▼ gotovini Leto LXXJ ii št. 248 Ljubljana, torek 29* oktobra I940 Cena Din i.— Izhaja vsa'< dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst k Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 25,—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. iialfa zvraca vso odgovornost na An Spojitev italijanske in albanske oborožene sile Italija očita Grčiji izzivalno obnašanje in stalno kršitev nevtralnosti ter jo obtožuje, da je hotela razširiti in podpreti angleške načrte pr i obkroževanju osnih držav Tirana, 29. okt. AA. (Štefani). Vrhovni korporativni fašistični svet je na svoji včerajšnji soji odobril zakonski ukaz o spojitvi italijanske in alban5ke oborožene sile. Predsednik vrhovne fašistične korporacije Toči je imel ob tej priliki govor, v katerem je poudarjal pomen tega zakonskega ukaza, ki je bil izdan prav na dan. ko je fašistična vojska prešla mejo južne Albanije. Zakon je bil sprejet z vzklika-njem ob živahnem ploskanju cesarju in kralju in dueeju. Rim, 29. okt. AA. (Stefam) Diplomatski urednik agencije Štefani pi>c Nota ki jo je včeraj italijanski poslanik v Atenah izročil orški vladi, posta vi jn jasno vprašanje o od rjo vernosti, ki si jo je Grčija nalovila s svojim izzivalnim obnašanjem m s stalnimi kršitvami nevtralnosti. Dejanja, na katera se naslan'a italijanski spis, so večinoma žc znana. Žt dali ča1«« je grška vlada ob albanski mer izvajala teroristično politiko m izzivala na škodo albanskega prebivalstva, ker je « tem hotela izzvati nerede na drugi strani meje. Manj so znane grške kršitve mednarodnega prava glede na nevtralnost. Gr*"ke vode, obrežje in pri.ct:ini"ča je uporabljalo angleško brodovje za svoje berbe proti Italiji. S sodelovanjem gr:ke vlade je Anglija lahko na vsem grškem otočju zgradila mrežo vojaškega obveščanja in celo vrsto oporišč za oskrbovanje. Italijanska vlada je večkrat Grčijo opozarjala na vse to. Toda grška vlada, namesto da bi s svojimi odredbami zagotovila spoštovanje nevtra'ncsti, je šc bolj okrepila svoje sodelovanje z angleškimi vojnimi silami. Z vsem svojim stališčem se je Grčija navezala na anj'e^ke varščine, pri tem pa se je trudila, da bi izvedla in sprejela politične obveze in vojaške stike, ki so ji bili narekovani z angleške strani. Tako je hote'a razširiti in podpreti angleške načrte pri obkroževanju držav osi. Odgovornost za tako politiko pada v prvi vrsti na londonsko vlado, ki se je trudila, da bi v spopad potegni!«! vse druge države za obrambo svojega imperializma. Toda iste odgovornosti ima tudi grška vlada, ki bi se lahko zavedata, da bodo kršitve nevtralnosti imele hude posledice. Italijanska vlada je bila dolgo potrpežljiva. Sedaj pa je mera polna in grški nameni morajo biti končno osvetljeni. Vrsta obtožb se nadaljuje Korčč, 29. okt. AA. (Štefani) Vsi albanski krogi s*^ z navdušenjem sprejeli novico o noti, ki jo jc italijanski poslanik v Atenah izročil gr"ki vladi. Navdušenje je posebno veliko pri prebivalstvu južne Albanije. Albanski krogi poudarjajo, da je Grčija neprestano prirejala manevre in sku-ata napasti albansko mejo. Ci'i vseh teh grških manevrov je bil, da bi se južna Albanija priključila Grčiji. Ob spopadu med Grčijo in Ttalijo Opozarjajo albanski krooi na ^rcvilne zgodovinske podatke, ki pojasnjujejo stali:čc Grčije do Albanije. .Med krimsko vojno je gT^ki general Gri-vas prodrl z nerednimi četami do Mccovc z namenom, da bi obnovil sodelovanje s pravoslavnim prebh vilsrt vom v južni Albaniji. N*a poti je vse porušil. Številno nedolžno prebivalstvo je trpelo silno škodo m>d tem pohodom, toda Grki so bili odbiti med rusko-tur'kn vojno. Grčija jc svoje zahteve proti Albaniji ponovila rudi na be-'oskem kongresu. Da bi okremta svoje zahteve, je Grčija izkrcala v Edi (Santa Qu>eranta) nekaj tisoč nerednih vojakov in izzvala upor proti Turkom v južni Albaniji. Tudi ta poskus je ostal brezusnešen. ker so Albanci pregnali Grke. Grčija se tudi pO teh neuspehih ni odrekla svojim načrtom, ki jih je sku:ala uresničiti med balkanskimi vojnami. Tedaj, k" ie Albanija nrocjVs'ta svojo neodvisnost. «w-> Grki ponovno napadli južno Albanijo Tedai so zažgali nad 250 vasi in mednarodna komisiia za razmejitev med Albanijo in Grčijo inia sp^se i nasilnem postopanju Grkov, ki so pnsililj mu-sl;mnnsko prebivalstvo, da se je moralo umakn;ti v Valono. S svojim postopanjem so Grki preprečili delo te komisije. Med svetovno vojno so Grki nadaljevali s svojimi nasilninr poskusi, da bi uresničili svoje zahteve Med nrrovnimi p^a'anji so 7.r ne* predložili svoje zahteve. Tedaj pa Albini ta ni imefn dovolj podpore. 1 :ivt genera'a Te!en;ja pri delih za raz mpi-tev - leti )92? dokazuje, kakšna sredstva v. G"k uporabljali proti svojim so sedmin To stanje je nehalo, ko so I 193°. ita*iian**lce četr nr'h'tele nđ pomoč a?bm skemt! htuktvu k je stalno živelo v st-a hu da ri«, ( - - prodrli na ozemJie in Hrr. t. V angleških mornariških krogih pripominjajo, j da bodo Angleži z vstopom Grčije v vojno » nto*no pridobili z grško trgovinsko morna-' rieo. ki šteje nad 600 ladij, s skupno 2 I miir'oni prostorntnrf^ih ton. (irske ladje vrše tovrrni promet po vsem svetu brez vezanih poti. Položaj na bojišču Ako bo Grčija vztrajala pri odklonitvi italijanskih zahtev, se bodo danes začele večje operacije italijanske vojske New York, 29. okt. b. (Ass. Press). V italijanskih merodajnih krogih v Rimu pojasnjujejo, da italijanska vojska včeraj še ni pričela z operacijami večjega stila proti Grčiji, ker je hotela dati Italija Grčiji priliko, da še ugodi italijanskim zahtevam. Ce pa Grčija svojega stališča ne bo spremenila, se bodo večje italijanske vojaške operacije pričele danes. V tem primeru bi se po italijanskih informacijah ha grških otokih izkrcale tudi čete italijanskih padalcev. Drugo grško vojno poročilo AUiie, 29. okt. s. (Reuter). iSnoči je izdalo poveljstvo grške vojske drugo vojno poročilo, ki pravi: Grške čete drže svoje postojanke ob meji. Ves ponedeljek so italijanske čete v različni jakosti pričele z napadi na naše obmejne položaje. Grške čete trdno branijo svoje pozicije. Boji so bili v ponedeljek omejeni na obmejne postojanke. Sovražna letala so napadla gotove objekte v Grčiji, vendar niso povzročila večje škode. Angleške informacije Atene, 29. okt. s. (Reuter). Po neuradnih informacijah je včeraj italijanska vojska le malo napredovala na grško ozemlje. Dve manjši obmejni mesti na grškem teritoriju sta bili zasedeni po italijanski vojski. Nasprotno pravijo nepotrjena poročila, da so Grki na neki točki 8 milj prodrli na albansko ozemlje ter zasedli 12 kvadratnih milj ozemlja. Vesti o pomor&ki bitki pri Krfu in da so se Italijani poskusili izkrcati na otoku, niso potrjene. Žrtve letalskega napada na Patras Atene, 29. okt. s. (Reuter). Pri včerajšnjem letalskem napadu na Patras je bilo pristanišče le malo poškodovano. Po zadnjih, podatkih je bilo pri tem napadu med civilnim prebivalstvom 50 sinrtnih žrtev in 100 oseb je bilo ranjenih. Metaxasovo dnevno povelje Atene, 29. okt. s. (Reuter). Ministrski prexL^ednik Metaxas je objavil snoči prvo dnevno povelje grški vojski. V povelju pravi med drugim, da ob koncu prvega dne vojne najtopleje pozdravlja grške vojake, ki z jekleno voljo branijo svojo zemljo. Me-taxas pravi dalje, da je prepričan, da Grčija v boju ne bo ostala osamljena. General Fapagos vrhovni poveljnik grške vojske Atene, 29. okt. s. (Reuter). General Pa-pagos je objavil proglas grški vojski, v katerem javlja, da sta ga kralj in vlada imenovala za vrhovnega poveljnika grške vojske. Papagos poziva vojake, da vsak stori svojo dolžnost. Pravi, da ne dvomi v končno zmago ter izraža preprianje, da bo grška vojska dodala nov slaven list grški zgodovini. Stališče Turčije Posvetovanja med turško in angleško vlado se bo raje odločila za pekel vojne nego za »~ Govor ministrskega predsednika o prilil obletnice turške republike „Turčija mir44 Carigrad, 29. okt- br. (SDA). Vojna na Balkanu je izzvala silno vznemirjenje v vsej Turčiji. Vladni krogi slej ko prej samo izjavljajo, da bo Turčija znala ščititi svoje interese. Zaenkrat pa še ni bil objavljen nikak službeni komunike o stali- šču, ki ga zavzema turška vlada do i talijansko-grške vojne. Medtem je prispel v Ankaro Sef štaba angleške' vojske na Bližnjem vzhodu general Smith. Pripeljal se je z letalom iz Kaira. Tu bo imel važne razgovore z na- mestnikom šefa turškega generalnega štaba generalom G'indsom. C^rigratf. 29. okt. s. (Reuter). Glede stališča Turčije do grško italijanske^: a spora izve Reuterfev dopisnik z merodajnih turških mest, da so zaenkrat v teku konzultacije med turško in angleško vlado v smislu angleško turške zvezne pc - godbe. Kolikjor je mogoče izvedeti, želi Grčija predvsem, tla bi ji Turčija priskočila na pomoč v primeru, če bi stopila v vojno tudi Bolgarija. Zato je Turčija zaenkrat posebno ojačila svoje vojaške postojanke v Trakiji. Carigrad, 29. okt. s. (Ass. Pres). Turska vojska se zbira v Trakiji m se je pomaknila proti grški meji. Ankama, 29- okt. s. (Ass. Press). Turški notranji kabinet je imel snoči sejO, ki je trajala dve in pol ure. Na seji je podal poročilo c polcžaju zunanji minister Sara-dzoglu. Ankara. 29. okt .s. (Ass. Press). Pot-u radni turški list »LJlus? piše, da se bo Turčija raje odločila za pekel vojne nego za nečasten mir. će bi bilo potrebno ne bo Turčija pr-znaJa nobene meje požrtva* varnosti ter bo postopala z mirnim srcem, močnim zaupanjem in popolno solidarnostjo do smrti. An^ira, 29 okt. s. (Anatclska tel. ag.) Ministrski predsednik Refik Sajdam je imel včeraj o piiiiki turškega nar?clnega praznika grvor ki so gn piena^ale vse tv.r-ške radijske postnje. Saidam je izvajal med drugim: Sodržavljani! O priliki 17. obletnice usta novitve na-5e republike sem zelo s.cčfn. dn govorim turškemu narodu, ki je v sedanjem resnem času zaraii svoje edinosti ohranil mir ter lazpol^žrn je svobode in zadovoljstva. V imenu turškega naroda š*» v tem trenutku klanjam v globoki hvaležnosti pred ustanoviteljem in rešiteljem nove Turčije Kemalom Ataturkom. ki je med nami danes v duhu prisoten. Obenem pa se klanjam predsedniku države Isme-tu Ineniju, okoli katerega je ves nared zbran v nezlomljivem zaupanju, tako v izvajanju dolžnosti, kakor tudi v veselju in pokorščini. Vsaka nova obletnica ustanovitve države prinaša nove pridobitve. Novi režim je prinesel državi socialne in kulturne dobrine. Vsako leto smo močnejši. Pred vedno večjo nevarnostjo je turški narod v plemenitem čustvu edinosti, mirnega dostojanstva in globoke ljubezni časti, kakor vedno imel še nadalje svoje najmočnejše orožje za obrambo svoje varnosti. S tem orožjem lahko trdno zaupamo v bodočnost. Ko praznujemo ta naredni praznik vladata v Turčiji popoln mir in varnost. To je zaupanje vsega turškega naroda, ki zaupa v svojo moč, ki pa ne okleva, da brani svojo neodvisnost. Turški duh požrtvovalnosti za naše zaupanje v armado in njene junaSke kakovosti je močnejši nego kdajkoM. Kakor sem vam govoril pred letom dni. vani povem tudi še danes, da živimo v kaotičnem svetu. Pri tem pa smo močnejši in imamo večje zaupanje vase nego kdajk^li. Nismo niti v notranjem niti v zunaniem po1ožaju v težavah. Berlin, 29. okt. AA. (DNB). Voditelj rai-ha Hitler je brzojavno čestital predsednikn turške republike ob obletnici ustanovitve turške republike. Italijanski odgovor turškemu listu Rim, 29. okt. AA. (Štefani). List ^Jeni Sabaht 29. okt. s. (Keutei ). i\ lUjHilht voi-ni minister Eden se je mudil več dni na mspekciji pri angleški vojski v Zapadni puščavi v Egiptu. Eden je pose tli tudi oddelek avstralskega letalstva, kakor tudi Ljubljana, 29. oktobra Prosvetni minisrter je pred kratkim izdal odredbo, po kateri naj bi se šole in drugi činitelji zavzeli, da bi noben otrok ne bil lačen. Vse sole so prejele zadevna navodila in so že pridno na delu. da preskrbe za šolsko mladino, ki nima doma dovolj tečne ui tople hrane, da bo v šolskih kuhinjah dnevno prejermila potrebno hrano. Odlok prosvetnega ministra je prišel o pravem času, zlasti letos, ko dragmja ogroža prehrano na^e šolske mladine Koliko kmečkih otrok zlasti po hribovskih kra jih. kakor tudi otrok revnih delavcev, ni imelo že do sedaj dovolj hrane, ki bi bile primerna mladini. Toda samo s hrano ne bo še vse storjeno. Revni šolski mladini je potrebna tudi topla obleka in dobra obutev. Kdor pozna razmere med revmmi delavskimi soji in po vaseh, ve, kako pomanjkljivo oblečeni prihajajo otroci kmečkih staršev in delavskih družin v najhujšem mrazu v šolo. Ta ve tudi, kako redki so otroci, ki bi imeli dobro in nepremoč-Ijivo obutev. Največ otrok prihaja v šolo slabo oblečenih, ki nimajo niti spodnjih hlač in le po eno srajco ter lahek suknjič, čevlji pa povsod pronicajo vodo. Taki otroci mor«jo sedeti po več ur v soli z mokrimi nogami, čc pa čevlje seru jejo. da bi jih pri topli šoLski peči nekoliko posu-Sili. morajo mirno sedeti bosi v klopi, kar seveda tudi ni priporočljivo čeprav so ^o'skc sobe dovo'j tople So pa tudi šolske sobe, ki se ne morejo dovolj segreti, ker so v njih pres'abe peči, večkrat pa se radi varčevanja sploh premalo kurijo, da ni v sobi nikoli predpisane toplote. Deloma so temu krivi krajevni šolski odbori, včasih pa tudi šolski upmvitelji sami, ki ne po'agajo na toploto v šolskih sobah dovolj važnosti. Če revni starci že prej, ko ni bilo se take draginje kakor zdaj. ko