1,2 m3 M " Črnomelj 1,4 m3 Še enkrat poudarjam, da je pregled izdelan za možne delovne dni v juniju, t.j. za 22 del. dni. Analize za dejansko porabljene dneve ni bilo mogoče narediti, ker niso' vsi o-brati dostavili podatkov. Iz tega pregleda je razvidno, da že vedno nismo .dosegli tistega, kar si želimo. » Medtem ko plan prve.faze ni problematičen pa druga faza predstavlja problem, kateremu naj bi gozdni obrati posvetili več pozornosti. Ob koncu prvega polletja je imelo podjetje 27.000 m3 zalog lesne mase v SIP sektorju in na skladiščih cca 4.000 m3 kar pomeni 31*000 m3. Oe računamo, da se bo do konca leta proizvedlo še 29.000 m3 gozdnih proizvodov v SLP sektorju in odkupilo 11.000 m3 v zasebnem, pomeni, da bo •ft 38 ’ft skupaj 67.000 hi3 gozdnih scrtimerttov. Od te mase je potrebno cca 55.000 m3 dati na trg po planu* Kaže, da bo treba cea 10.500 m3 lesa mesečno spraviti iz. gozda in ga odpremiti. To bo mogoče izvesti samo, če se bodo gozdni obrati že sedaj angažirali. Ni treba poudariti, da ob priliki trgatve voznikov ne bo kakšnih 20 dni. Druga stvar pa je, da bo vagonov v sezoni sladkorne .pese primanjkovalo. Stvar je resna. Z vozniki je treba narediti' čvrste pogodbe, v kolikor še niso narejene in pritiskati na njih, da bi čim več mase speljali na kamionsko cesto. Drugič je treba, da vozniki istočasno vlečejo iz gozda tudi drobnejši les (jamski in celulozni) ne pa■samo hlodovino, ker ves drobnejši les je treba razžagati (cena je stimulativne Podčrtati je treba, da bodo morali gozdni obrati oddati tudi nekaj hlodovine III. klase na račun celuloze (do 36 cm premera), kar se bo tudi razžagalo. Ravno tako je treba na trg spraviti vse stare zaloge bukovih drv. Vse to kar sem naštel zahteva resnega dela, če hočemo v petih mesecih izvršiti postavljeni plan. ing. Rade Kalinovič xXx ZAKAJ MORAMO PRI DELU•Z MOTORNO ŽAGO ŽAGATI VEDNO S POLNIM PLINOM Zdi se mi, da je še precej delavcev - sekačev, ki delajo z motorno žago in ki v bistvu'ne razumejo, zakaj se mora pri delu z motorno žago žagati vedno s polnim plinom ("Gasom"). Mislim, da ne bo.odveč, če se tudi o tem malo pogovorimo. Sklopka skupno s pogonskim vretenom ali zobčcnikom tvori zelo važen sestavni del sabljaste motorne verižne žage ali na kratko motorko. To je namreč tisti dol motorke preko katerega se delovanje motorja prenese od motorne gredi na verigo, s čimer se doseže gibanje verige in s tem žaganje. Taka sklopka kot jo imajo novejši tipi motornih žag, katere imamo tudi pri našem podjetju (Partner, Stihi, Jo-bu), se imenuje centrifugalna ali sredobežna (beži od srode) sklopka. To pa je tudi ^na od pomembnih prednosti, ki jih imajo novejši tipi pred starejšimi. S pomočjo te sklopke se veriga z zadostnim dodajanjem plina avtomatično vključi v pogon, f in začne žagati, ne da bi bil pri tem potreben še poseben vzvod s katerim bi sklopko ločili oziroma spojili s saTiftim motorjem. Ravnanje s tako motorko je torej enostavneje in verjetno se večina delavcev motoristov v praksi te prednosti niti ne zaveda. Kako pa nam centrifugalna sklopka avtomatično vključuje verigo? Da bo razlaga lažja si mislimo kamen navezan na'vrvico katerega vrtimo v zraku. Pri tem občutimo, da nam hoče kamen m jo « uiti in. pe vrvico izpustimo, vidimo, da nam je kamen res ušel. lim hitreje bomo namreč vrteli vrvico, tem dalj bo kamen šel. To je v mladosti sigurno vsakdo od nas že poizkusil. Popolnoma isto se-dogaja namreč tudi s centrifugalno sklopko. Sklopka, ki je trdno nasajena na motorno gred ali os, je sestavljena iz več delov, ki so medsebojno povezani z vzmetjo. Različni tipi motork imajo izvedbo nekoliko različno, v bistvu pa popolnoma enako. Pri prostem teku motorke - to je takrat, ko motorki s palcem ali kazalcem ne dodajamo plina - se sklopka počasi vrti in vzmet ki povezuje posamezne dele je še tako močna, da jih no pusti narazen. Čim pri-tianamo plin se sklopka zaradi hitrejšega delovanja motorja začne hitrejše vrteti in posamezni deli sklopke hočejo uiti (isto kot če kamen hitreje vrtimo), vzmet ni več tako močna, da bi jih lahko držala skupaj, zato pritisnejo na boben zobčenika in če je ta pritisk dovolj močan se začne zob-Čenik enako kot sklopka vrteti. Konstrukcija motorke je namreč taka, da če dodamo poln plin sklopka pritisne dovolj močno na boben zobčenika, ta zavrti verigoin motorka normalno žaga. Če torej motorki ne damo dovolj plina, se sklopka premalo vrti, ne pritisne dovolj trdno ob boben zobčenika in pri prežagovanju sklopka s svojim obodnim delom drsi po notranjem delu bobna zobčenika. Posledica tega je, da moto rka nima takšnega učinka, motor se muči, sklopka se greje in njen obodni del, ki je sestavljen iz posebne neizgorlji-ve snovi - ferode - se predčasno izrabi. Razumljivo, da je po izrabi tega obodnega dela - ferode - celotno sklopko po- trebno zamenjati. Naletel sem že na delavca, ki pri preža-. ^O-vemju debla »i a po In ata -plinom. Ko som ga vprašal zakaj tako dela, mi je odgovorila "Škoda se mi zdi mo torke, da bi jo mučil s polnim plinom." Ne.zavedajoč se, pa je ravno z dodajanjem premalo plina motorko mučil in če bi dalj časa s takim načinom nadaljeval, bi sigurno povzročil pred— časno izrabo sklopke. Ve-doti moramo namreč, da dodajanje plina pri motorni žagi ni isto kot dodajanje plina pri motornem kolesu ali avtu. Pri večini avtomobilov ali motorjev so sklopke drsne bodisi suhe bodisi v olju in se motor loči od koles s pritiskom noge ali stiskom #oke na poseben vzvod. Hitrost vozila se tu dosega poleg menjave brzin tudi s plinom, pri tem pa je sklop' ka vedno enakomerno in dovolj trdno vključena. Pri nov-ejšib-tipih motornih sag pa se z dodajanjem plina sklopka istočasno tudi vključuje, oziroma s pojonjanjem plina tudi izključuje. Žagajmo torej, četudi droben material, vedno s polnim plinom, pri. tem bo imela mo torka pravilen glas ali kot pravimo "bo pela", s tem bomo dosegli večji učinek, pa tudi živ-ljenska doba sklopke in motorke bo daljša. / ing. Jože Kure xXx DUGLAZIJA: La ali ne? V prsbekli zimi so v neka torih .naših nasadih pomrznile sadike duglazije. Tako so "bili gozdarji močno razočarani nad duglazijo n.pr. v Mlakah v Beli krajini in v Koritih. Že je bilo slišati sklep: "Z duglazijo pa ne bomo več poizkušali’1 . Vprašanje je torej, ali naj po letošnjem neuspehu res popolnoma prenehamo s saditvijo duglazije ali ne. Čeprav je previdnost pri vnašanju eksot nad Vse potrebna, bi bilo prehitro ukrepanje proti duglaziji na podlagi ene same slabe izkušnje le premalo utemeljeno. Duglazija ima poleg svojih slabih strani tudi veliko odlik, ki v večini primerov obrnejo tehtnico v njen prid. Še posebno to velja za njeno domovino Severno Ameriko, kjer je prirodno razširjena na velikanskem področju v zelo različnih nadmorskih višinah. Prenošena v Evropo v prejšnjem stoletju se je duglazija znašla v novem okolju, ki se razlikuje od onega v njeni domovini in za njo ni tako ugodno. Kako se je duglazija obnesla pri nas? Iz izkušenj v preteklosti lahko sklepamo o uspehih za naprej. Za primer vzamemo le duglazijo z našega področja, konkretno na Brezovi rebri. Tam so v nekaj odsekih (5 f, 6c, 7g in 14d) 1. 1908 sadili (verjetno 3 letne) duglazijeve sadike. Duglazija je bila sajena med smreko poleg pa so se ohranili še razni domači listavci. Način saditve, količina in izvor sadik nam niso znani, kar je res škoda. Vidni pa so uspehi 59-letne rasti duglazije. Razlike v prirastku v višino predvsem - 43 - pa po debelini med smreko in listavci na eni strani in duglazijo na drugi so velike in seveda v prid duglaziji. Razlike v prirastli masi pa so se večje. To je lahko ugotoviti že ob bežnem pregledu sestojev. Podrobneje jt raziskoval prirastek duglazije na Brezovi rebri leta 1961 ing. Ciril Štrumbelj. Iz njegove študije o duglaziji povzemamo te-le podatke; Srednji premer v cm Srednja višina v m Ods. du sm bu du sm bu 5f 50 22 17 ■ 31.6 25.3 22.8 6c 54' 21 14 27.1 20.2 20.5 7g 47 21 - 30.4 22.4 - 14 d 42 20 14 29.8 21.1 18.8 Iz zgornjih premerov in srednjih višin izračunane mase povprečnega drevesa so; Ods du sm bu 5f 3.02 0.49 0.25 6c 2.98 0.36 0.15 7g 2.60 0.40 - 14d 2.06 0.34 0.14 Pri isti starosti (55 let) ima duglazija 6x večjo lesno maso od smreke. Iz teh številk je razvidna velika prednost duglazije pri proizvodnji lesno mase. če upoštevamo, da je tudi tehnična 44 in denarna vrednost duglazijevoga lesa najmanj enaka vrednosti smrekovine, je duglazija so bolj privlačna. Pf'eđnja primerjava velja le za povprečno dr^vo ne pa za sestoj - kjer je razlika manjša. '■ te vilo tanjših dreves (npr. smreke) na ha je seveda v^eje od števila duglazije. letni prirastek lesno mase v m3 in po vrodnos-ti v din lahko prikažemo tudi takole. m3 du jel mac bu v 000 000 250 000 20 - XXX000 XXX000 000 200 15 - XXX000 000 150 xxxooo xxxooo xxxooo xxxooo 000 10 - xxxooo xxxooo xxxooo 100 xxxooo xxxooo XXX0Q0 xxxooo xxxooo xxxooo xxxooo xxxooo 5 - xxxooo xxxooo xxxooo xxxooo 50 xxxooo xxxooo xxxooo xxxooo Pripomba: 000 vrednost v din XXX lesna masa v m3 (Povprečna vrednost bukovina jc računana 9.600.