je vse dražje kakor je brilo med svetovno vojno, niso mogli svojim otrokom preskrbeti tople obleke in dobre obutve, bo to v sedanjih mzmetrah še mnogo težje. Taki otroci bo- edinice protiletalske obrambe v Aleksandri ji. Sedaj ae minister Eden zopet mudi v Kairu- Vojna v Afriki Mir©, 29 okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V nedeljo so angleški bombniki napadli pristanišči Benghaai in Derna v Libiji. V soboto je bilo bombardirano pristanišče Assao v Ez-itreji. Povzrcčena je bila znatna škoda na mornarižkern glavne ni stanu ter na vojašnicah. Neka ladja v hi k i je bila poškodovana. Pri napadu na Kassalo v Sudanu so za-žigalne bombe povzročile več požarov. Več zgradb je bilo zadetih. Južnoafriška letala so bombardirala vojaško taborišče v Maji v Abesiniji. Več zgradb je bilo direktno zadetih m so nastali požari- Vsa letala so se vrnila z vseh teh poletov. Kairo, 29. okt. s. (Reuter). Fronta v zapadnem Egiptu je bila včeraj ob prićetku grško italijanske vojne mirna. Uradno angleško vojno poročilo javlja, da ni z bojišča ničesar poročati. do obsojeni na prezebanje sedaj še bolj kakor prej Zato bi b»lo zelo umestno, da bi se odredba prosvetnega ministra še izpopolnila, da noben otrok ne sme biti brez tople obleke in dobre obutve. Tudi za to bi se mrrala najti potrebna sredstva, če hočemo šotsko mladino obvarovat' bolerni Prva ie hrana, poleg hrane pa topla obleka. Rrez tople ob'eke in dobre o»butve otrok ne more v šolo, zlasti tak ne ki hodi po več kilometrov v sne-Cu in mrazu v šoto in večkrat po slabih vaških cestah in potih ali pa morajo hoditi po gozdovih, kjer nI skoro n;kake steze Kdo more zameriti otroku ali tudi starcem, če jih v takih ok >lišcinah ne pošljejo v šolo! Takim tudi hrana ne bo dosti pomaga1 a. ki bo sicer zanie pripravljena pe je ne bodo mogli biti deležni, ker ne morejo priti v solo. Pogosto se dogaja tudi. da imajo pri hiši le ene otroške čevlje, ki jih obuvajo menjaje, enkrat ta, potem zopet drugi in prihajalo tako otroci tudi menjaje v šolo. Koliko teki otroci zamude in zaositanejo pri potiku, je jasno Nujno je torej potrebno, da se preskrbi revnim šolskim otrokom poleg tečne hrane tudi topla obleka in dobra obutev. Da bi bilo mogoče preskrbeti revno Šolsko deco z vsem potrebnim, bi bila do1žno«t vseh humanitarnih društev ki jim je po pravilih skrb za otmka prva drVžnrvst, da se zavzamejo kar največ za to akcijo, priskočiti pa mora na pomoč tudi država t izdatno podporo, dalje banovina, občine in premožnejši privatniki itd., da bi bil uspeh povoljen. Z združenimi močmi in dobro voljo se da mnogo dose-":. Preskrba šolske mladine le s toplo hrano jc v današnjih razmerah enostranska, zato poskrbimo za našega otroka, da bo z najnujnejšim S kolikor mogoče človeško preskrbljen. Ce trdimo, ds je mladina up naše bodočnosti, mor* biti naša dolžnost in skrb, da to ! mladino ohranimo zdravo in krepko. Zato i ne sme biti nobena žrtev pretežka, mladi-I na ki trpi m čuti pomani kani.e, bo za vse ' to, kar bomo zanjo storili, hvaležna. in pripomnili, da se jc enemu od dvojice poarcčjlo ubežati iz občinskega zapora s tem, da je zlezel skozi odprtino železnih psjic, ki je bila povečana po trudapolncm nočnem delu. Bil je to znani Stavko K., ki Si jc po begu iz zapora poiskal zatočišče na bližnjem kozolcu, kjer jc ostanek noči prespal, čez dan pa se je dobro prikrival v poznanih mu ložah. Kakor smo iivedcli. je po dobrem premisleku le pri>cl do spoznanja, da jc najbolje, če se j*ivi oblastem sam in je to po par dneh baje storil v Ljubljani, kjer bo dajal tudi odgovor za svoje nepremišljeno dejanje. Pc vsem tem se vidi. da je bilo početje mladih fantičev le plod nagajivosti in mladeniške objestnosti, sicer ne bi po nepotrebnem povzročila šc škodo v občinskem zaporu. _ prenavljanje cerkvice sv. Martina za. muzej, 2e nekaj let sem so se agilni krajevni Činitelji pečali z mislijo, da bi se V Metliki zgradil muzej, ki naj bi zbral in hranil vse starinske znamenitosti zgodovinskega mesta Metlike ter vse ostalo tovrstno blago iz vse Bele Krajine. Leto zaletom se je z vestnim delom pospeševalo zadevna pripravljalna de!a, zbiralo denarna sredstva in tu i zgodovinski material za bodoči muzej. Ko se je pa h nje leto pododbor društva Bola Krajina v Metliki pretvoril v podružnico istega društva, se je pristopilo k realizaciji dolgoletnega načrta, po katerem naj bi se zapuščena cerkvica sv. Martina prenovila in popravila ter nudila potrebne prostore za namestitev muzeja. Podružnični o bor si je znal stavbo pridobiti in je pričel takoj z obnovo starega ostrešja, ki je grozilo, da se kaj kmalu podre. Obnovitvena dela je prevzelo stavbeno podjetje Okrogdč iz No-vega mesta in že pretekli teden so delavci docela odstranili staro ostrešje nad cerkvijo in prizidkom ter napravili Železoboton-ski venec, ki je stavbo ob vrhu znova trdno povezal. Zaradi trajne trdnosti so pr"-gieiali se temelje stavbe in jih na slabših mestih podbetonirali na živi skali ter tako za vselej odstranili možnost pokanja sten, čemur je bila stavba v zadnjem času izpostavljena zaradi terenskih motenj. Cerkvica sv. Martina — bodoči muzej mosta Metlike — je precej stara zgradba toda točne letnice svoječasne zgraditve doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Eni trdijo, da spada nje graditev v dobo okoli leta 144*. kar bi pomenilo, da cerkvica sama na sobi predstavlja že svojevrsten zgodovinski spomenik. Po častitljivem ustnem izročilu naših prednikov se tudi skozi vso dobo ohranja spomin na zidanje te cerkvice, ki pa je tekom stoletij že toliko obledel, da se letnice zgraditve nihče več ne spominja, mnogi pa vedo povedati, da mora biti okoli 500 let stara. To bi bilo nekako v skladi z letnico 1446 in oi odgovarjalo torej približni starosti 500 let Zelo verjetno pa je, da je bila prvotna stavba ob priliki večkratnih turskih vpadov požgana in nato ponovno pozidana kar pa ne tekiju možnosti, da posamezni temeljni deli cerkvice ne bi izvirali iz omenjene dobe. Preden pa bo v njej nameščen muzej bodo pa strokovnjaki gotovo rešili tudi to vprašanje. facfotnica KOLEDAR Danes: Torek, 29. oktobra: Ida, Narcis DANAŠNJE PRIREDITV K Kino Matica: Želela sem si otroka Kino Sloga: Veliki orel Kino 1'nion: Vihar nad Parizom Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmay-r. Sv. Petra cesta 78. Stvod s'ta Gospod J. Zupančič, urednik 5/ov. Nar O* da, Ljubljana. V smislu zakona čl. 26 zakona o tisku želim, da objavite nasledujoći popravek Vašega članka v Slov. Karod™ šte\\ 245, stran 3 z dne 25. oktobra 1940 »Ljudje na zatožni klopi*. To pa na istem mestu l a-šega tista in v isti vidni obliki, kakor je bil objavljen Vaš članek. Auo v najkrajšem posta\'nem roku popra, 'k ne bo objavljen, bo takoj vložena tiskovna tožba To pa ne samo od mene, temi-eč tudi od diugih prizadet.h. M. Šare, l. r. Poprav k »Ljudje na za*ožm klopiixž). j_z Aianoja poročajo, da je gene:alni guverner Indokine Decouix izdal naleg, da se prepovedo vse ži.lovske tajne organizacije v francoski Indokni. V okviru politike, ki jo je sk enila vichvjska vlada, je geneiaJni guverner izdal celo vrsto ukrepov za izključitev britanskega in žicievskega vpliva iz Indokine. Naposled bo razfelaaili da bo vsakdo kaznovan, kder bo pomagal dobavljati material maršalu ćangkajsku ćez ozemlie Indokine- fcanghaj, 29. okt. AA. (DNB). Ker je ameriška ladja iTapper Sikingc kljub skle pu Indokine, da prepove prevajanje bl^ga preko svojega ozemlja v Cungking, poskušala prepeljati material, ki je bil zaplenjen v Hajfongu. so francoske oblasti v Indokini pozvale kapitana omenjene ladje, da metra ustaviti vkrcavanje in izkrca vanje. Francoske oblasti so zaradi nadzorstva poslale na ameriško ladjo posebne oborožene odde'ke. Kakor poročajo iz Hancja, se ta odlični ukrep francoskih oblasti tolmači kot pa-ipravljenost In de kine, da dosledno izpolni svoje obveznosti. Normalen promet iz Birme a cesti Po ruskih vesteh se neprestano prevaža vojni material za Kitajsko Policijski prometni red ob Vseh svetih Ljubljana, 29. oktobra Uprava poL:cije oureja spo:azumno z mestnim poglavarstvom naslednje predpise za promet na pravnik Vseh svetnikov: 1. Dne 31. X., 1., 2. in 3. XI. je dovoljen na pokopališče k Sv. Krizu za vsa vozila brez izjeme, tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet. Dovoz je dovoljen po femartinski cesti, Savski cesti in Med limeljmki, odvoz izpred pokopaUšča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo in po Linhartovi cesti v smeri Tyrševe ces.e, za vozove b konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše. Pokopališki ulici mimo kemične tovarne in dalje po Predovičevj ulici proti mestu. 2. Električna cestna teleznica, ki bo vozila vsaki dve minuti, oo imela pred pokopališčem posebno postajališče za Izstcp in vstop potnikov. Iz prometno-tehničnih ozi-rov odpadejo dne 1. XI. 1940 popoldne sledeča postajališča: Vilharjeva ulica v smeri proti Sv. Križu, Savska ulica, Žale in Linhartova ulica. 3. Avtobusni promet iz mesta na pokopališče in obratno ni dovoljen. 4. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predp sov strogo zabranjeno in smejo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisionalno za vozila dovoljen h sedežev in stojišč. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana. Izločijo iz prometa ter jim za-tranijo nadaljnje obratovanje. Vsled tega se občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že zasedeni z najvišje dopustnim številom potnikov. 5. Za zasebne avtomobile in izvoSčke je določen pred pokopal'sčem poseben park, latotako tudi za vozove s konjsko vprego. Kolesarjem je dovoz pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji morajo pustiti svoja koleaa na za to določenem prostoru, to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta, 6. Glede parkiranja vozil, kakor tudi glede voinje same. se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. Lastniki motornih vozil se opozarjajo, da je dne 1. XI- 1940 promet z motornimi vozili po čL 1 naredbe At. 4 o omejitvi prometa s motornimi vozili prepovedan. 7. Občinstvo se opozarja, da je vstop ns pokopališče dovoljen le pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa le skozi leva vrata (t. J. med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). 8. Občinstvo, posebno staral z otroki, naj hodijo tam, kjer ni hodnikov, strogo po desni strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam ln ne ovirajo prometa. 9. Hoja in stopanje na grobove je prepovedano. Varnostni organi imajo nalog, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega blaga. 10. Stojnice se smejo postavljati le na severni polovici travnika, ki leži južno od vhoda na pokopališče, in pa na prostoru, ki leži med Linhartovo cesto ob desni strani Savske ceste Ljubljana—Sv. Križ. Postavljanje stojnic ob pokopališkem zidu, pred vhodom in izhodom na pokopališče oziroma iz pokopal-šča na prostoru, katerega omejuje v krogu električna cestna železnica (Linhartova cesta—Sv. Križ —Linhartova cesta) ter vzdolž 2al ni dovoljeno. Stojnica mestne socialne akcije bo postavljena na prostoru pred pokopališčem, kjer bodo mogli obiskovalci kupiti sveče in vence za okrasitev grobov svojih rajnkih ter s tem pomagati revnim prebivalcem mesta. Iz Metlike — T.ovuka uganka rešena. Znano je, da so naša lovišča dobra in da v njih ne manjka divjadi, zlasti zajcev in srn. Temu primerno je tudi navdušenje, s katerim se ljubitelji lova oklepajo prelepega Športa, vzporedno s tem pa tudi skrb za odgojo in posest dobrih lovskih psov stalno narašča. Ze večkrat pa se je primerilo, da je na lovu temu ali onemu lovcu brez sledu izginil lovski pes, ki ga nikakor nI bilo mogoče več najti, pa se je moral lovec tolažiti z mislijo, da ga je pač pogoltnila kraška jama. To je lanske jeseni doživel strasten lovec g. Millč, učitelj na Dragah pri Suhorju. žc na prvem jesenskem lovu mu je nenadoma izginil težavno pridobljeni pes in pozneje baje se drugI. Do letošnjega leta je bilo to njemu in drugim lovcem uganka, ki je ni bilo mogoče rešiti. Ta uganka pa ae je v nedeljo, ko so imeli na Dragah žegnanje, pod vplivom alkohola kar sama rešila s tem, da je nekdo v preveliki vinski navdušenosti svojemu tovarišu bojevito napovedal, da bo njegovega lovskega psa prav tako pobil, kakor je učiteljeva. Pravijo, da je to lep lovski plen, ki ga bo treba še obravnavati. — V ponedeljek, ko so metliški lovci napravili večji lov, pa je g. Slavu na lovu izgiril izboren istrijanec brak, o katerem §e do danes ni sledu, čeprav so pregledali vse hoste. — Sam se le Jmnl. V petek *mo poročali o dveh mladih pustolovcih, ki sta hotela iskati srečo z ukradenim motornim kolesom Skrbimo za revno šolsko mladino! Ne samo topla in tečna hrana, temveč tudi topla obleka in obutev ji je potrebna V 20 letih nerešeno socialno vprašanje Samo z denarjem, ki ga izdamo v petih letih za gluho-neme, bi lahko zgradili gluhonemnioo za vse gluhoneme otroke Ljubljana, 29. oktobra Ban dravske banovine je obljubil sredstva za razširjenje ljubljanske gluhonemnice. V dogledni bodočnosti bo razširjeni zavod lahko sprejel ves gluhonemi naraščaj v Sloveniji, če bo šlo vse posreči, človek ae pa ne more načuditi, da socialnega in kulturnega vprašanja povečave zavoda nismo mogli rešiti že prej, kajti to vprašanje je aktualno prav za prav že od prevrata torej ad 20 let. Strokovni