-, lesa iglavcev pa 13*000 din). Shema je le približna. Hektarski donos duglazije je precej večji od donosa smreko ali jelke, bukev pa prekaša duglazija po vrednosti sko ro trikrat in po masi 2 krat. Številke govoru torej za duglazijo. Ali pa je to že dovolj t htno priporočil ? Strah nas je letošnje pozebe. Oe bi se ■ aki slučaji pon /ljali bi duglazije ne smeli'forsirati Iz izkušenj, k jih jo dala Irezova reber lahko sklepa: o, da je pri na možno uspešno gojiti to drevesno vrsto. Za to, da lansk: 1 izkušenj ne smemo posplošiti veljajo tudi naslednja dej itvas - lanski zima (1963-64/ je bila b lj stra kot so povprečne zi ie. I • - Oba n jbolj poškodova a nasada sta ila osnovana v nižini - prašanje, če bi do pozebe pri:lo v višjih legah. - Provenienca - vir sem la duglazije ni točneje poznan, vemo pa da v svoji do ivini duglazija porašča zelo različno nadmorske višin , - Morda zaradi gnojenja ; mineralnimi gnojili poganjki niso i ^polnoma olesenc i. Te okoli 'čine so zelo ve jetno precej plivale na lanski neuspeh. Zato bi bilo ti ba skrbno paz. ti na izvir semena in se bo j zanašati na a ma nabrano duglazijino seme. Pri dognojevanju moramo dati prednost tistim gnojilom (in seveda ob primernem času), ki ugodno vplivajo na olesenitev. Vprašanje je tudi, če bo kazalo saditi duglazijo povsem v nižine - 46 - Izkušnje iz Brezove rebri nas vzpodbujajo za vnašanje duglazije v naše.gozdove in nas letošnji neuspehi od tega ne bodo odvrnili. Z vnašanjem te drevesne vrste bomo nadaljevali in zbirali nove izkušnje. v Ob koncu bi le še opozoril na tehtne misli, ki jih je i o duglaziji zbral ing. Igo Kraut in jih napisane pred par leti poslal našim gozdnim obratom. V sestavku so predvsem opozorila za pravilno manipulacijo s semenom, za setev in saditev v drevesnicah ter sadnjo v gozdu. Opomba: z duglazijo je vseskozi mišljena zelena duglazija. ing. Janez Penca xXx DROBNE ZANIMIVOSTI Novi stro,] za lupi .jen j e hlodovino iglavcev Dne 21. 7. 1964 je bila preizkušnja novega stroja za lupljenje lesa iglavcev, ki ga je Agrotehnika uvozila iz Finske. Preizkušnja je bila pri "Mrzlem studencu" na Pokljuki 'GG Bled/. Stroj je prevozen, potrebni pogon pa mu daje priklopljeni traktor (Ferguson) preko kardanske gre-di. Lahko se uporabi tudi kot stabilna naprava z uporabo elektromotorja. Stroj lahko obdeluje hlodovino debeline od 8 - 42 cm premera in dolžine od 1,2 m dalje. Hitrost lupljenja znaša 25 - 60 m/min. Potrebni moc motorja znaša 35 KM, v zimskem času pa 65 KM (moč traktorjev Ferguson). Teža stroja 1600 kg. Stroj kvalitetno lupi predvsem debelejši les. Pri tanjšem lesu (do 10 cm 0) pa nekaj skorje ostaja. Kapaciteta je o-gromna. Stroj ima spredaj hidravlično dvigalo s katerim postavlja les na transporter, ki ga dalje dovaja stroju. Ob vhodu v stroj zagrabita hlod zobata užljobljena kolesa, ki sta pritrjena na vzmeteh tako, da so lahko prilagodita različni n premerom hlodovine. Ti kolesi potiskajta hlod naprej, /endar tako, da se le-ta pri prehodu skozi stroj ne vrti. V sredini stroja je njegov bistveni sestavni del lupilni noži - pritrjeni na notranji strani oboda velikega kole sr*., ki se vrti. Noži so na obodu elastično pritrjeni in se tesno prilagajata površini hloda. Hlod, ki ga na drugi strani zagrabita zopet dve zobati kolesi, se pomika med noži, le-ti pa rotirajo in v obliki vijačnice olupijo skorjo. t Stroj je hiter in ekonomičen. Zahteva veliko koncentracijo lesa, saj mu je hitrost 60 m/min. Pri nas bi bil zaradi prevelike kapacitete premalo izkoriščen. Tudi iglavci se r sekajp v glavnem v času april - september in se s tem v zvezi pojavlja vprašanje spravila v skorji. Tu so posredi tudi škodljivci (lubadar), ki jih v skandinavskih deželah ne poznajo. Stroj je Švedskega izvora in stane ca 33.500 švedskih kron (1 SvK = 144,98 din). ing. Rade Kalinovič xXx "Kultimax", ncvi stroj za drevesnice Prosajevanje dvoletnih semenk (pikiranje) je ena od faz dela, ki z one strani zahteva izredno veliko ljudskega dela, z druge strani pa mora biti opravljena v zelo kratkem času, če hočemo doseči velik odstotek sadnje, odnosno če želimo, da bo vegetacijska perioda optimalno izkoriščena za proizvodnjo. Druga prav tako pomembna faza dela je okopavanje sadik. Ročno okopavanje je zelo drago in se zato često uporabljajo motorni okopalniki (freze). Slaba stran teh strojev je v tem, da so sposobni hkrati okopati le eno vrstico. Ker pa ima okopavanje periodičen značaj z ozirom na razvoj vegetacije in vremenske pogoje, mora biti drevesnica okopana v relativno kratkem času hkrati, kar je z enorednim o-kopalnikom težko doseči. . Z namenom, da bi v.svojih drevesnicah omogočil normalno delo, se je delavski svet Gozdnega gospodarstva Postojna odločil, da nabavi nov delovni stroj za drevesnice. Ta novi stroj se imenuje "Kultimax", ima pa priključke za presa jevanje, okopavanje, setev in za dognojevanje. Stroj je s svojimi štirimi priključki v rabi skozi celo sezono, kar njegovo ekonomičnost močno poveča. Že v letošnji sezoni je dodobra izkoriščen pri presajevanju in je pokazal vse svoje vrline. V 8 urah je ob posadki 5 delavk, strojnika in dveh delavcev, ki sta pripravljala sadike, posadil 110.000 kom sadik, za kar bi porabili normalno 74 delavcev, ki bi delali izključno pri presajevanju. Ta odnos je sam po s^-bi dovolj ilustrativen, kljub temu, da ni bila organizacija dela najboljša, da ni bilo zemljišče prilagojeno potrebam stroja, da niso bili delavci vešči stroja in kopica drugih slabosti, katere bo treba odstraniti, če se hoče stroj optimalno izkoristiti. Prvi rezultati dela s strojem so opravičili pričakovanja, ekonomski izračun pa bo ob koncu leta pokazal že v prvem letu upravičenost investicije. Povzeto po HGozdnom gospodarju", glasilu delovnega kolektiva Gozdnega gospodarstva Postojna. xXx N .KAJ SPOMINOV IZ BORB 12. SNCUB Leta 1943 je .2. SNOUB stela okoli 800 borcev. Po kapitulaciji I tali j se ji je priključilo precej novih borcev, katere je bil potrebno naučiti rokovanja z orožjem. Brigada je bila sestavu 15. divizije : n 7. korpusa. Večji del je operil la po Dolenjski, na de u spodnje Štajerske in delu Hrvat ske. Prav dobro so mi še v spominu napadi brigade na postojanke Žužemberk, Dobrnič, Zdenska vas, išnja gora. Radeče, Novo mesto, 1 abnje, Bosiljevo, Koče' je, Škofljica, Grosuplje, Polic in še druge, ki bi ji: lahko naštel. Leta 1944 so e Nemci nameravali utrditi v Dobrniču, Dobrovi in Žuž>mbe eu. Brigada je dobila ralogo, da Nemcem prekriža račune i utrjevanje Dobrniča. Neke noči smo se tiho približala, dč bi tako iznenadili sovražnika. Imeli smo namreč trden ..men prizadejati Nomcen čimveč izgub. Zaradi temne noči. sim se morali skozi gozdova držati drug za drugega, da bi t: vO držali vezo. Mud pol adom je bilo rahlo slišati kopiti konj, ki so težko natovorjeni nosili bojno opremo. Od ča. i do časa je bil potretan tudi počitek borcev, ki pa se je v-dno kmalu končal. Tadaljovali smo pot v strogi tajne iti. Brigadni obveočevaLei so imeli precej dela, da to zt 'ali podatke' o moči sov aažnika. Zdelo se nam je, da hodimo elo noč. Tiho smo se p-ibližali položajem nad Dobrničem. Brigada je obkolila Doarnič. Kmalu smo dobili povelje, de ne sme prej nihče stre .jati, dokler ne bo napovedan znak za napad - rdeča raketa«. Zasedli smo položaje in poiskali kritje ter mimo čakali za napad. Tedaj je obsijala nebo 'raketa, ki je sprožila pl.az ognja iz naših strojnic, pušk, avtomatov in minometalcev. Nemci so takoj odgovorili. Treskalo in grmelo je na vse strani. Nad nami so žvižgale svinčenke. Blazno so streljali iz svojih tankov, ki so bili razporejeni okoli Dobrniča. Prvi bataljon se je takoj pognal v juriš, da bi prisilil sovražnika k predaji. To se nam seveda ni takoj posrečilo. Morali smo se iz juriša umakniti, da ne bi imeli preveč izgub. Jurišati na tanke in oklopna vozila ni bilo lahko. Boj je trajal vso noč. Ko pa se je začelo daniti, smo se umaknili iz dobrniških poljan proti robu gozda in zopet zavzeli položaje nad postojanko in jo ponovno napadli. "Za vsako ceno Nemci morajo iz Dobrniča", je govoril komandant Primožič borcem. Nemci'so uvideli, da jim postaja vroče pod nogami, pa so se še isti dan začeli umikati s tanki proti Občinam. Tudi na umiku jim nismo dali miru, ampak smo jih