učitelj v rluhonemnici g. Meto 1 Kumelj je v spominski knjigi ob 401etnici zavoda orisal gluhonemih v Sloveniji. Slovenci ne vemo, pravi med drugim avtor, koliko glušoev prebiva med nami. Vse številke so le približne cenitve, sloneče na statističnih ugotovitvah drugih držav. Za Slovenijo jemljemo za osnovo rezultate, ki so jih pokazala statistična raziskovanja v alpskih deželah. Računati pa moramo v Sloveniji na 1800 do 2200 glumčev. V Sloveniji so še vedno kraji, v katerih ničesar ne vedo o možnosti izobrazbe gluhih otrok in o glu-honemnici. Za glušce iz teh krajev sploh ne izvemo, ali pa izvemo prepozno ko so Že ostareli. Ti gluhi otroci ostanejo zaradi nepoučenosti starše doma. kjer se starajo popolnoma prepuščeni usodi neizobražene, ga gluhonemca, sebi in okolici v breme. V starosti od dopolnjenega 8. leta do dopolnjenega 16. leta je v Sloveniji 320 do 360 gluhonemih otrok. Tudi za vse te predpisuje, kakor za polnočutne zakon o ljudskih šolah obvezno šolanje. Dočim pa je za polnočutne otroke preskrbljeno, da se more obvezno šolanje tudi izvajati m Sedanja, mnogo pretesna gluhonemnica stanje je za te otroke dovolj šol, so gluhi otroci zapostavljeni. Zanje obstoji v Sloveniji samo en zavod, ki more sprejeti le del slovenskih gluhonemih otrok. Drugim ostanejo vrata v gluhonemnico za vedno zaprta. Zato so ti otroci za trajno izločeni iz slovenskega kulturnega, socialnega in gospodarskega občestva. Da sedanji zavod ne ustreza potrebam, je razvidno po tem, da je bil zgrajen pred 40 leti za 60 otrok, danes pa je v njem 148 gluhonemih otrok. Gluhonemnica je danes prenapolnjena, da že trpi delo v njej, da sta že ogrožena higiena in zdravje otrok. Od vzgoje in izobrazbe v gluho-nemnici bo odtrganih 170 do 210 slovenskih gluhonemih otrok. Od teh jih je 110 do 140 tuci za šolo spo-^bnih. ostali so v duševnem razvoju zaostali. Toda tudi za ostale ki niso sposobni za folanje. bi S« moral' na iti prostor. Ce ne v šoli, pa vsaj v zavetišču. Najjačje sredstvo za ohranitev ljudskega zdravja in zdravja poedlnca so urejene gmotne in higienske razmere in pravočas- Po 4 letih obsojen v odsotnosti Dva lesna trgovca je opeharil za 70.000 din Ljubljana, 29. oktobra Ze pred štirimi leti se je zgodilo, da je trgovec Milorad Miškovič, ki je pristojen v Skopi je. bivši pa v Beogradu, sklenil s trgovcema Alojzijem Cvenkljem ln Ivanom Andoljškom kupno pogodbo za dobavo večje količine lesa za skupno vsoto okoli 79 tisoč din. Cvenkelj je trgovcu dobavil 190 kub. m losa za 41.099 din, Andoljšek pa za 38.000 din. Ker Miškovič ni plačal dobavljenega lesa, je bil ovaden ln državno tožilstvo je naperilo proti njemu obtožbo, da je v Ljubljani z lažnim predstavljanjem, da je pošten kupec in da sklepa kupno pogodbo kot zastopnik rudnika Ve-luče pri' Trsteniku oba ljubljanska trgovca prevaril. Sodišče je osumljenca v preiskavi zaslišalo, toda Miškovič je zanikal krivdo. Zaman je sodišče obtoženca vabilo k razpravi Miškovič se ni hotel zglasiti, da bi se sam zagovarjal pred sodiščem, zato ga je okrožno sodišče obsodilo v odsotnosti. Oškodovana trgovca sta izpovedala, da se je Miškovič izdal za zastopnika Lidije Radovanovićt.'ve. ki je lastnica rudnika Vu-leče, in da je pooblaščen kupiti les za rudnik. Miškovič je podpisal pogodbo, o kateri bi moral les plačati v 60 dneh po dobavi. V maju 1.1936 je bil les dobavljen, a potekel je plačilni rok, ne da bi lesna trgovca dobila svoj denar. Začele so se poizvedbe o podjetnem zastopniku rudnika Veluče in ugotovili so, da je Miškovič Cvenkljev in Andoljškov les v redu prejel in ga predal v Zagrebu nekemu Griin-baumu Emilu. Svoj zagovor je obtoženec večkrat spremenil in mu že zaradi tega sodišče ni moglo dati vere. Izgovarjal se je, da lesa ni hotel poslati rudniku v Veluče. ker je izvedel, da rudnik slabo stoji. Bal se je. da ne bo prišel do denarja, če pošlje les v rudnik, zato ga je raje prodal Griinbau-mu v Zagrebu. Pa tudi Griinbatim se ni držal plačilnih pogojev in zaradi tega ni mogel poravnati dolga trgovcema v Ljubljani. Lidija Radovan o viceva, za katero je obtoženec kupoval les v Ljubljani, je Izjavila, da sploh ni lastnica rudnika Veluče. Bila je v pogajanjih za nakup rudnika, a do kupčije ni prišlo, lastnik je ostal Jovan Markovič. Glede obtoženca je izjavila, da ni bil pooblaščen nakupovati les na njen račun. Sodnik poedinec okrožnega sodišča dr. Pompe je po zaslišanju vseh prič obsodil obtoženega trgovca Miškoviča v odsotnosti na 16 mesecev zapora in na 600 din globe. Koncert pianista Nt Magalova Ljubljana, 29 oktobra Nikita Magalov. nam znan že izza 'lanskega koncerta, jc vsekakor umetniška osebnost, ki razpolaga z izrednimi odlikami klavirske ipre tako v tehničnem kakor v interpretacij ske m pogledu: z uravnoteženim, stabilnim nastavkom, ki ga obvladuje v levi in desni roki po potrebi i^rc naravnost vzorno, z cbtc'.sko zaključenim oblikovanjem tone posamič in v liniji, s čimer izvablja v pcijubni intenziteti instrumentu sijajne zvoke, z izstopajočim smislom za preciz:ranjc v>ch nians tormc ter iste v celoti in s poglobljenim dojemanjem vsebinskih vrednot skladbe Tako vsaj v najsplošnejših obrisih; seveda pa je izdelan tudi v podrobno^tih. Zdi se mi. da je pri njem čut za formalno oblikovan ie še prav posebno razvit, nc da bi pri tem vsebinski moment kakorkoli trpel. Nasprotno: oba momenta spaia z veliko točnostjo in skuša doseči med njima ekvivalentni odnos. Tako nam razvije zveneče skladbe, formalno izklesane in estetski sključene s svojskim akcentom mterpretacijc. S tem se predstavlja za pianistu, ki stoji v vrsti s svetovnimi imeni in jc vendar še v neprestanem zorenju, kar njegovo umetniško kapaciteto še veča in obeta še višje uspehe. Iz njega vre post var je val na sila z očitna močjo in povzroča v zvezi z virtuozno tehniko biesteč in hkrati globok vtis. Izbral si je prav za prav težak program, ki ga v takšni kontinuiteti od drugih pianistov nismo vajeni, pa je zgovorni dokaz za dejstvo, koliko zmore. Svoj koncert je začel z dvema koralnima predigrama Ba-cha-Busonija (Odre-en k prihaja. Veselite se kristijani) ter jima je dal globino, ki jo skladbi zahtevata Nadaljeval je s tehnično težkimi Brahmsovimi »Variacijami na Paganin'iev tema. op 3o b« ki jih je prikazal v odlični interpretaciji kar pa velja še bolj ze Schumannov »Karneval«. To skladbo smo že sliAali od različnih pianistov, ps. )e z redkimi izjemami zapustila dolgočasen, neuaodcn vtis. Pia-rst Magalov pa ji je dal toliko sveže dinam ke. tehničnega bleska in či stvene šir ne da nam je postala neprimerno bližia m d'i*evno bogatejša, zlasti v n^katerh delib (n. pr. Ar-lequin, Sphinxes. Ch'ar na itd j: predvsem naglešam izklesanost forme, ki je po njem dobila v »Karnevalu* polnege :^raza. Nadaljeval je s Strav nske^a suito »PetruNca«, ki je zgrajena na moderni baz *a nudi vse podno novih, muzikalno zamm vh, čustveno močnih, ritmično značilnih m ilustrativno nasičenih momentov; tehnično je komplicirana, interpretacijski pa ima obilo možnosti, da more 'z nje prav pianist umetnik poustvariti vsebinski nad vse dojemljivo estetsko celoto. Magalov je fcc povsem do- scc^cl in je predstavil »Petru^koKr v najbolj učinkovitem smislu. Svoje izredne sposobnosti vsebinskega oblikovanja je dokazal tudi v Kavelovi »Ladji na oceanu«, kjer je izrazil vse nežnosti skladateljeve stvaritve dovršeno; zlasti tehnične finese pa je izoblikoval še v poslednji skladbi sporeda. Saint Sacns-Lisztovem »Danse Macabrc«, čemur je ob koncu dodal še več skkdb (Chopin, Prokofjev). Med vsemi so po kvaliteti oblikovanja zlasti izstopie skladbe Schumanna, Brahmsa, Stravinskega in Saint Sacns-Liszta. S svojim koncertom je nudil redek umetniki užitek ter je dosegel popoln uspeh. Zanimiv v primerjavi z drugimi pomembnimi pianisti nam je predstavil lik zrelega umetnika, ki pa bo v svoji umetniški višini — sodeč po poustvarjealni moči, katero razodeva — nedvomno še rasel. cd. Zopet p oplava Maribor. 2S. oktobra Dolino ob srednji, neregulirani strugi Pesnice je zaradi novih nalivov spet zajela do vznožij bližnjih hribov poplava, ki je letos že sedma. Vsa v dolini ležeča zemljišča, ki so bila deloma že doslej pod vodo od prejšnjih poplav, pokriva spet voda, ki jo razliva preko svojih obrežij Pesnica. s svojimi dotoki. Na poljih čaka na spravljanje se mnogo pridelkov, zlasti koruza, pesa, korenje, repa, fižol in deloma še krompir. Vse te pridelke zelo ogroža gniloba, ki zaraii letošnjih poplav grozno učinkuje na vse kulture. Vsa zemlja je prenastčena s padavinsko m poplavno vodo, tako da prinašajo poplavo Že tudi manjši nalivi. Posfledica bo tudi pomanjkanje živinske krme. Kdo fs utopljenka? Kresnice, 28. oktobra Železniški delavec in posestnik Ivan Zupančič iz Hotiča je zaposlen pri popravljanju železniške proge med Litijo in Kresnicami. Po delu se s svojim čolnom vozi z desnega na levi savski breg, kjer stoji njegova domačija v Hotiču. Tako je bilo tudi v soboto. Iz čolna je opazil, da savski vrtinci nekaj sučejo ob bregu. Zazdelo se mu je, da bi znalo biti truplo utopljenca. In res je z grozo opazil, kadar je tok zaplul močneje, da se prikaže iz struge človeško truplo. Po solnih in laseh je ugotovil, da nosi voda s seboj žensko Zupančič je zaveslal na breg in priklical iz Hotiča sosede, da bi potegnili iz struge utopljenko. Nekega fanta so poslali tudi v Kresnice h komandirju orožniške postaje g. Škr-jancu. da bi prevzel truplo in uveded poizvedbe, kdo je utopljenka. Preden pa so Hotičani prrvealaH do uti-ša, je Sava, ki je medtem začela naraščati, dvignila truplo iz utiša m ga odnesla naprej. Ko je dospela orožnišxa patrulja do Hotiča, je truplo odplavalo že proti Litiji. na zdravniška pomoč v bolezni. Zato so primeri gluhote, ki bi nastala po bolezni, v bolje situiranih slojih zelo redki. Kolikor se tu pojavlja gluhota, je po večini dedna. Drugače je to pri siromašnih slojih. Zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer so v teh slojih obolenja bolj pogosta in nevarna, ker ne kličejo z ravnika ali ga pokličejo prepozno. V teh slojih je največ primerov gluhote zaradi bolezni. Iz teh revnih ljudskih slojev kmetov, kajžarjev, kmetskih delavcev, industrijskih delavcev in malih obrtnikov izhaja tudi tistih 170 do 210 slovenskih gluhonemih otrok, ki jim ostanejo vrata v gluhonemnico za vedno zaprta. Zaradi tega ravno je njih usoda najbolj žalostna. Revni starši tudi gmotno najtežje občutijo breme, ki jim ga nalaga vzdrževanje trajno za delo nesposobnega otroka. Gluhonemi otrok je prepuščen samemu sebi ali pa pride v slabo družbo, kjer se izpridi. Duševno in moralno propade. Njegov dušovnj razvoj se ne dvigne nad živalskega. Kot bebec životari in je nesposoben za delo in neodgovoren za svoja dejanja. Bolj kakor drugi otroci so torej gluhonemi potrebni vzgoje in izobrazbe v zavodu. Neizobraženi gluhonemci so trajno socialno in gospodarsko breme svojcem in javnosti. Od skupnega števila 2000 do 2250. kolikor je gluhonemih v Sloveniji, jih lahko dobi po današnjem stanju izobrazbo v gluhonemnici samo 900. Za vse ostale, to je za 1100 do 1350 gluhonemih, morajo skrbeti drugi. Ako računamo, da stane preskrba poedinca na dan samo 5 din. znaša dnevni izdatek zanje 5550 do 7050 din, meseno 165 000 din do 211.500 din, letno 1.980.000 fin do 2.583.000 din. v desetih letih pa 19,800.000 din do 25.380.000 din. To so ogromne vsote Samo z denarjem, ki bi bil prihranjen v petih letih, bi sezidali gluhonemnico, v kateri bi dobili prostor vsi normalni slovenski gluhonemi otroci Komandir je obvestil o utopljenki vse orož-niike postaje pod Kresnicami. Običajno so vse orožni:ke postaje prav tako kakor tu-dj ljubljanska policijska direkcija obvefče-ne, če javljajo sorodnki c pogreanem družinskem članu in če je verjetno, da je skočil v vodo. Zdaj pa ni nobene take prijave. Oblasti poizvedujejo, kdo bi biia nesrečna ženska. Verjetno je. da je utopljenka doma iz Ljubljane ali pa z Gorenjskega. Mesir ustrelil svojega pc m cenika Celje. 28. oktobra V nedeljo zvečer ie prišlo na Pol/e i d tragičnega dogodka, ki ie zahteval človeško življenje. Znan: 34;et d mesirski mojster in gostilničar Alojz Cimpe -man je sedel v nedeljo zveč r v svoj' gostini na Polzeli v'družbi svojeg?. 