venomer napadali . Brigada je častno izpolnila svojo borbeno nalogo. Nemci so imeli precej izgub. Na naši strani smo imeli dva borca ranjena. Padel ni nobeden. Ko je napadala 12. brigada Dobrnič, je istočasno napadala Gubčeva brigada vas Dobrovo, Žužemberk pa Cankarjeva brigada. Tudi Gubci so tisti dan obračunali z Nemci. V Žužemberku pa se je sovražnik kruto upiral. Tudi iz Žužemberka morajo Nemci za vsako ceno, je bilo povelje glavnega štaba. Cankarjeva brigada je nadaljevala svoje obleganje Žužemberka. Za pomoč Cankarjevi "brigadi je bil dodeljen 1. bataljon 12. brigade, da bi tako izgnali iz postojanke sovražnika. Ko se je znočilo se je. bataljon pognal v juriš na Zafaro. Bil je to pravi nočni bojni ples. Nismo vedeli,' kdo pije in kdo plača. Zdelo se mi je kot da sem v kotlu in še kuham. Grmelo in treskalo je na vse strani, žvižgale so krogle, padale mine, granate, ročne bombe in kaj vem kaj še vse.‘Borci, ki smo jurišali skupaj, se skoraj nismo poznali. Bili smo črni kot dimnikarji. ’Poznali smo se samo po glasu. Vpili smo na vse grlo "juriš, vata j žive" in kaj vem, katere besede so prišle juriš$čem še na pamet. Večkrat smo se pojavili pred gručo bežečih Nemcev, ki jih je v istem času osvetljevala njihova raketa in ki so panično bežali 'na vse strani brez opreme. Iz strelskih jarko v so okoli cerkve skakali drug za drugim in se poganjali v dolino Krke. Nemci so bili popolnoma razbiti. Kakor brez glave so njihov*e zbegane skupine bežale proti našemu og- ♦ ! n ju, mi pa smo ?jih kosili z načimi strojnicami in avtoma- ; ti. To je bil pravi bojni pekel. Kakor se spominjam, se jih je v tej nočni bitki prav malo rešilo iz naših partizanskih klešč. Popolnoma razbite sovražnikove skupine se takrat niso prej ustavile kot šele v Novem mestu. Nemci so bili v tej bitki poraženi. Bilo je zelo veliko mrtvih in ranjenih. Naše enote so dobile precej borbene opreme in streliva. V tej akciji sta iz našega bataljona padla komandant I. bataljona Primožič in bataljonska bolničarka ] Štefka, ki se jih še dobro spominjam. Nad sovražnikom je * bila izvojevana velika zmaga. V tej skupni borbi sta naš bataljon in Cankarjeva brigada častno izvršila borbeno nalogo, saj smo šli iz borbe ponosni kot zmagovalci. Naše borbene naloge še niso bile končane. Treba je bilo napra-viti še nešteto borbenih, pohodov za osvoboditev naše domovine. (Se nadaljuje) i Franc Kopic xXx HUMOR Skrbimo za lepoto slovenskega je:ika! Uredništvo "Dolenjskega gozdarja so je odločilo, da bo z današnjo številko pričelo objavi jati slovarček gozdarskih' in nekaterih sorodnih slovenskih izrazov. Zaradi preobilice strokovnih prispevkov s področja gozdarstva in zaradi stiske za prostor, smo prisiljeni slovarček objavljati na straneh, ki so sicer namenjene humorju. Zadeva pa je kljub temu presneto resna in koristna. ♦ Naša želja jo, da bi s tem slovarčkom zlasti olajšali delo novincem in pa vsem tistim, ki jih je usoda prignala od drugod v našo prelepo Dolenjsko. Prav tako pa bo morda marsikateremu pristnemu Dolenjcu ta ali ona beseda, ki jo je slišal na terenu, postala jasna šele takrat, ko bo pogledal v slovarček in v njem razbral njen pomen. Na raznih zasedan- 54 jih samoupravnih organov in drugih sejah bodo lahko odpadla dodatna pojasnjevanja k tej ali oni besedi, ki se ob takih prilikah'cesto uporablja. Besede v slovarčku naj predstavljajo zakladnico^ 1 judsk • govorice in zato naj bo tu mesto za besede iz našega vsakdanjega življenja. Predvsem imamo v mislih tujke, ki so „ s e v nalom razgibanem tempu življenja proč-j razpasle, težnja nas vseh pa je, da bi jim dali domače obeležje in jih tako približali lepi slovenski govorici. Včasih s-.- nam to posreči, drugič pa ga lahko tudi prav pošteno polomimo. Prosimo vas, dragi bralci, da sodelujete pri zbiranju takih besed za nas slovarček in, da nam jih posredujete. Z veseljem jih bomo objavili in tabo skušali obogatiti na- . -. -v-; šo terminologijo s pristnimi ljudskimi slovenskimi izrazi. Za začetek, ki je sicer bolj skromen, bomo objavili le nekaj besed. Razvrstili smo jih v dve koloni, od katerih prva pomeni ljudski izraz, druga pa pravi pomen. V tretji koloni pa smo dodali še izvor besede. Povedano Mišljeno Izvor kolondacija, kolondirati kolavdncija, kolavdi-rati Metlika terasa trasa Podturn entat, tat, atentat etat povsod