36Ietriegq mo-sarskega pomočnika Antor.a Bratca. V g -stilni sta bila še neki ffest in natika ci Bilo ie okroa 23^ ko ie Cimrjerman izvlekel samokres in ga začel razkazovat-' Bratcu. Oba sta pregledovala samokres. Ko je imel Cimperrr.an. ki ie bil vinjen, samokres v roki, se je samokres nenar'oma sprožil in krogla ie zade'a Bratca v prr-i. Brr.tec ie takoi omahnil s sto'a in na mestu izdihnil. Cirnpermnna. ki ie bil po žalostnem dogodku ves obiroan. so orožniki aretirali in prebijali v zapore lkrožnega sodišča v Celju. — 21goe*iftj» M0*r na racnn interesen- tov. Mestna občina razglasa, da bo odslej zaradi pomanjkanja kreditov do nadaljne-ga potrebno, da bodo oni, ki bodo hoteli imeti žigosane sode lahko poklicali uradnika na kraj bivališča m to na lastne stroške. — Tečaj ruskega Je rika se prične -prve dni novembra. Poučevala bo ga, prof. Mar-tinek iz Ljubljane, ki poučuje že drugo leto z zavidljivim uspehom ruski jezik tudi v Splošnem ženskem društvu. Učnina bo nizka in za vsakogar zmogljiva. Informacije in prijave dobe interesenti v knjigarni »Sava> — SR Kranj : SK Maribor 4:1 (1:0). Včeraj je bila odigrana v dežju in na izredno razmočenem terenu težko pričakovana tekma, ki je razjasnila glave navijačev ir Kranja, ko so morali zaradi zmage SK Železničarja misliti, da bosta šle tudi te dve točki v Maribor. Toda »žoga je okrogla« in glej. domači so imeli zopet srečen dan, ne toliko pred vrati, a vendar dovolj za zmago. Kranjska enajstorica je zaigrala z voljo in uspeh ni izostal. Tekma je bila na las podobna oni z Ljubljano, in zopet se je pokazalo, da Imata borbenost in požrtvovalnost prednost pred lepo, a nekoristno igro. Domača enajstorica v pretežnem delu tekme ni predvajala lepega nogometa. V nasprotju z Mariborom je igrala raztrgano, a so zato napadalci pomagali halfom, da celo branilcem. Kadar pa je bilo mogoče, se e moštvo hitro povezalo in Že se je pričelo obleganje mariborskih vrat z odličnim vratarjem. Te dve tekmi sta dokazali, da bi lahko domače moštvo doseglo lepše mesto na tabeli, Če bi enajstorica posvečala več p~žnje treningom. Sporazumevanje med Igrači v tekmah, kjer se situac'je hitro menjavajo, Je neogibno potrebno in se doseže le s 3^"-niml vajami. Edinicam Zveze kulturnih društev Vsa narodna društva naj sodelujejo pri zbirki CMD Velike nabiralna ake.*a Družbe Sv Cirila in Metoda za zimsko pomoč naši mefi je vzbudila v naši širši i*t\ nest mnopo zani manfa in upravičeno lahke upamo d t. bo 10 november v polni men uspet in dokazal veliko ljubezen do našega malega človeka in našega skupnega doma Pri narodni zbirki pod geslom »Mal položi dar domu na a/far« morafo sodelovati vsa : ncteželskn društva Z\ez& kultur mh društev v Ljubljani se je radevolje odzvala vabilu vodstva Družbe n* Cirila in Metoda, da po svojih močeh in s svojimi edinicami pomaga pri izvedbi tega plemenitega pokreta Je pa to tudi njena dolžnost saj /e ona v prvi vrsti poklicana s'užiti idealom naše narodne obrambe in 9 prosvetnim delom vzgajati in krepiti narodni ponos in državljansko zavest Bolj ko kdajkoti poprej je danes naša dolžnost, z vsemi *a7položiji\n-mi sredstvi podpreti idealne stremljenja naše vodilne narodno obrambne organizaci-}e. Zato pozivamo vse v Zvezi včlanjene organizacije, da takoj po prejemu vabila pristopijo k delu v smislu navodu, ki 90 jih prejela od vodstva Družbe sv. Cirila m Metoda. Za Zvezo kulturnih društev v Ljubljani Predsednik prof Fran Jcran. L r. Tajnik. Verbič Dušan i. r. V Savo je skočil Gradec pri Litiji, 28. oktobra Na prcdilni^kih stavbah v Gradcu, kjer je litijski kolodvor in znana Mautncrjeva predilnica, se je razširila včeraj kasno proti večeru vesit, da je skočil v Savo neki moški. Takoj so prihiteli k obrežju reševalci, fantje in mežje. S koli in vrvmi so skušali obupanca potegniti k bregu, vcndaT je bilo njihovo prizadevanje zaman. Vrtinci so moža odnašali od brega in valovi so ga odnesli naprej. Uvedena je bila uradna preiskava, ki je ugotovila, da je nesrečni mož Martin Vi-dergar, star 68 let, doma iz Gradca, oče ugledne družine. Zadnje dni je bil ves zamišljen in včeraj popoldne se je zglasil pri znancih na Stavbah, kjer so opazili, da z njim nekaj ni v redu. Da pa sc je odločil za samomor, ni nihče slutil. Proti večeru se je poslovil in ko je pri-el na breg Save, je nenadoma skočil v valove. Njegovega trupla še niso naUL Iz Kamnika — Kotei i\cntla zaprt? s 1. novembrom preneha z gostilno gdč. Vrlinškova, ki je imela v najemu staroznano renomirano I gostilno pri Kendi. Gostilna je bila dolga j desetletja ena najboljših in znana tudi v tujini. Vsi odličniki, ki so posečali Kamnik, so se vedno nastanili v tej gostilni, ki je dobila od tod tudi ime hotel. Sedanja najemnica bi se ostala, pa menda občina noče izdati koncesije, čeprav je najemnica za to dobro usposobljena, pa tudi ta gostilna prav gotovo ne more in ne sme ostati zaprta. Res je, da je v Kamniku približno polovica gostiln preveč, res je pa tudi, da je občina kljub temu izdala v zadnjih letih še več novih koncesij. Zato smo pre-ri?ani, da bo tud: tu kaka oseba le dobili koncesijo ... — Jadranski dan, krajevni odbor Jadransko straže je na svoji zadnji seji sklenil, da tudi letos proslavi jadranski dan. Ker je 31. oktober glede na to, da je drugi dan praznik vseh svetnikov, neprimeren za vsako prireditev, je odbor sklenil, da proslavi praznik našega morja naslednji ted^n. D&tttm, uro in program objavimo pravočasno. — Izložbe; in krizanteme nam pečajo, da re zrr>°t Mr^mo pr^zrrku vseh svetnkov Veči-a i~l~žb je okus o opremi "enih z raznimi ?v?č:c*vmi in podobnim, na trgu na je vs-^k dan dosti cvetja, posebno 5e krl-zantem. — Telovadni oddelki pri tukajSnjem Sokolu so zamenjali svoje telovadne dneve. Tnko imajo telovadbo moški odde!k; ob ponedeljkih in četrtkih. Ženska pa ob torkih ln petkih. Ure za vse oddelke so ostale neizpremenjene. Iz Kranja — Otvoritvena predstava g?ed. odra Nar. čitalnice, ki je bila v sredo zvečer, je prav lepo uspela. Prrznati je sicer treba, da so krize v zadnjih letih zadale močan udarec društvu in da to ni ostalo brez posledic tudi za odrsko udejstvovanje. Toda že ta predstava, da sflutti, da se bodo prilike normalizirale in da bomo zopet videli predstave na oni visini, kot jih je bilo občinstvo vajeno nekdaj. Sala »Vozel« je prav prijetno odrsko delo iz življenja na vasi in so igralci svoje vloge podali dokaj dobro. Občinstvo se je ob dobro obdelanih zapletljajih prav prisrčno zabavalo. Kdor še ni viJel zabavne igre, naj ne zamudi zadnje prilike, ker se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 16. igra nepreklicno poslednjič. — Krava zajezdila tov. avto. Neobičajna nezgoda ae je pripetila v četrtek šoferju tov. avtomobila last Jug. tvor. gume. ki k sreči razen materialne Škode ni zahtevala večjih žrtev. Ko je šofer vozil po cesti proti Ljubljani je približno >na mejah« opazil, da je na cesti krava. Hitro je znižal hitrost in se prav počasi približal živali. Ko je bil že tik ob živali, ki ae za prihajajoči avto ni niti zmenila, je šofer zavil na levo in hotel tako obiti kravo, ki pa je prav takrat tudi skočila na leva zadela v avto in v naslednjem trenutku poskočila tudi na hladilnik n pri tem močno poškodovala ves prednji del avtomobila. Kljub hudemu udarcu pa se krava ni niti malo poškodovala, d očim znaša škoda na avtomobilu okrog 10.000 din. — Srebrna ura z verižico je bila najdena. Lastnik naj se zgrasi na mestni policiji. — Pohitite z delom pri urejevanju robnikov za dovoze v hiše. Občinstvo b« v čedalje večji meri pritožuje, ker robniki in pločniki še vedno niso urejeni, zaradi česar je zlasti od deževnih dnevih hoja na teh mestih nemogoča, Iz Trbovelj — Lepo predavanje. Predavanje o bolezni otrok, ki ga ie v nedelio Djnoline prireduo Kolo jugoslovenskJh sesier v Trbovljah, je pokazalo, da ie zlasti v vrstah delavskih žena in mater živo zanimanje za vse. kar lahko koristi dobri negi njihove dece. predvsem Da strokovna zdravstvena navodila. Predavala ie gosoa dr. Tavčar Konvalinka iz Ljubljane. Predavateljico in matere, ki se jih ie zbralo nad 100. je v imenu odbora pozdravila tajn_ua KJS ga. Marijana PauliČeva. Predavanje samo je bilo zelo rx>ueno in zanimivo. Delavske matere so se seznanile z VEenv" otroškimi boleznimi, pričenši s pravilno prehrano dojenčkov in otrok, njihovo nego, bledico otrok, otroškim rahitisom in boleznimi prebavil. Posebno se je p^v-darjalo potrebe pazljivosti pri tipični otroški bolezni, glistah, ki običajno napovedujejo resnejše obolenje otroka. Baš v teh primerih pa se zgedi. da mati prepozno pokliče zdravnika, in otrok podleJe davici ali kaki drusi hudi bolezni. Matere so z vidnim zanimanjem poslušale poučna izvajanja predavateljice. Po predavanju je ga. Pauličeva predavatoliici izročila šopek nageljnov ter izrazila Želio trboveljskih mater, da bi jim predavala se prihodnjič o drugih perečih otroških zdravstvenih vprašanjih. KSJ v Trbov jah namerava prirediti letos še več predavanj. V nedeljo 3. novembra bo Dredava-a v društvenih prostorih v Glažuti gospa dr. Po-žena Meri Jakova iz Ljubljane o raku. Predavanje je za Trbovlje še posebno aktualno, sai je ta za vratna bolezen zad ije čase hudo zagospodarila zlasti v ženskih vrstah. Sledilo bo predavanje R. dr. Go-gale o težavah današnje vzsoje. V drugi polovici novembra namerava Kolo prirejati tečaje za krojenje, pletenje in kvačkanje. Podrobnejše informacije bodo pravočasno dajale društvene poverjeni ce. — Sneg je dodobra pobelil naše okoliške vrhove. Zadnja dva dni ie močno deževalo, temperatura je hitro padla. V hrib'h ie močno snežilo že v nedeljo ves dan. v dolini pa 1e prvi sneg iel naletavati zvečer in je ponoči pobelil strehe in polane. Sneg je moker ter ie v dolini že skoonel. Na sv. Planini Mrzlici in Kumu pa ga je zapadlo za dobre četrt metra in tam Še sneži. — Precej močan potresni sunek le zbudil v ponedeljek ob pol treh zjutraj trboveljsko prebivalstvo. Sunek ie bil kratek ln fca je spremljalo votlo bobnenje. V zgornjih Trbovljah so čutili le en potresni sunek, v višje ležečih delavskih kolonijah pa tri sunke, ki bo si sledili v kratkih presledkih 1 — Nov grob. V petek le po dallfi mučni bolezni umrla gospa Terezija Rems. žena rudni§kega nameščenca in člana rudniške godbe K. Remsa. Pokojna ie bila dobro znana v rudniških krosih. Smrt blage žene ln matere ie vzbudila sološno žalovanje. K zadnjemu počitku k> 1e v nedeljo spremila velika množica prijateljev in znancev. Rudniška godba ie rjok.i-iici v slovo svirala pretresljive žalo .i ke. Užaloščenim svojcem iskreno sožaije. pokojnici lahka zemlja — Zanimivo predavanje s skioptičnirni slikami priredi v sredo 30. t. m. ob 20 Jadranska straža v Trbov 1 ah Večer bo posvečen lepotam našega sinjega Jadrana. Prijatelji jugoslovenskeiia morja v jud^o vabljeni. Iz Poffc^n — Voda, sneg In mraz, vse na nkrat smo dobili te dni. V petek poioči je spet lilo in v soboto zjutraj sta iz struc st piii spet Brežnica in Dravinja ter se razlili 00 travnikih in njivah. Prvi znak v sob *to zjutraj, da je spet voda zuna je bil d^n s tem da spet r.icmo ime' clektr čne luči. Turbina v tukajšnji električni centrali zaradi visoke vode ni mocia v redu delovati. V soboto zvečer, ko na:raiše poslušamo radio to zaradi prerani ga toka ni bio mogoče. Povodeni tokrat ni bPa tako s 1- I na. kakor zadnje povodni i v tem meseca. Uničila pa ie še zadnio košnjo in io de-; loma odnesla Za povodni o r>a dobi'i ; snec ki io za*?l na'tovat; me-* d^ži^m že v nede'jo zvečer Z.krtrai pa i^ bi1 a > vsa , dolina po- ej-^na Prvi sne^r ie ^'o torej j zelo zc da' na-topil in z n^'m ?ev» s po soi p-ima^ik le S*ie is napravil precei 5k^d» s^'n^mu dre Ki ki mu ie polomil veje noon: vh^r p? *e iz-ruval tud: n^kate-T mlada dr sa — »Noben otrnk nr Sme biti lač*-n.^ .-~e za na?o revno deco tak? in p 1 J?e— sla je izsilil dana'nji čas. Ki r ima opravka z deco in gleda dan na dan sestradane in premražene otroke, ki p več dni In tednov ne dbiio v roke kruha ta bo razumel potrebo poskrbeti za te lačne reveže. Po raznih šolah so za to v polnom teku akcij g za šolske kuhinje, ki so si nadele nalogo preskrbeti take otroke s hrano vsaj v zimsk:h mesecih da parna aio tem sirotam. V dannšnjih časih vedno ra-raščajoče draginje ie taka pomoč re n'm Šolarjem še bolj aktualna, kakor druga leta. Pri nas sin že lani dr š vo RK in učiteljstvo organizarala šolsko kuh'"-io ki je pr pomogla, da so najrevnejši š larji. ki doma nimajo tooleta zaitrka in kruha, dobivali iz šolske kuhinje primerno k%-l:čino toplega mleka in kos kruha. Se-oda je treba za tako akciio zbrati p-^cej tisočakov in dobre volie. da usp->. Šola za to nima predslev. prav ta'co r.e razpol^a z dovoljnim! sredstvi RK. zato pa b s*a apelirala nredvsem na ucmi'je-^.a srca vsrn. ki koMčkai zmorejo, nrodvsem se bosta obrnila na premožnejše sloie in razne tvrdke, ki naj ne zavračajo nabiraVev. ki bodo zadevno hodili okro«? in pro«rtli. Pa tudi ostali rrajpreaaoŽneiSi nai odrinejo svoi del. Vsak nai priskoči na Pomoč po svoji moči. Vemo. da ie v današnjih težkih časih težko marsikomu in da b; bU marsikdo sam notreben oomoči. toda Če pomislimo na tis*e uboge se t-adane malčke, ki lih srečavamo v^ak dan * sepovs-^l. kamorkoli se ozremo, nam lx> žrtev laž a Učite!istvo. ki se ie za akdio t v?*o skrbjo zavzelo, ie sklenilo, da bo razen drugih poti. ki jih bo v ta nanv?n napravilo, organiziralo po zgledu večjih mest pobiranje prispevkov na dan vseh svetnikov p'-ed vhodom p^kooaMšca pod ffeslor« »za na*e lačne in revne otrobe*. Pr birali bodo prispevke otroc* vitjih oddelkov p^ nad-7orstvcni uč!teij=tva. Nai r»etek proti večeru ie priletelo nad Višnjo goro letalo, ki pa menda zaradi goste meerle nI moglo naprej in se je blizu postaje spustilo na travnik. Vse je hitelo gledat letalo, kaitl takega čuda ljudje v Višnji gori Še niso videli. Drugi dan je letalo zopet odletelo. — Tr1|e ponesrečeno!. KovaSki mojster Matija Perušek iz Vlšnle gore 1e pomagal monterjem na strehi pri napeljavi elektrike. Padel pa 7'e tako nesrečno s strehe, da si je zlomil desno roko ▼ zapestju. V bolnic? so mu jo položili v mavec ln se zdravi doma. — Tudi babica Katrica v VišnH erori je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko v zapestju. — Štiriletno hčerko čevljarskega mojstra Josipa Vov-ka iz ViSnle gore je podrl kolesar na cesti in 1i zlomil noiro. pa tudi po glavi ima poškodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. — Prvi sneg. p0 hudem deževju Je v nedeljo zvečer začel naletavati prvi sneg, ln kmalu Je bilo vse pobelieno. Upamo pa, da ne bo ie obležal, kajti ljudje še nimajo drv in atelje za živino. Stran 4 >SlrOVEHSK1 NAROD c, torek. 