homogene akcije humane akcije Bela kraj v.d.v. direktor v.d. direktor 11 Žolnir, zvenir, in-žvenir inženir Brganja s tasakcija taksacija povsod - 55 — Povedano Mišljeno Izvor fakulteta lesa kvaliteta lesa Podturn for, forovina bor, borovina It blokiran gozd klupiran gozd Gabrje kvalificirano seme stratificirano seme Škocjan lustverk , Quo-rcus palustris II eksebit . ekspedit Novo mesto Čeprav je danes teh besed zelo malo, lahko vidite, kako * zelo je potrebno urediti tozadevni slovarček. Prisluhni- te malo okrog sebe in strani slovarčka se bodo hitro pol- nile. Uredniški odbor xXx Kako rada se poigra narava Knjiga o varstvu gozdov veliko pišejo o koristnih in škodljivih žuželkah v gozdarstvu. Nekatere od njih lahko v izjemnih primerih postanejo škodljive tudi človeku, čo-prav so sicer koristne. Da je temu res tako, potrjuje dogodek iz Gozdnega ohrata Poljane. Pri sečnji iglavcev v poletnem Času je v gozdu navadno precej soparno in zatohlo. Zato se mora človek pri napornem delu večkrat odpočiti, pri tem pa seveda ne posveča dovolj pozornosti na to kam se ho vsedel. Navsezadnje pa tudi ni taka nesreča, če se zadnjega dela hlač prime smola. 3o že žena poskrbela doma, da jo bo odstranila. Tako je mislil delavec A. J., vendar pa se je tokrat pošteno zmotile Medtem ko je belil zajeten jelov hlod, je bil močno sklonjen tako, da je imel hlače zadaj zelo napete. Te hlače pa so bile seveda dodobra impregnirane s smolo. Potne srage so mu polzele po obrazu, ko se je sklanjal nad hlod, a ker je ravnokar počival, je sklenil, da bo do naslednje "čik pauze" obelil vsaj ta hlod. Nenadoma ga je skozi napeti zadnji del hlač krepko zapeklo in zabolelo, kot da bi dobil injekcijo. Hitro se je vzravnal in se obrnil, misleč da ga je sodelavec zbodel s šivanko. Tedaj pa zasliši'. "Br-br-br" in opazi lesno oso, ki je z veliko naglico odletela izza njegovega hrbta. "Kaj takega pa še ne!" je pomislil. Nikakor mu ni -šlo v glavo zakaj ga je pičila lesna osa. Takoj so mu pomagali njegovi tovariši. Njegov zadnji del hlač je bil namreč tako prepojen s smolo, da ga je osa kaj lahko zamenjala s skorjo drevesa. Od tedaj delavec A.J. zelo sovraži lesne ose in trdi, da pičijo hujše kot sršen. Alojz Puhan Ori on taci ja v gozdu ponoči Bilc je na pređvojaški vzgoji. Mladinci so bili na terenu, njihova naloga pa je bila orientacija topografske kar ;e po straneh neba. Sedeli so v senci bukovega gozda, predavatelj pa jim je na dolgo in široko razlagal, kako se karta orientira s pomočjo busole, s pomočjo objektov na terenu, s pomočjo lune, zvezd, sonca itd. Po temeljiti razlagi in praktičnem delu z busolo je hotel predavatelj preizkusiti njihovo znanje. "No, Janez, pa mi povej, kako bi se ti znašel v takile situaciji! Tema je kot v rogu in ti se nahajaš sredi še bolj temnega gozda. Ker si se izgubil od svoje edinice, za katero veš samo to, da se nahaja v smeri proti jugu, jo moraš čim prej doseči, ker sovražnik že sklepa obroč okrog gozda v katerem si se izgubil. Na razpolago nimaš niti karte, niti busole, poleg tega pa je še trdna tema in o-lačno. Povej mi, kako bi določil smer juga in se skušal prebiti do svoje edinice!" Jane: se je počasi dvignil in si mislil sam pri sebi: "Gle. ga hudiča, pa me je našel, ker sem bil med njegovo razlago nekoliko zadremal". Nagrbančil je čelo in začel vrtati po možganih. Nič pametnega se .ni mogel domisliti. Ko sc tovariši videli, da ne spravi ničesar iz sebe so mu skušali pomagati s prišepetavanjem. Slišati je bilo: "Z mahom poraslo drevje na severni strani .. " in z druge stranu "Gostejše letnice na severu .. " Ubogi Janez ni znal zagrabiti za raSilno bilko in je še kar naprej razmišljal. Nenadoma pa mu zažari obraz in se odrežeš "Aha že vem! Popolnoma enostavno! Z glavo bi se na vso moc zaletel v eno od dreves, tako da bi videl vse zvezde. Med njimi bi poiskal severnico in z njeno pomočjo določil smer juga". Še dolgo je odmeval prešeren smeh so tovarišev, pa tudi resni predavatelj si ni mogel kaj,-da se ne bi duhovitemu v odgovoru nasiiejal do solz. . ; ' Jože Petrič xXx • Danes pa ne gozdarsko, ne lovsko. Tone kot vneti in strastni ribič se je pohvalil prijatelju Tomažu: "Ti, jaz sem pa danes ujel tako ribo," in z razprtimi rokami mu je pokazal dolžino kakšnega poldrugega metra. Tomaž, tudi ribič, mu takoj odgovori: "Ah, kaj bi to! Jaz sem že večjo potegnil iz vode! Toda če ti povem kaj se mi je danes zgodilo boš kar debelo pogledal. Dolgo sem že stal ob. vodi, pa mi ni hotela nobena prijeti. Postal som že kar slabe volje. No, in glej. ga vraga! Nenadoma potegnem iz vode, prižgano furmšnsko lehterno". "Beži, beži" pravi Tone "to nikakor ni mogoče!" Ne bodi len pa se- odreže Tomažj "Ce boš ti zmanjšal ribo, bom pa tudi jaz lehterno upihnil!" i • ■ j Jože Andoljšek xXx Zamotano vprašanje Kdor ve, kolikšna je cena za bukove hrastičke, dobi posebno nagrado! 