29. oktobra 1940. Sto v. 948 Dve ženi v borbi za ljubezen istega moža! Dve ženi v borbi sa Istega otroka! Nenadkriljiva BETTE DAVIŠ v izbornem VVarner Broa filmu Vaa bo očarala in ganila do solz. Drama vedno aktualne vsebine, ki Si jo morate ogledati! KINO MATICA, telefon 22-41 želela sem si otroka •. • Predstave ob 16., 19. in 21. mi. Pustolovščina, ljubezen in čustvenost, vae je združeno v velikem francoskem filmu VfF^ AR NA F! P A DI7AM v S"1- v'o&ah: Erich von Stroheim, Annie Ducaux, Andre Luguet in drugi. ▼ Minil * rUllliViU KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri: (TEMPETE SUR PARIŠ) I danes POSLEDNJic zanimiva in napeta indijanska romanca: V E L» [ K I OREL 8 Pril-JublJcno SHIRLEY TEMPLB DNEVNE VESTI — Kralj boter devetemu sinu dalmatin-skega kmeta, v nedeljo so imeli v vasi j Vrsi pri Marini v trogirski občini krst devetega sina kmeta Mate Runwča. Kralja Petra II. kot botra je zastopal kapetan vojnega broda Dragan Andrić. Rundić ima 11 živita otrok in sicer 9 sinov in 2 hčeri. — 10 mUijonov opank iz starega gumija. Na konferenci o uporabi starega gumija, obrabljenih gumijastih predmetov je bilo ugotovljeno, da je v državi okrog 530 vagonov starega gumija, od tega 10 odstotkov nerabnih avtomobilskih pnevmatik. Tcvarne imajo že okrog 143 vagonov tega gumija. Okrog 300 vagonov starega gumija bedo lahko uporabili za izdelavo opank, tako da bo izdelanih 10 milijonov parov opank. — Anketa o premogu. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bilo včeraj posvetovanje zastopnikov ministrstva, delodajalcev in delavsk:h zastopnikov o pridobivanju premoga v naši državi. Delavski zastopniki lo zahtevali r.aj se določijo najvišje mezde, naj se zgrade takoj pri rudnikih z^rpv? delavska stanovanja ter izdajo prrd-isi. po katerih bi tudi rudarji sc lelovali pri dobičku podjetij z najmanj 20° o- Končno so zahtevali, naj bi delali rudarji najmanj 20 dni v mesecu po 8 ur. — Ma'.!7.r\rsko-,ifMagyar O^s^ag- roroča, da je Juge^] ove nsko-mn žarsko društvo sklenilo ustanoviti v Novem Sadu tujsko prometni urad. Nar.t en urada to delati na povzdJgi tujskega prometa, med obema državama. Podobvn urad bo ustanovljen tudi v Zagrebu. — Cenejša keru^pa moka za pasivne krnje. Za prehrano pasivnih krajev je določena večja količina koruzne moke. Koruza je bila kupljena za preskrbo pasivnih krajev in mleli jo bodo tisti mlini, ki imajo naprave za izločanje klic, tako da bo lahko moka iz te koruze delj časa ostala v skladišč ih. Ulice se bodo pa porabile za olje. Ta meka bo nekoliko cenejša od navadne. — Konferenca o preskrbi s premogom. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila konferenca in na nji so razpravljali o besedilu uredbe, ki naj bi urejala preskrbo di-žave s premogom. Osnutek uredbe deloča ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora pri ministrstvu. Ta odbor bi ti! skupni organ nv'nistrstva in banske uprave tonovlne Hrvatske. — Sladkorna pesa ne bo podražena. Kmetijska zbornica dunavske banovine sporoča, da letošnja sladkorna pesa ne bo pod!arena, kakor nekateri pridelovalci pričakujejo g-ed- na vesti agentov tovarn sladkorja. Sladkorna pesa je letos po 32 din 100 kg, če vsebuje nad 11 odstotkov sladkorja. —pq—Sa K*NO MOSTE pp^^ Danes ob 20. zadnjikrat dva velefilma Greh Trojica iz JEČE BREZ REŠETK«: Cornie Luehaire. Rogcr Duchesne, Annie Ducoux. ter očarljiva pevka in igralka. Sve-dinja Za rah Leander v filmu Skandal Enotne ljudske cene din 3.50 — P«:srb:»a uredba za registracijo uvoznikov bombaža. Da bi bil čim bolj olajšan in povečan uvoz bombaža, je izdelana posebna ure;!ba, ki ureja vprašanje registracije uvoznikov pri direkciji za zunanjo trgovino. Po tej uredbi bodo uvozniki oproščeni plačevanja kavcije in ne bo več predpisan r"£oj, tla so se najmanj dve leti pečali z uvozom bombaža. PClediee omefitve prometa na kamniški proKi. YCerai so bile uveliavliene neve prometne cmeiitve. Marsikie so bile sprejete z nezadovoljstvom, kar velia zlasti za kamniško proso. Liudie. ki se moralo pego?to voziti v Kamnik, trde. da nove prometne omejitve niso bile premišljene. V Kamniku je sodnija, sedež sreza, tia se liudie pogosto voziio k zdravniku, notarju, na davkarijo. Razen tega ne smemo ro^abiti. da ie Kamnik tuisko prometna n^stoianka prvega reda. Opozorili ie treba, da sesa kamniška davčna oblast prav do Trojan ter da morajo lju-die prtevati od tam na davkarijo že kmalu no polnoči, odkar ne vozi več vlak ob S.10. da orideio ob 6. na vlak v Domžalah, a ko prispeio v Kamnik, moraio čakati po 3 ure. preden s? odnro uradi. Kamniška prorfa ie ena mjboli aktivnih v državi in sednrie omejitve ne morejo služiti varčevanju. — Jedilno olje iz tebakovega semena. V Bo" garij i delajo že delj časa poizkusa s predelavo tobakovega semena v clie. Kljub primitivnim tehničnim postepkem se iim je pesrečilo pr'dcbiti 30n o olia iz semena, kar ie zadovoljiv poizkus. V naši državi so bolgarske poizkuse zasledovali s posebnim zanimanjem ter tudi sami napravili nekaj poizkusnih predelav. Nedavno so se sestali zastopniki Pri zada. monopolne uprave in tovarn olia. Razorav-jali so o pridobivanju olja iz tobakevega semena. Sklenjeno ie b lo. da predlože vladi, rai ustavi tobak ovo seme v listi med sirovine za pridobivanje clja. Glede na velik pridete": tobaka v naši državi bi lahko naša industrija pridobila na leto iz ekrog 50 mlijonov kg semena približno 15 mil. kg olia. — Za zboljšanje zdravstvenega stanja našega nareda. V nedeljo se je pričelo in včeraj se je nadaljevalo v Budvi v hotelu > A val a« posvetovanje načelnikov socialnih -oddelkov banskih uprav in upravnikov Higijenskih zavodov iz vse države. Namen zborovanja je proučiti zdravstvene razmere v pceclinih banovinah in določiti ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja našega naroda. To delo je posebno potrebno v zet-ski banovini, ki je v zdravstvenem pogledu najbolj zanemarjena, Prečitan je bil tudi referat načelnika socialnega oddelka dravske banovine, iz katerega je razvidno, da vladajo v Sloveniji najboljše zdravstvene razmere. — Kongres Juinoslo venske pevske zveze. Letošnji kongres Južnoslovenske pevske rveze bo S. decembra v Nišu. 7. decembra bo predkonferenca delegatov pevskih društev iz vse države. — Koledar CMD. Priljubljeni »Koledar obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljanic je že izšel za 1 1941. Vsebuje kakor vsako leto mnogo tehtnega gradiva o narodno obrambnem delu CMD in kdor se zanima nekoliko boli za družbino delo. bo našel v koledarju tudi podroben pregled občnih zborov podružnic in por- čilo o rednem 51. letnem občnem zboru CMD v Ljubljani. Med številnimi prispevki o življenju Slovencev v obmejnih pokrajinah, o šolskih in splošnih narodnostnih zadevah naj omenimo nekatere članke: Narodnopisni položai Dravske doline (Sty-riacus), Rabski Slovenci (Pomurski). Narodno obrambno delo CMD na Kozjaku (Iv. Robnik). Gospodarska, socialna, kulturna in narodnostna slika šolske in upravne občine Stari log (S. Trobiš). Pregled ljudskih šol na Kočevskem. Petletka za narodno obrambno delo (Fr. Skuli) itd. Urednik koledarja Ante Beg se spominja s toplimi spominskimi besedami med letom umrlih požrtvovalnih delavcev CMD. Posebno vrednost ima »Pregled pomembnejših knjig in razprav o narodno obrambnih vprašanjih'«; naštete niso le slovenske in srbofarvatske knjige in razprave, temveč tudi angleške, italijanske, nemške in madžarske. Koledar ie treba uvrstiti med dobre publikacije CMD. — Ustanove sklada viteškega kralj* Aleksandra I. Zedinltelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1940 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vlože pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1940 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec svoje-časno izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obuboža nja ne more več izvrševati, odnosno, da je prosilka onemogla ali obubožana vdova zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine, zbornica ne more upoštevati. — Sneg tuđi na Hrvatskem. Kakor pri nas je tudi v okolici Zagreba že v nedeljo zvečer začel naleta\-ati sneg. Na Sljemenu je snežilo tudi včeraj ves dan in zapadlo je kakih 10 cm suhega snega. Pobeljena ie tudi vsa okolica Zagreba. Precej snega je zapadlo v Križevcih in okolici. V Varaždinu in vsem Hrvatskem Zagorju je tudi zapadel sneg. Na Ivančici ga je 15 cm. O prvem snegu poročajo tudi lz Petrinje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je snežilo in deževalo v Ljubljani, deževalo pa v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Kum-boru in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v K um boru in Dubrovniku 20, v Splitu 19, na Visu 15, na Rabu 12, v Beogradu 10, v Sarajevu 8, v Zagrebu 5, v Ljubljani 3.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7, temperatura je znašala 1. —Žrtve ne«reč in pretepov. V bolnico so pripeljali včeraj popolne več ponesrečencev in žrtev pretepov. Vselej jeseni je žrtev pretepov več, ko je več pijače ter se začne sezona popivanja. V ljubljansko bolnico so pripeljali 291etnega delavca Jožeta Hočevarja, ki je bil zaposlen kot delavec pri Juvancu v Ribnici, precej resno ranjenega na glavi in s hudimi notranjimi poškodbami. Ali se je ponesrečil pri delu ali kje drugje, še niso ugotovili, ker je nezavesten. —- Fr. Borštnik, 441etni delavec državnih železnic s Stare Vrhnike, jo je izkupil med pretepom v gostilni. Nekdo ga je udaril s steklenico po glavi. — žrtev gostilniškega pretepa je postal tudi 421etni posestnik Andrej Zorman z Jezice. — Ivan Brus, 361etni posestnik iz Hotedersice se je ponesrečil pri vožnji z motociklom in je ranjen na glavi. — Marija Medija, 49-letna delavčeva žena iz Bohinjske Bistrice, je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Slepec opravlja *Hefon»k© centralo- S preselitvijo zagrebške glavne podružnice A vale v nove prostore je bila instalirana tam tudi hišna telefonska centrala, edinstvena te vrste v Jugoslaviji. Upravlja jo namreč slepec Marko J uric. Namesto sodobnih signalov ima kratka Sil ca, ki jih slepec otipava z roko in tako ugotovi kdo kliče in koga je treba zveza ti. — železniška nesreča pri Gračaca. V nedeljo sta imela na progi Zagreb—Split veliko zamudo brzi in potniški vlak. Zagrebški brzovlak je prispel v Split ob 19.30 namesto ob 6.30 zjutraj. Kriva je bila nesreča na postaji Cerovac, kjer je skočila s tira lokomotiva in trije vagoni. Gmotna škoda je precej velika, človeških žrtev pa ni bilo. — lgletnega f*nta Je izvabila v gozd in ga umorila. Pred dnevi Je brez sledu izginil 181etni sin edinec kmeta Milivoja Milojeviča iz vasi Viljuše pri čačku. Zaman so ga iskali roditelji, zaman so poizvedovali za njim orožniki. Nesrečna mati je odšla v petek k vedeževalki in gredoč skozi gozd je neprestano gledala v grmovje, kakor da sluti, da mora biti tam njen sin. In res je naletela na grozen prizor. Pod nekim grmom je ležal njen sio mrtev. Bil je večkrat zaboden. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in kmalu so ugotovile, da je fanta izvabila v gozd l81etna sosedova hčerka Milja Bogosavljevič in sicer na prigovarjanje živke Antonijevič. Živka je bila skrita za grmom in čim je prišel fant v gozd je navadia nanj in ga večkrat zabodla z nožem, tako da je kmalu izdihnil. — Umrl v ljubljanski bolnici, ne da bi so prej savedeL Na drugem mestu poročamo, da so v ljubljansko bolnico pripeljali hudo ranjenega delavca Jožeta Hočevarja, ki je bil zaposlen pri Juvancu v Ribnici. Hočevar je dopoldne umrl. ne da bi se prej zavedel in še preden so ugotovili, kako se je ponesrečil. — Srečko Koporc: Glasbeni zbornik I. del »Uvod v kompozicijo«. V začetku prihodnjega leta izide pri nas pomebno glasbeno delo teoretsko-praktične vsebine, ki je prvo delo te stroke pri nas. »Uvod v kompozicijo«, ki ga je napisal skladatelj Srečko Koporc. Dosedanji pouk v tej stroki je bil pri nas navezan izključno na tuje, večinoma nemške knjige. Zato bo izdaja Koporčevega »Uvoda« izredno dobrodošla vsem, ki se v glasbi izpopolnjujejo ali jo študirajo. Tisk je prevzela tiskarna A. Blažej, Jesenice-Fužine, notni rez pa litografski zavod v Zemunu. Cena knjigi v prednaročilu 150 din (in sicer do 30. nov. 1940.) po tem datumu pa 200 din. kar je v primeri z opremo, vsebino in naklado v naših razmerah izredno nizka cena. Naročila še vedno sprejema tiskarna A. Blažej. — Besede kralja Aleksandra I. Javnost moramo opozoriti na to lepo knjigo, ki je izšla v založbi Dobrovoljske knjižnice kot njen tretji zvezek. Na 135 straneh osmer-ke so zbrani govori velikega kralja in državnika v kronološkem redu. šele ko se poglobimo dovolj v te kraljeve govore in izreke, spoznamo, kako velikega vladarja smo imeli. Ta knjiga bd morala biti brevir slehernega nacionalno čutečega državljana in prav v sedanjih časih bi nam bila lahko najboljše vodilo. — Monografija Ljubljane. Končno smo dobili publikacijo, ki bo predstavila Ljubljano dostojno tudi svetu, pod naslovom »Ljubljana«. Monografijo je izdal Tujsko-prometni svet mestne občine in s tem dokazal, da vendar nekaj dela. Knjigo je uredil univ. prof. dr. Fr. Štele, opremil pa ing. arh. B. Kobe. Tiskana je bila v Jugoslovanski tiskarni. Besedilo je sorazmerno kratko, a je zgoščeno in slog je lep. Ljubljana je opisana v poglavjih: Lega, Zgodovina, Obličje. Kulturni obraz.. Umetnostno središče in Pečat naše usode. Drugi del vsebuje na posebnem papirju 64 umetniških fotografij naših najboljših fotografov. Glavni del teh slik je pridobila mestna občina s tekmovanjem za najboljše fotografije iz Ljubljane 1. 