4 xlx Opravičilo za visoke panje Bilo je v času gozdarjem dobro poznanih "planskih let", ko s#' je v naših gozdovih veliko sekalo za potrebe izvoza. Tako so v tem Času sekale tudi na področju Hcuga frontne brigade, sestavljene iz najrazličnejših poklicev, začenši z uslužbenci pa vse do delavcev in celo študentov. Nekega dne sem se pri obhodu terena -ustavil pri novomeški frontni brigadi, kjer je bilo največ suhokranjskih fantov in deklet. Takoj so mi na sečišču padli v oči izredno visoki panji. Postal sem nejevoljen in sklenil sem, da poiščem vodjo skupine, ki je pri podiranju puščala tako visoke panje. Imel sem namen, da ga pošteno oštejem. Kmalu sem ga na-šel - bil je neki študent - in mu v precej ostrem tonu - 6« - postavil vprašanje: ''Zakaj pa puščate tako visoke panje? Ali ni to gospodarska škoda? Saj sem vam vendar dovolj jasno povedal, da panji ne smejo biti višji od tretjine premera”. Čeprav sem mu to povedal v precej ostrem tonu, je proti pričakovanju obdržal kar mirno kri in mi začel pojasnjevati rekoč: "Ja, tovariš šef, veste s to stvarjo je pa tako. Ko smo namreč prišli prvič na delo, ste nam med drugim povedali tudi to, da je pri počitku v gozdu zdravju zelo. škodljivo sedeti na kamnu. Rekli ste celo, da človek od tega dobi lahko "volka”, kar je sila neprijetna stvar. No in ker smo ta vaš nasvet upoštevali in ker smo hkrati zelo obzirni tudi do drugih, posebno pa do vas, ki ste precej na dolgo nasajeni, smo se potrudili in puščali zares visoke panje, da se boste lahko tudi vi udobno usedli nanje kadar pridete k nam na obisk". 1 Takoj me je minila jeza in bistroumnemu vodji skupine sem se moral iz srca nasmejati. Alojz Puhan 61 TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV V nedeljo, dne 16. avgusta se je v Podturnu zbralo precejšnje število ljudi. Eni od njih so prišli z namenom, da pomerijo med seboj svoje moči, drugi pa z namenom, da vidijo tekmovanje gozdnih delavcev. Za to tekmovanje, ki je. bilo prvo te vrste na Dolenjskem je vladalo veliko zanimanje, zlasti med gozdnimi delavci. K tekmovanju se je prijavilo 22 delavcev in sicer iz gozdnega obrata Poljane 9? iz Gozdnega obrata Straža 8, iz Gozdnega obrata Novo mesto 3 in iz Gozdnega obrata Črmošnjice 2 .delavca. Pred začetkom tekmovanja je imel kratek nagovor direktor GG Novo mesto ing. Janez Penca. Poudaril je, da je to lepa prilika, da gozdni delavci, ki so sicer pri svojem delu v gozdu odmaknjeni od naseljenih bivališč, pokažejo širšemu krogu ljudi lepote in težave svojega poklica. Izrazil je tudi željo, da bi taka tekmovanja pri nas postala tradicionalna. Potem, ko je zaželel tekmovalcem veliko uspehov, se je tekmovanje pričelo. Tekmovalci so se pomerili v osmih disciplinah in sicer; zasek debla s sekiro, ciljanje s sekiro, enostavni rez z motorko, kombinirani rez z motorko, zasek z motorko, pod-žagovanje z motorko, makijanje bukove celuloze ali zimsko lupljenje hlodovine (v tej disciplini so tekmovalci lahko izbirali) in zlaganje celuloznega lesa. Vsak tekmovalec je moral preizkusiti svoje znanje in spretnost v vseh osmih disciplinah. Pri tem je komisija ocenjevala čas in kvaliteto dela, za kar je vsakemu tekmovalcu pri vsaki disciplini prisodila določeno število točk (točke so se določevale po kriterijih, ki veljajo za republiška in zvezna tekmovanja take vrste), skupna ocena pa je predstavljala zbir točk vseh disciplin, kar je bila potem osnova za določanje vrstnega reda tekmovalcev. Borba med posameznimi tekmovalci je bila zelo napeta. Pri nekaterih je bilo opaziti nekoliko treme, drugi so zopet močno hiteli, in niso pazili toliko na kvaliteto. Po končanem tekmovanju je komisija razglasila rezultante tekmovanja. Vrstni red prvih desetih je naslednji: 1. Bobnar Alojz 673 točk iz GO Poljane 2. Bukovec Ivan 630 tt " Straža 3. Pekolj Alojz 552 tl tt tl 4. Štrumbelj Janez 524 n tt tt 5* Petan Alojz 518 tt " Poljane 6. Vidic Matija 475 n " Straža 7. Murn Prane 458 ti " Poljane 8. Mavsar Jože 438 tt tt tt 9. Novak Miha 432 ti ' " Straža 10. Avguštin Jože 410 ti " Poljane Pet prv nagrade movanja plasiranih tekmovalcev je prejelo lepe denarne prvi trije pa se bodo udeležili republiškega tek-ki bo v začetku septembra v Ljubnem ob Savinji. r. V'. v.