1938. — Lastniki stabilnih n premičnih m°tor_ Jev (ne motornih vozil) morajo svojo potrebo po bencinski mešenici v svrho dodelitve nakaznice za nabavo goriva nanovo prijaviti po prijavnih obrazcih, ki jih je izdala kr. banska uprava, upoštevaje zadevne nove predpise tn potrebe praktičnega poslovanja. Obrazci se dobe pri občih upravnih oblastvih prve stopnje (sreskih načelstvih in mestnih poglavarstvih) za ceno 1 din. Interesenti se pri tem opozarjajo, da more kr. banska uprava dodeljevati bencinsko mešanico le v obsegu omejitve min. naredbe z dne 17. februarja 1940 SI. 1. št. 85/18 in njenega dopolnila z dne 31. avgusta 1940. SI. 1. št. 437/73. Zaradi česar bi bile obsegu teh omejitev nasprotujoče prijave brezpredmetne, odnosno bi se ne mogle upoštevati. - ■ Iz Ljubljane —lj Se vedno naletava sneg. V Ljubljani že tri dni naletava sneg. Včeraj in danes imamo že zimsko vreme, saj je včeraj znašala maksimalna temperatura le 3.5 stopinj. Davi je vlekla mrzla burja in skoraj vse dopoldne je naletaval sneg. Ker sneg, ki je zapadel v nedeljo, še vedno ni skopnel. vlada še tembolj pristno zimsko razpoloženje. Barometer je precej visok, a se kljub temu ne zjasni. o— Vse*vetSka akcija je v polnem teku in nas od praznika umrlih loči le še nekaj dni. Zato naj vsi tisti, ki še niso kupili nakaznice za vsesvetsko akcijo pohite, da bo-no tudi oni mogli dobiti venec iz smrečja in belozeleno svečo. Oboje že prodajajo na stojnicah po mestu, v prodajalnah mestne plinarne in elektrarne ter seveda v pisarni vsesvetske akcije same, ki je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. Kakor vse kaže, bo letošnji praznik umrlih bel, zato se bodo mestni venci in sveče od bele odeje, ki bo pokrivala grobove naših rajnikov, tem bolj odražale. Zgodaj zapadli sneg pa nas tudi opominja da utegne biti letošnja zima huda, zato moramo vsi storiti svojo dolžnost do mestnih revežev. Kupujmo vence in sveče vsesvetske akcije, da bomo čim bolj počastili spomin naših rajnikov in čim bolj pomagali našim revežem. —lj Rezervni podofictrji se pozivajo, da se udeleže žalne svečanosti v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev na dan 1. novembra. V Ljubljani bo spominska svečanost pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu 1. novembra ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil gosp. škof dr. Gregorij Rozman, ki bo imel tudi govor v spomin pokojnih tovarišev. Dne 2. novembra ob 9 dopoldne bo v frančiškanski cerkvi sv. maša. ki jo bo daroval predsednik Zveze bojevnikov g. Mirko Rite j. Dolžnost rezervnih podoficirjev je. da se v čim častne j šem številu udeleže spominskih svečanosti. Udeležba obvezna z znakom. o— Varčevanje z vođo- Mestni vodovod bo danes in jutri preurejal priključek glavnega cevovoda na centrifugalne črpalke in bo ta čas deloval le parni agregat z eno cevjo. Mestno poglavarstvo zato ponovno poziva vse porabnike vode iz mestnega vodovoda, da vpostevajo to zmanjšano zmogljivost vodovodne centrale in ta dva dm točijo le toliko vode. kolikor jo je nujno treba v gospodinjstvu, da ne bodo zaradi prekomerne porabe vode nekaterih ostali drugi brez nje. V višje ležečih stanovanjih bo vodni pritisk precej šibek, ali celo tako slaboten, da voda sploh ne bo tekla, zato opozarjamo prizadete, naj si oskrbe vo- do iz pip v nižjih legah najbolje v pralnicah v kleteh. —lj Predavanje SPD. Posnetke najznačilnejših in najlepših zastopnic slovenske planinske flore v naravnih barvah bo kazal g. Karlo Kocjančič v petek 8. novembra ob 20. v dvorani Delavske zbornice, na predavanju Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Predavanje bo obravnavalo s fotografskega stališča snemanje gorske cvetane in gorske pokrajine v naravnih barvah. Planincem, osobito foto-amaterjem, se obeta zanimiv večer. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Popravila vseh ur zopet prevzamem F. Čuden, urar v Prešernovi l —specialist za precizijske ure. 416—n —lj Prodajalci kislega zelja na ljubljanskem trgu so nameščeni na srednjem otoku. Kislo zelie se danes prodaja do 4 do 4.50 din kilogram. Zato opozariamo gospodinje, da sta med temi zeljarji tudi dva. ki prodajata kislo zelie ceneje, po 3 din. oziroma 3.50 din kg. Kijub nižji ceni na ie to kislo zelie orav tako leoo in dobro in bodo teh konkurenčnih cen v dobi splošne draginie ljubljanske gospodinje gotovo ve^le. —lj Na Pohorje priredita izlet Slovensko planinsko društvo in Tujskoprometna zveza v Ljubljani in sicer 9. in 10. novembra. Iz Ljubljane se odpeljejo izletniki v soboto z vlakom ob 13.30 do Hoč, kjer čaka avtobus, ki odpelje Izletnike takoj v Mariborsko kočo, kjer bo preskrbljeno prenočišče. V nedeljo zjutraj vzpon do Ruške koče nato povratek preko Glažute in mimo Sv. Bolfenka v Maribor, od koder se vrnemo z vlakom ob 17.55 v Ljubljano.. Prijave sprejemata pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. in >Putnik« v Ljubljani in sicer najkasneje do 6. novembra Planinci, prijavite se čim prej. —lj Združenje mesarjev ln klobasičar-Jev v Ljubljani naznanja članom in cenj. občinstvu, da sta v četrtek in petek 1. novembra brezmesna dneva. Toliko v vednost. 441-n u— Obiščite razstavo kluba * Neodvisnih* v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure. o— V evangeljski ccrKv| v Ljubljani bo na praznik reformacije (Reformationsfest) v četrtek, 31. oktobra ob 10. dopoldne bogoslužje. Dva mesca prezgodaj je prikimala letos v naše kraje starka zima, ki pa menda ne bo dolgo držala Litija 28 oktobra Zadnje dni je barometer močno paral in smo imeli precej dežja. V nedc:jc so imeli v Stangj nad Litijo, kjer je znana božja pot pri Sv. Antonu, tistem, k' 'mf čez ženine in neveste, žegnanje. Ponavadi ie prišlo v štango precei romarjev in izletnikov, ki so si poiskali za jesenski pr toljšek v gozdovih sladkega kostanja Deževje pa je preprečilo načrte otrm. ki so b:li namenjeni na prijeten izlet v Štingo Dež se je proti večeru, ko :e zapihala burja, sprevrgcl v sneg, ki je pobel'1 vso zasavsko dolino. Ko smo se dav zbudili, je prav ob Savi ie ležalo nekaj snega, do-čim je po više ležečih krajih zapadlo tudi do 20 cm južnega snega, pc Kumu in drugih hribih pa še več. Kmetje s Svete gore, z Mamola in od drugod so pravili, da jc težak sneg napravil žc nekaj ;kude na sadnen drevju. Nekaterim je odčesnil češnjeve veje. drugim je polomil breskve. Seveda tistim, ki so že zvečer in potem tudi večkra." p >roči otresali veje, ni napravil sneg ncLene škode. Kot redkost naj omenimo, da je neki hri- bovski izletnik prinesel pred tremi dnevi v dolino grmič zrelih borovnic Zaradi dežja je začc'a Sava vidno naraščati. Na mnogih krajih po polj h in travnikih so nastala jezerca, ki s«: po dežju tipična slika v na>i soteski. Vodc/mcrska postaja pri litijskem mostu jc začeta beležiti naraščanje Save v nedeljo zjutraj, danes pa je dosegel porast žc 1 meter in 52 centimetrov nad normah) Ker je barometer zlc/el medtem precej visoko in jc prenehal tudi dež. je verjetno, da Sava ne bo več narašča 'a. Včerajšnja nedelja, ko niso bil- mogoči izleti na Sv. goro in na druge kraje, k' jih navadno posečajo prijatelj' nar *\t je bila kot nalašč za ribiče, ki so po starem pregovoru, da je v kalnem dobro ribariti, metali trnke in mreče Povsod so iircfli kopico »kibicev« Ker je piha'a burja, ribe v naraščajoči in umazani Sav n»so preveč rade prijemale. Zvečer so imel' ribiči in njihovi spremljevalci bolj skrom ie večerje, i Zbijali so šale na račun nbičev, ki SO vztraj no ribarili tudi med dežjem pa ni hotelo biti ne rib, ne čudežev . . . Iz Krškega — Opozorilo rezervnim oficirjem. Opozarjamo vse one rezervne oficirje in vojne činovnike, ki niso imeli ob pregledu spreme po komandantu vojnega okruga vse potrebne spreme, odnosno niso bili navzoči, da najkasneje do 31. oktobra sporoče občini, če so si nabavili potrebno spremo in kaj jim še manjka, nakar bo občina poročala poslala vojnemu okrugu. — Vzoren nastop. Te dni so imeli v Les-kovcu pri Krškem na ljudski šoli vzoren nastop v 4. b razredu g. Pokorna Jožeta iz veronauka. Ura je nad vse dobro uspela saj ji je prisostvovalo 22 stanovskih tovarišev g. Pokorna. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 29. oktobra: Tekma. Premiera. Red premierski Sreda, 30. oktobra: zaprto (Gostovanje v Celju: Revizor) Četrtek, 31. oktobra: Tekma. Red četrtek Petek, 1. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sobota, 2. novembra: Kovarstvo in ljubezen. Red A ★ OPERA Torek, 29. oktobra: Jenufa. Red torek. Gostovanje altistke E. Karlovčeve in tenorista J. Gostiča Sreda, 30. oktobra: Grof Luksemburški. Red sreda Četrtek, 31. oktobra: Evgenij Onjegln. Izven. Gostovanje tenorista Antona Der-mote, člana dunajske Državne opere Petek, 1. novembra: Fidelio. Izven Sobota, 2. novembra: Jenufa. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča * Gostovanje tenorista Antona Derniote, člana dunajske Državne opere. V četrtek bo pel v Cajkovskega operi »Evgenij Onje-gin« bivši član naše Opere Anton Dermo-ta partijo Lenskega. Pevec je že nekaj let član dunajske Državne opere, kjer nastopa z velikim uspehom v liričnih partijah ter često sodeluje pri raznih koncertih, tako da si je pridobil simpatije dunajske kritike in občinstva. Opozarjamo na to gostovanje. Naslovno partijo bo pel Boris Popov, Tatjano — Hevbalova. Olgo — Španova, Gremina -— Lupša, mater — Poli-čeva. dojiljo — Kogejeva, plesnega učitelja — Belizar Sancin. Dirigent: Niko Stritof. Režiser: Ciril Debevec. obrtnega sodišča KOVAČ ALI TEŽAK Matevž je bil izučen kovač in je že tudi izvrševal samostojno kovaško obrt, to pa le od časa do časa. ker danes ta obrt ne cvete tako, kakor nekdaj. Napredujoča tehnika, posebno v vozilih, je kovačem odvzela precej zaslužka. Zato se je moral Matevž večkrat ozreti za kakšnim drugim delom, če je hotel preživljati sebe in svojo številno družino. Tako je bil nekoč sprejet v kamnolom za dogovorjeno mezdo 3.50 din na dan. Tu je prvotno opravljal izključno le težaška dela: kopal in odvažal je gramoz, lomil in nakladal je k?men itd. Zaposlenih je bilo precejšnje število delavcev, železno orodje se je kaj hitro obrabljalo in krhalo in ga je bilo treba nositi v popravilo h kovaču v precej oddaljeno vas. S to hojo sem in tja pa se je en delavec zamudil skoro ves dan. To pa podjetniku ni šlo v račun, ker je moral temu delavcu za tak izprehod plačati ravno takšno dnino, kakor če bi bil delavec ves dan težko delal v kamnolomu. Podjetnik si je pa na to priredil poljsko kovačnico, kakršno imajo vojaki v vojni. Delovodja je odredil, da je od sedaj dalje Matevž popravljal orodje. Koničil je svedre, ostril krampe, in rovnice, izboljševal samokolnice. podkoval konja, opravljal sploh vsa deli, pri katerih je bilo potreba kovača. Tako je šlo dalje skozi več kot pol leta, plačo pa je dobival samo kot težak t. j. po 3.50 din na uro, dočim je kolektivna pogodba predvidevala kovaškim pomočnikom po 4.50 din na uro. Po izstopu iz službe pa je Matevž zahteval s tožbo, da mu mora podjetnik plačati razliko 1 din za vse ure. katere je opravil ves čas odkar je bila kovačnica tamkaj, ne oziraje se na to, ali je vršil težaška ali kovaška dela. Navajal je, da je bil sprejet na delo kot kovač in ne kot težak ter da je opravil skupaj 1556 ur. Po dolgotrajnem in težavnem dokazovanju je prišlo sodišče do prepričanja, da je bil Matevž sprejet na delo kot teiaKf da pa je poleg tega vršil tudi kovaška dela, toda povprečno samo p°Ulrugo uro na dan, zakar mu je priznalo na dan 1.50 din po-viška na že prejeto plačo. Naj ne bo hrajaf M ne bi 10. novembra storil sveje dolžnosti, ho se daje narod' ni davek! Iz Ljutomera — Konec trgatve — pridelek malenkosten. V tem tednu so bile končane zadnie trgatve po naših goricah, ki so jih opravili večji posestniki, d^čim so naši kmetski vinogradniki končali trgatev že prejšnji teden. Letošnji vinski pridelek ie malenkosten, v glavnem znaša tretjino lanskega. Krivo ie deževie od rane ponVadi do jeseni. Spomladi ie trta slabo ocvela, poleti pa ie bilo erozdie izoostavlieno deževju, ki ie povzročilo končno še gn'tje. Pridelek ie nekako srednii ter se ciblie število procentov sladkoria od 16 do 18. Povpraševanie po letošniem moštu ie zelo veliko, kupcev ie toliko kaker še nobeno leto. Vsi bi hoteli čim več mošta po nizki ceni. Mošt ie po 5 do 10 din liter, kar jasno kaže. da je tudi letos težnia kupcev, da izrabiio kmetskeea vinogradnika, ki ie že pred trgatvijo računal na te bore pare. ki mu bo jih dal vinograd. Stiska seveda oo-sameznika zapelje, da proda mošt oo 5 do 8 din. dočim ca prodajo previdnejši vinogradniki po 10 din in Še dražje. — Redek ga-vran. V revirju g. šumaka je bil ustreljen velik gavran čigar domovina je visok sever. Ta ptica* se redko pojavlja pri nas in ie znanilec hude zime. — Vl°m v lrg«vino. Pred dnevi je bilo skozi okno vlomljeno v trgovino Metoda Senca rja v štrigovi. Tatovi so morali poznati trgovino, sicer bi ne mogli tako lahko priti v njo. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 3.500 din. Orožništvo je marljivo na delu, da izsledi vlomile. — Osobna vest. Na šolo na 2^1ezno goro sta premeščena učitelja Dušan in Ela Špindler iz Novega mesta. S tem bo imela Železna gora poln stalež učnih moči. saj je bil od začetka leta do sedaj na šoli upravitelj rem. — Prvi sneg. V nedeljo ponoči je zapadel prvi sneg. ki je pokril vso Mursko ravan. Zapadlo ga jo 2 do 3 prste. Upamo da ne bo obležal, sicer bi bilo zelo težko s poljskimi pridelki koruzo, ajdo, repo 'n peso, ki je še na pol.iu- Polefr tega je še zelo malo po«*ejan? ozhnine ki bi tudi še v tem tednu moTala v zemljo. — R^prlzn Hasonacrin.ce. v nedeljo je dramatski odsek Sokola ponovno uzaizoril na željo obč.nstva 3deiansko dramo Hasa-naginico v režiji ge. M^re Anihove. Drama je tudi t:krat odlično uspela in je bila dvorana zelo dobro zaseden1. Dramatski odsek zasuži za svoje marljivo delo vse p riznanje. Sorzna noročifa Curih, 29. oktobra. Beograd 10.—, Pariz 9.95, London 17.10, New York 431.—, Milan 21.75, Madrid 40.—, Berlin 172.62, Stockholm 102.70. / Ljubljanski Stari trg gospodarsko propada Bil fe nekoč nekakšna matica ljubljanske in lahko rečemo slovensko trgovine sploh Ljubljana, 29. oktobra. Gospodarsko nazadovanje zadnje dobe je našlo svoj c*Uiv tudi pri nas. Posamezna gospodarska podjetja so ali propadla ah pa le s težavo iove svoje ravnotežje. -Kakor pa lahko najdemo vzroke za tako •splošno propadanje trgovine in industrije, moramo pa tudi najti vzioke za še hujše propadanje lokalnega značaja. Tako lokalno propadanje trgovine je opaziti že nekaj časa v Ljubljani na Staiem trgu. Stan trg spada dokazano v najstarejši del stare Ljubljane. Tu se začenja gospodarski tek Ljubljane m z njim tudi seveda kulturni. Toiei je ljubljanski Stari trg nekakšna matica ljubljanske in če hočete tudi slovenske trgovine. V tem delu mesta se zaznamujejo v pradobi trdne patriarhalne trgovske h:še. V poznejši dobi je prevzel Stari trg bclj posredovalno vlogo med starim centrom in dolenjsko periferijo. Te svoje posredovalne vloge m niti izgubil, ko je bila vzpostavljena boljša zveza za gradom, niti ne tedaj, ko je pričela teči žila prometa za Ljubljanico po Prulsh, bodisi čez novi Šentjakobski most ali pa po prulskem mostu, V zadnji dobi pa brez pravega vzroka ta patriarhalni del Ljubljane vedno bolj propada, tako da mu je konec in propast gotova! V dobi zadnjih šestih mescev je bilo izpraznjenih v tem delu mesta, ki je razmeroma zelo majhen, že sedem trgovskih lokalov, ki so bili deloma spremenjeni v obrtne lokale, deloma pa tudi zopet izpraznjeni in so fc danes prazni. Pozabiti pa ne smemo, da so obrtni lokali manj ■donosni kakor trgovski. Ja?no r.am mora biti. da Stari trg ne sme prevzeti vloce obrtneorq životarjenja namesto prejšnje ži-vahne trgovine. Ostane nam torej samo še vprašanje, kako odpomoO: temu propadanju. Gotovo je pa tudi eno: ostane samo še lastna samopomoč vseh zainteresiranih in prizadetih. Noben trgovec ne more ravnodušno gledati, kako mu propada t:go\ina, kako izgublja tla pod nogam:! Noben poscsLnik ne more trpeti, k:1 ko izgublja hiša rentabilnost, kako Izgublja vrednost njegovo zemljišče. Toiej samopomoč naj mu pomaga! Predvsem je po*rebna krepka povezanost vseh trgovcev in posestnikov na Starem trgu. ZamiSljam si začasno organizacijo, ki naj na posebnem sestanku sklene vse potiebne ukrepe, tukaj pa samo nekaj smernic! Predvsem je potrebna skupna reklamna akciji po časopisju, radiu itd. V spominu imam skupno reklamno akcijo trgovcev Frančiškanske ulice, ki ni izpad !a ravno slabo. Kaj, ko bi trgovci na Starem trgu uvedli posebne, nekaj odstotkov nižje cene za vse blago, kakor pa so v ostalem mostu? Kaj. ko bi lastniki hiš znižali ceno trgovskim lokalom za malenkostno vsoto ter tako promagali trgovcem decenti alizi-rnU< stnrp tržnice na Vodn kovem trgu. ki bo kot parcela tpko moral biti kmalu poz rlnn, alt pa bo morala biti zgrajena nova tržnira F^rsirajo naj se. da se raz-br^men^ ^»sredn'e tržnice, tudi lokalne trž-poossnu ^-Mjakobska! Vsaj malo bi bilo prrramro V mislih pa imam tudi lokalne kulturne prireditve Šentjakoba. Odkar smo Izgubili šentjakobski gledališki oder, ki se je preselil v Mestni dom (svoje ime pa je le nesel s seboj!), nimamo v Šentjakobu nobene kulturne ustanove. Torej tudi kulturna propa3t Šentjakoba! Nadaljevanje Starega trga: Florijanska ulica. Karlovška in Dolenjska cesta niso niti tlakovane. Hodniki so posebno po Dolenjski cesti obupni. Vsakdo se s strahom obrne od tega dela mesta. Torej naj tudi oblast stori svojo dolžnost! In to mesto in država! Kulturne ustanove naj mislijo na lokalne prireditve v tem okraju Vse po geslu: Šentjakob za sebe in sebi! Kaj pa športne organizacije? Ali ne bi tudi s športnimi prireditvami lahko dvignile zanimanja za ta del mesta? Scnjakob nima niti lastnega kina, kakor ga imajo na primer Šiška, Moste. Vič, Kodeljevo. Ali naj najstarejši del Ljubljane popolnoma izumre ter umrje docela ? Kaj je res vse, kar je staro, zapisano smrti? Torej: Stari trg kot vstop v Šentjakob naj se zopet dvigne gospodarsko in posredno tu^i kulturno! Za vse to so pa poklicana oblasU-a. gosrodarsk** organizacije in kulturna ustanov**! Predvsem pa- samopomoč šentjakobskh rojakov! Inž. 1. T. Posestne spremembe v LjuMjani in okolici V liufc2|2sslci okolici se prodajajo parcele Se I;* 3 din za kvadratni meter Ljubljana, 29. oktobra Posestnik in ključavnica]' Franc Foltyn, Dravije 28, je odstopil mestni občini ljubljanski za regulacijo ceste potreben svet od svojega zemljišča v katastr občini Dravije v izmeri 109 kv. m ter je dobil dovoljenje za gradnjo prizidka in izvršitev nekih adaptacij na svoji hiši. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je prodal orožniškemu oficirju v p. Janku Dolarju, Gorupova 3 od svojega posestva v katastr. občini Sv. Petra predmestje tlel parcele v izmeri 1004 kv. m za 50.000 din. Kamnom-k in posestnik Pavel Zupančič, BeriČevo 15. in njegova žena Marija sta prodala delavcu in kmetskomu posestniku T v mu Uštincu. Beričevo 28. od svojega :• ml -ča v katastr. občini Beričevo parcelo v izmeri 1876 kv. m s kmečkim bornom za 9821 din. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, reg. zadruga z n. z., je prodala Mariji Tavčarjevi, Črnuče 40. od svojega zemljišča v katastr. občini Črnuče parcelo v izmeri 2990 kv. m za 7500 din. Delavec Valentin Zdeaar, Zgornje Pirai-Ge 98. je kot pooblaščenec posestnika Antona Kucleria iz Zgornjih Pirnič, ki živi zdaj v Nemčiji, prodal delavcu Antonu Mraku, Celovška cesta 42, in njegovi sestri služkinji Mariji Mrak, Spodnje Game! jne. vsnkomu za polovico Kuclerjevega posestva v Zgornjih Pirničah za 40.000 din. Posctnik Ivan Pipan, Vižmarje 27, je prodal Mirku Kregarju. Vižmarje 72. gozd v izmen 2189 kv. m v katastr. občini Vižmarje za 4500 din. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je prodala Ru iolfu Vidmarju, lastniku tekstilne tovarne >Jugolana« v Črnučah, in Ivanu Vidmarju, Stezice, od svojega zemljišča v katastr. občini Črnuče travnik v izmeri 2720 kv. m. pečarijo in dvorišče za skupno vsoto 62.500 din. Posestnik Janez Jarc, Podpeč 6. jp prodal industrijalki in posestnici z Jezera Nadi Kobe štiri parcele v katastr. občinah Brezovica, Preserje in Jezero za 28.000 din. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala veletržcu ing. Tomu Knezu. Gosposvetska cesta 1, od svojega zemljišča v katastr. občini Črnuče parcelo v izmeri 2428 kv. m in pnreelo v izmeri 442 kv. m za 11.480 din. — Posestniku Pavlu Rotarju. Podboršt 6, pa je Kmetska posojilnica od svojega zemljišča v katastr. občini Črnuče dve parceli v Izmeri 2596 in 2891 kv. m za 38.114 din. Posestnik Jurij Vrhovnik, Črnuška Ježa 20, je prodal Valentinu Jeromenu iz Male vasi 21 štiri parcele v katastr. občini Nad-gorica in Črnuče za 21.500 din. Posestnik Jernej Šuštar, st., Spodnja Zadobrova 22, je prodal Lovrencu Koza-merniku, Stranska vas 12. od svojega zemljišča v katastr. občini Zadobrova parcelo v izmeri 925 kv. m za 3000 din. Kvadratni meter te parcele je bil prodan torej po 3 din in 25 par. Sina je nagovorila, da ja zažgal hišo da bi se osvetila irisžu, ker se je hotel ločiti od nje Krško. 23. oktobra 2e v soboto smo med dnevnimi vestmi poročali o požaru, ki je upepelil domačijo Podborška Antona .posestnika iz Hrvaškega broda. Omenili smo, da gre bržčas za nameravan požig iz maščevalnosti in da vse kaže, da bo pežigalec kmalu v rokah pravice. Vendar nismo slutili, da je zažgal komaj 13-letni Vene Stanko, ki ga je njegova mati Podboršek Terezija, žena Podborška Antona, nagovorila, naj zažge hišo Med zakoncema Podboršek je zadnji čas vladalo nevzdržno razmerje. Nedavno je vložil mož tožbo za ločitev zakona, kar pa ženi ni bilo po volji. Vpričo sosedov je govorila, da se bo maščevala svojemu možu in da mu bo zažgala hišo Seveda ji ni nihče verjel. ljudje so mislili, da so le grožnje. Ko pa se je te dni vrnila iz Novega mesta, je dala vse svoje stvari in tudi pohištvo odnesti iz moževe hiše in jih spraviti k sosedu. In kmalu je zagorela streha Podborška Antona in ogenj je uničil hišo Kljub takojšniemu nastopu požrtvovalnih gasilcev in sosedov, se ni dalo nič rešiti. Vsi so domnevali, da je Podborškova zažgala hišo. Posebno jo je obremenjevalo to, da je dala tik pred požarom odnesti iz hiše vse svoje stvari In da se Je glasila zavarovalna polica na njeno Ime. ter bi tako ona dobilu zavarovalnino, dočim bi mož ostal brez strehe. Ko se je sum dovolj zgostil okrog nje in njenega 13-letr.ega nezakonskega sina Stanka, so ju aretirali. Dočlm je Podborškova trdovratno tajila vsako udeležbo in sokrivdo, je sinko priznal, da ga je mati, ko je prišla iz Novega mesta, nagovorila, naj zažge očetu hišo. ter da mu je celo dala vžigalice. Nadalje ie izpovedal, da ga je mati že popreje večkrat nagovarjala k požigu. Po Izpovedi so otroka izpustili, dočim so Podborškovo pridržali v zaporu, ker bi lahko vplivala na priče. Požig je vzbudil med okoliškim nrrbivalstvom splošno zgražanje nad bretsSutno materjo, ki je lastnega sina zaoeliala v zločin. Upamo, da se ji bo tudi to štelo v račun, ko ga bo polagala v kratkem pred sodiščem. Iz Celi a —c Uradno poslopje OUZD v Vodnikovi ulici bodo začel: graditi v sredo Vsa deia. razen instalacij in centralne kurjave, je prevzela ljubljanska tvrdka Zidarski mojstri d. z o. z. Proračun znaša 2 750.000 din. Najpiei bodo zgradili prvi dei sia/be na prosti parceli ob sedanjem dosI piu ekspoziture OUZD potem oa se bo eksoo/i-tura preselila v novi del poslopa. Nato bodo staro posloDie Podrli in tam dogradili novo ooslopie. Za prvi del stavbe ie določenih 2i0. za drugi del Da 150 del >v-nih dni Nova stavba bo enonadstr'ona. v teku 10 let Da mora OUZD zaraditi še druco nadstroDie Stavba bo voealna in bo stala na voglu Vodnikove in Samostanske uiice. ki io bodo Dodalilali do Vodnikove uTce Pisarniški d o tor bo^o v delu oritličia v osTa'em pritličju in vsem prvem nad-troDiu Da bo sedem am-bulanc s pritikJinami in sicer d e ambu-lanci za notranje bolezni n^tituhe-kuloz-ni di'-D.^nzer rentgenska zobna ambulan-ca. ambulanca za bolezni oči nosa. ušes in crla ter rezervna ambulanca, tako da bo m:eoče ooravliati se lem ordinacij hlcati V poslopju bo tudi prostor za e'ektroterapiio postala za ga 'ave brezplačno higienično kopal šče s 3 kalmi in 4 prhami centralna kui iava toD'a vedi in Dlin. Dod stavbo Da bo zaklonišče za 30 oseb. ki sa bo moaoče povečati tako d:j bo v niem Drostora za 100 oseb Zunaniost stavbe bo lična, fasada bo i/ o emeni'ca gradiva, okna Da bodo ok ii jena z naravnim kamnom. Ce bo vreme ugodno, bodo prvi del stavbe dogradili v surovem stanju še letos. Gradnja moiernj urejenega posloDia OUZD v Celju ie bila že davno potrebna, sai so bile razmere v starem poslopju nevzdržne. Po dolaem čakanju bo Celie slednjič doblo eno najmodernejših ambulantnih zgradb v-Sloveniji — Sne? .ie pobelil naravo. V n^d lio zvečer so začele v Cel i u in celjski kotlini med dežiem padati Drve snežinke Nalahno ie snežilo vso noč in v ponedeljek ziutrai Je bila vsa narava pobeliena. V okolici je sneg s tanko odeio pokril Dolia travnike in vrtove, v mestu pa ie pobelil strehe. Na hribih okrog Celia ie zapadlo okro^ 5 cm. na Pohorju in Goltjh okro2 20 cm, :ia Savinjskih ulaninah oa do pol met.a snesa. Te/.ki sneg ie povzročil mnoko škode na cvat ju in mla:lem dievju. —c O Vseh svetih bo mestni pogrebni zavod tudi letos organiziral ftvtobu^ni promet na mes-no in okoliško d kocalUče. Avtobusi bodo vozili izpred ko'odvora 31. t m ter i in 2. novembra. —c Redni mesečni brzi turnir Ce jske-ea šahovskega kluba ?a prvenstvo v ne-secu oktobru bo v sredo 30 t m zvečer v hotelu »Evropi«. Ta turnir bo obe iem priprava za veliki pokalni brzi turnir. )\ bo 10. novembra v Llubliani in se ga bo udeležil tudi CeHvne našel Brečka v neki hiši ?a ie Rrečk > napadel ter ea z nožem dvakrat zab >del v hrbet in en š? s topitn predmetom udi -ril oo glavi Težko d škodovane -a K 20-vinca so Prepeljali v celjsko bodico. —c VSoden padec. Ko se ie 251^ m Peter Lipovšek iz Laškesa vračal od mb£e, ie padel na cecti ter se m°čno poškodoval do obrazu in desni roki. Z.lravi se v telj-ski bolnici. NEPRAKTIČEN MOz Mož pride ves razburjen in precej pozno k večerji. Pomisli — pravi ženi — prihajam naravnost od vedeževolke. Za sto dinarjev mi je prerokovala vso bodočnost in mi tudi povedala, da me nimaš