* •» 65** Kljub temu, da je bilo tako tekmovanje prvič na Dolenjskem in kljub temu, da je primanjkovalo potrebnih izkušenj, je bil uspeh zelo lep in tekmovanje je v polni meri uspelo. s jf. ■f Najboljšim tekmovalcem naj veljajo tudi čestitke "Dolenjskega gozdarja". J.P. xXx SKLICANO JE ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA V torek 25. 8. 1964 bo delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto na 2. seji razpravljal in sklepal o pravilniku o delitvi čistega dohodka. Pravilnik prihaja v razpravo nekoliko pozno, to pa iz razloga, ker do sedaj niso bila poznana merila za ugotavljanje uspeha proizvodnih enot oziroma obratov. Nadalje bo DS razpravljal in sklepal o polletnem obračunu, uspehu posameznih obratov in obračunskih enot ter o uspehu podjetja kot celote. Na seji bo govora tudi o nabavi nekaterih osnovnih sredstev; reševal bo dospele prošnje, ki so jih vložile nekatere organizacije in s katerimi prosijo za denarno oz. materialno pomoč. Člani DS so vabila in obrazlago k dnevnemu redu že prejeli. xXx ■* •# m POGOVOR Z BRALCI Tokrat je nekoliko zamude. V prvi številki našega glasila, ki je izšla v maju, smo se nekako obvezali, da bo "Dolenjski gozdar" izšel vsaka dva meseca. Od takrat pa do danes, ko je pred nami druga številka, je minilo seveda nekoliko več časa. Opravičilo za to je treba iskati v letnih dopuerih, ki so ravno sedaj na višku svoje sezone. Sicer pa se poletje bliža koncu in zato v bodoče dopusti verjetno ne bodo predstavljali več ovire za pravočasno izhajanje našega glasila. Glede sodelovanja in prispevkov v našem glasilu je bilo že veliko govora. Skoraj da ni minil sestanek, da ne bi po tej ali oni poti prosili obrate, da naj sodelujejo in tako poživijo naš list, za katerega smo rekli, da mora biti ogledalo našega kolektiva. Na žalost je vse skupaj osta lo samo pri besedah, ali bolje rečeno pri prošnjah. Nikako se ne bi mogel strinjati z večnimi izgovori, češ da so ljudje tako zelo zaposleni, da ne utegnejo napisati nekoliko vrstic. Prepričan sem, da bi se že našlo toliko časa, da se napiše ta ali oni dogodek in ta ali ona zanimivost. £nih in drugih je pri našem delu na pretek. Potrebno je samo malo dobre volje, kos papirja in svinčnik, pa bo šlo. Edina izjema v tem pogledu predstavljata Gozdna obrata Poljane in Straža, ki sta za današnjo številko prispevala nekaj zelo zanimivih sestavkov. Njihovemu zgledu bi sledili lahko še drugi in na ta način bo postal list zares privlačen za vsakogar. Če bodo namreč objavljali sestavke <0 69 9 vedno eni in isti ljudje, bi to utegnilo postati preveč ■dolgočasno. Ko smo se na sestanku upraviteljev dne 13. 7. pogovarjali med drugim tudi o naših težavah (kot vedno sem moral biti tudi takrat nekoliko siten, ker pač ni prispevkov z obratov), smo sklenili, da bo imel vsak obrat posebnega poverjenika za "Dolenjskega gozdarja". Njihova naloga naj bo v tem, da bodo zbirali prispevke in, če se hočem po domače izraziti, drezali ljudi na obratu, da bodo kaj napisali. Ti poverjeniki so: GO Novo mesto GO Straža GO Poljane GO Trebnje GO Metlika GO Črnomelj GO Črmošnjice Obrat za gozd. načrtovanje Gradbeni obrat ing. Konrad Mehle ing. Jože Kure ing. Slavko Klančičar Janez Bukovec Polde Klemenčič Jože Rade Janez Šebenik ing, Jože Kruljac Franc Štirn Dobro si zapomnite njihova imena, da boste vedeli na koga se je treba obrniti in mu dati prispevek! Poverjenike pa prosim, da se res nekoliko potrudijo in pomagajo uredniškemu odboru pri dvigu kvalitete in pestrosti našega lista. » II K Pa še to! Naš list se tiska podobno ko*t v partizanski tehniki za časa vojne. Zaradi tega je obseg omejen na določeno število strani in tako je moralo v današnji številki odpasti nekaj prispevkov. Med njimi je tudi obširna izčrpna analiza nezgod pri delu in obolenj. Te prispevke bomo zaradi pomanjkanja prostora skušali objaviti v prihodnji številki. Urednik