rada. — Ti si pa res nepraktičen. Sto dinarjev vržeš proč za nekaj, kar bi ti lahko ja^ povedala brezplačno. GVENDOMN PERISH: Ce bi bil starinar na vogalu XXXin. ne\vyorške ulice samo slutil, kakšno vrednost ima čajna skodelica, ki jo je bil postavil v izložbo med par staiih čevljev in polomljen daljnogled bi najbrže nikoli ne bila skenjena zakonska zveza med Ethel Bellevvcva in Johnom JSJaiiuaidom, 1.lemim baronom iz Mainhilla. Ko sta bila namreč dva meseca zaročena, je John opazil, da nekaj ni v redu in kmalu potem je tudi zvedel za vzrok čudnega vedenja svoje ljubljene neveste. — Ko sem še hoJda v solo — mu je dejala nekoč Ethel, — sem vedno sanjala o Dc:^pseyu. ... o pempflcyu...??? — je vzkliknil John. Ethel Bellevvova dedinja neštetih milijonov bogate rodbine Belle\v in nečakinja še bogatejše tet3, je prikimala. — Mislim — je nadaljevalo dekle po kratkem molku, — da nisi še nikoli premagal nobenega moža in ga poLožil na lopatice. — Toda Ethel . . . — Ne govoriva o tem, — je neusmiljeno prekinila Johna njegova nevesta- — Hotela sem ti nami eč pravkar reči, da ne spadava skupaj ... Ti nisi noben mož John, čeprav meriš dobrih šest čevljev in čeprav si močan kakor mlad konj. Kako si prišel, recimo, na to žensko misel, da zbiraš čajne skodelice? John je zardel. Vedel je da se ljud,^ skrivaj posmehnjeio njegovemu konjičku Podedoval je bil to stiast po svoji materi in imel je eno nr.j-:rp srfv^n 'jših zoUk red-kegapo rcelana n asvetu. — Točno prav za prav ne morem pojasniti tega svoje ga nagnjenja — je odgovoril zamišljeno. — Nekateri ljudje se navdušujejo za slike, drugi zbirajo starinske predmete a.'i znamke, jaz pa dragocen porcelan To je vse. Ethel je zopet pr-kimala. potem je pa ponovila: Ti pač nisi mož. V naslednjih dveh dneh ie John zaman skušal govoriti z Ethel. Ni ga hotela sprejeti in tudi k telefonu ni prišla, ko jo je klical. Ko je osebni tajnik Johnu sporočil da čaka zunaj Bob Tibbets, je sedel triladi bercn v glob:kem naslanjaču in držal v roki čaino skodelico. — Halo. dragi n-iiatelj! — je pozdravil Bob svojega priiatelja. — Prinašam ti presenetljivo novico. — O Ethel? _ Seveda. Dragi moj na Boba Tibbetsa se lahko mirno zaneseš. Saj sem ti vendar obljubil, da se lotim te zadeve In sedaj se "lahko potolažim da sem že ukrenil vse potrebno. Kocke bodo vržene še nocoj. Bob je obmolknil in se radovedno ozrl na skodelico v Johnovi reki. — Bogme, tole je podobno čajni skodelici. — Saj tu,: je — je pritrdil John. To je moje največje odkiitje, odkar zbiram uia-gocen porcelan. To skodelico sem zasledil včeraj pri nekem starinar ju, ki niti ne sluti, kako dragocena je. —To je neverjetno se je začudil Bob. — Ti iščeš pri starinarjih čajne skodelice, tvoja nevesta pa hodi svjja pota. — To je bilo golo naključje — je dejal John Mislil sem, da bi poklonil to skodelico Ethel, da bi videla, kako vroče jo ljubim. — Lahko si mislim kako bo navdušena za to darilo — je odgovoril Bob porogljivo. — Ali mi nisi hot^' s^orr't1 neke novice? — je vprašal John, da bi napeljal pogovor drugam. — Seveda. Zdaj pa poslušaj in strmi. Strica som naprosil, da me je vzel seboj k teti tvoje Ethel in večetial sem z obema damama. Upam. da veš da sta najeli palačo Martonovih? — Ne. — Ko sem zvedel, da se jutri selita, mi je šinila v glavo najsrečnejša misel vsega mojega življenja. Stara Ha^ringtonova Ethel ina teta. ima rodbinske dragulje vojvode Flvmoutba, kaj ne? — če se ne motim, sem nekaj podobnega že slišal. Toda v kakšni zveii so ti dirguln z mojo zaroko? — V veliki, važni zvezi, fant moj Ta stara dama mi je namreč pravila, da hoče drevi ob ena istih prenesti te dragulje v navadni šatulji v pa'ačo . . . Kaj bi dejal na drz^n napad? — Kaj si znorel? je vzkliknil John osuplo. Bobs ie zadovo'ino pome1 roke: — Ne povsem dragi moj. Vsekakor s^m uredil zadevo č:sto v ameriškem duhu. Najel sem v ta namen celo dva prava ban-ita. Brba Cheatmaita in Ch^Hv^a Lopama da bi se zdel napad verjetne ši To sta prava a.morifki gangsterja. s katerima sem se seznanil na ladji m^d vožnjo čez ccean. Kadar -ni^ta pri svrjem delu, sta prav prijazna dečka _ cSe misliš da se h-~~>~> t?ga kako*ko'1 udeležil se temeljito motiš. — Jje nik^r se tako ne razburjal. — je dejal Bob. Ti seveda pcbiieš ta dva dečka na Ua. da postaneta neškoil ,iva. Jaz sem se že povsem domenil z njima. In pravim ti, da sem priprav?;en živeti do smrti v oslovski k:ži. če ti Elbel tpk'i ne bo padla okrog vratu čim pob'ješ oba bandita na tla. Vendar je pa trajalo še pol ure. preden se je dni John pregovorili Tolažil se je s tem. da bo lahko pozneje vse p"» pravici povedal. Teiaj ^e zač?l Bob razvijati svoi n*črt — Odpel leva se z banditima tja v avtomobilu. Bnnnita se skrHeta v grm blizu palače, m!<"Vva na odideva v palačo in 00-proafva za bencin Porečeva. da ga Je nama zmanjkalo. Ta čas vdereta bandita v pala'o in vse no'de po pregremu. — N~ben;h nomislekov nimam preti temu — ie odgovoril John — toda tvoja igra je nevarna. — Menda si res strahopetnež, ga je za-vmil Bob. Z'PTer so bfle vloge točno do^č.-'ne In razdeJiene. — V palačo vdereta s samokresi v ro- kah — je pojasnjeval Bob dvema dečkoma, ki se jima je že od daleč poznala njuna obrt* — in postavita se tako pred mojega prijatelja, da vaju bo mogel z lahkoto pobiti na tla. Potem pa izgineta bliskovito skozi odprta ckna. Sta razumela? ToJovaja sta prikimala. Tik pred ena.,sto so kienili na pot in vse je šlo tako kakor je bilo domenjeno. Ethelina teta je povabila Bcba in Johna v .sa'on. V pričakovanju dogodkov je postavil John drage ceno ča "no skodelico na prizidek kamina kraj šatulje z dragulji. Ko se je cbmil. ja zagledal nase namer jena samokresa naletih tolovajev. — Roke kvišku! — je zakričal prvi. To je bila nepričakovana podrobnost, povsem nasprotna dogovoru. Presenečeni John se je vprašujoče ozrl na Boba. ki je sedel dvignjenih rok za mizo bled kakor zid. Ta čas ko je drfal prvi tolovaj pris't-ne v šahu s samokresom v roki, je drugI diagarje. NI bilo nobenega dvoma, da sta tolovaja izkoristila ugodno priliko za pravi rop. — In vidva strahonetneža se niti ne ganeta? je kliknila Ethel gvorčeno. Bob je poskusil vstati, pa je takoj omahnil nazaj pred grozečo cevjo samokresa. — Snemi ženskama prstane — je ukazal prvi tolovaj. Pog'ed drugega tolovaja se je ustavil na čajni skodelici, stoječi na kaminu — Ali naj vzamem tudi to skodelico? — je vprašal. — Kaj boš s to navlako trešči jo ob tla! Krasna skodelica je opisala kratek lok. potem se je pa razletela na d-obne kosce. 2venket Črepinj je bilo zadnje, česar se je mogel prvi tolovaj spomniti. Naenkrat je namreč zagledal same žareče kroge in blesteče zvezde na krvavordečem ozadju- Njegov tovariš je videl malo več. kajti zagledal je bil še pest. ki je v naslednjem odprl šatuljo in jel »meje spravljati v žep trenutku spremenila njegovo brado v brezoblično gmoto. -—John , — je dejala Ethel loveč sapo. — bil si sii9jen. Dragulji ti niso pomenih ničesar, ko si pa videl, da se je hotel razbojnik dotakniti mene, si postal pravi lev. Ker je biJa Ethel naslonila obraz na Johnove pasi je Bob upal, da ni videla pog'e-Ja, s katerim je bil John ošinil pri teh besedah kamin. Nekaj dni pozneje je dejala Ethel: John, ah bi mi ne pomagal ustanoviti zbiiko porcelana? Pobrala sem s peči črepinje te krasne skodelice in jih d^la zlepiti. To bo največja privlačnost moje zbirke, kajti brez teh črepinj bi ne bila nikoli zvedela, da si cel mož. — Toda — je ugovarjal John v zadregi saj vendar ni bilo zaradi te skodelice ... — Ne laži. — ga je prekinila Ethel, — imam te pa kljub temu rada. Inserirajte v „SI. Narodu" l ALI OGLASI Beseda 50 pai davek posenej Preklici iziave oeseda din l.— dav>'U ..ose rej «4a pismene odgovore glede malih osinsov je nena priložiti znamko - Popustov "a male oglase ne priznamo. 0 50 PAR ENT1.ANIE ižurir.m'»e vezen;* zaves, pe rila mon-jgramov ^umbnic — Velika zaloga perja po 3 din ^■Iirtijuna^. G^srncvprska c 12 in Frančiškanska *J i 4 L. PnsJn?;te *e malih oglasov v >S!ov t^rsdu« Ki Hanzi«. — Na ovratnici ima znamko št 1145. Najditelja prosim da ga izroči proti nagradi — Kotlarka, Tyršcva 35 Ljubljana. 2477 POZOR! Ce želite imeti Vašo obutev hitro, poceni in solidno popravljeno, se obrnite do mene! Kupujem in prodajam rabljene čevlje In obleke. KLAV2ER, Vošnjakova i. 247S iKo&Af-HU K UHARICO veščo in okretno, v starosti 30 do 40 let, sprejmem v boljšo restavracijo. V poštev pridejo le samostojne gostilniške kuharice, vešče kuhe v boljših restavracijah. Nastop takoj aH po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Kraus — gost., Rački, Delnice. 2475 KUPI Beseda 50 par D?ivek posebej N«imsntfti znesek a,— dlD KUPUJEM IN PRODAJAM •abljene čevlje m moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. K L A V 2 E R Vošnjakova 4. 2437 >REBRO DRAGE KAMNE In vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — TvrSeva 2 (paiača hotela >Slon<) 133*13531 Beseda 50 par Davek posebej. Naimanjši znesek diD Za zimo se preskrbite 7. okusnim dolenjskim belim krompirjem "i trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri Trg. posl. Kmetijske družbe Novi trg 3 BM\V 500 cem ugodno prodam ali zamenjam za 200 ccm. — Naslov: Slavko Grilj, Krašnja pri Lukovici. 2474 NARODNA Tiskarna I LJUBLJANA I KNAFUEVA S IZVRŠOJh VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE 96127816161575^2944534443515306791410720827^408267402692672046^330 ^6^09735038519815808011986197367677934086^499343901616539373^875 Stran 6" »SLOVENSKI N A R C D €, torek, 29. oktobra 1940. fitev. 248 Trgovina s spancem v Ameriki Najnovejši izum podjetnega Američana proti nespečnosti Nespecuosi je sodobni pojav, ki ne samo ne gre sporedno z veduo iiitrejsim Lem-pom dela in življenja, temveč ga celo prehiteva. Na nespečnost naletimo v vseh državah in vseh družabnih slojih. Muči duševno in telesno delujoče ljudi. Vsi, ki jih. muči nespečnost, so enako nesrečni in vsi bi se je radi odicrižali. PomagatJ si hočejo z različnimi uspavalnimi siedstvi. ki jim pa navadno več škodujejo nego koristijo jVikjei pa ni tempo življenja tako nagel, kakoi v An.eriki in zalo je tam tudi nespečnost tako razširjena. Nikjer tudi ne najdemo toliko ukrepov, zdravil in domačih sredstev proti nespečnosti kakor tam. Kdo bi mi pomagal do spanja To je bilo vpiašuuje, ki ga je pred leti objavil neki indijski maharadža. Za pravilen odgovor, ki bi moral biti seveda dokazan, je bila razpisana nagrada 100.000 funtov šterlingov. Maharadža je dobil na tisoče predlogov. Slednjič se mu je javij neki zelo star Ind, sloveč kot prirodni zdravnik. On se je pa že vnaprej odpovedal nagradi in maharadži ie priporočil domače zdravilo, češ naj ga preizkusi. Priporočil mu je skodelico toplega mleka, preceje-nega skozi praženo čebulo. In res to sredstvo je pomagalo, maharadža je zopet dobro spal. Zal to enostavno sredstvo ni učinkovalo pri vsakem človeku in zato se niti v Ameriki, niti v Evropi ni moglo razširiti. Ljudje, ki jih je mučila nespečnost, so segali po vseh mogočih sredstvih. Eni so si skušali pomagati z močno lučjo, ki v temi utrudi oči, drugi s posebnimi spanje pospešujočimi gramofonskimi ploščami, z enoličnimi melodijami, ki naj bi jim pomirile živce. Toda pravega uspeha ni bilo nikjer. Končno se je lotil tega vprašanja ameriški trgovec Dine, ki je hotel na vsak način obogateti, pa nikakor ui mogel priti do denarja. Svojo srečo je hotel poskusiti s sredstvom proti nespečnosti. Ni se hotei boriti proti nji z zdravilom, kajti to je bila stvar bolnikov, temveč z nečem, česar še nihče ni preizkusil, tn kar naj bi s svojo sugestivnostjo delalo čudeže. Dine je dolgo razmišljal in delal poskuse, dokler ni končno nekega dne odprl na Broadwayu trgovine, kakršne svet še ni videl Imenuje se »Sleepshop«, kar pomeni trgovina s spancem. Tako stoji z velikanskimi črkami napisano nad vhodom. Ponoči pa žare velike črke v neonovih lučih. da se vidijo daleč naokrog v pestrih barvah. In kmalu je postala ta trgovina najbolj zaželjena in obiskana v vsem New Yorku. Spekulacija podjetnega Američana je bila kaj enostavna. Mož je bil že od začetka prepričan, da tudi on ne zna delati čudežev. Mar pa ni mnogo stvari, ki pospešujejo spanje in ki napravijo ležanje v postelji udobnejše in prijetnejše V trgovini Normana Dina laiiko kupi človek vse. o čemer bi se dalo domnevati, da mu more pomagati k spanju sploh ali pa k mirnejšemu in prijetnejšemu spanju. Dine je začel delati poskuse s sredstvi, preprečujo-čimi ropot, s svetlobnimi zaščitnimi napravami in drugimi pripomočki. Odkril je nove vrste postelj, pisal je propagandne oglase in dal nabiti po mestu zelo učinkovite letake. Nekega dne so čitali ljudje po mestu: Dober spanec — dolga mladost. — Kdor ne spi ne more delati — kdor ne dela, nima kaj jesti 1 — Največje športne uspehe prinaša samo dobro spanje. Med temi letaki, okrašenimi večinoma z zelo lepimi risbami, so videli prebivalci enega podobnega ogromni vizitki. Na njem je bilo s posebnimi črkami na belem ozad- ju napisano: će ne morete dobro spati, se obrnite na Sleepshop. N. Dina. ki vas reši te bolezni. V trgovini s spancem zdaj dobiš vse, kar je v zvezi z modernimi izumi na tem polju. Tako dobiš dvodelno posteljo za zakonce, če mož raje spi na trdem. žena pa na mehkem*. Glavno Dinovo načelo je, da potrebuje vsak človek svojo individualno posteljo. Da dobi res pravo, mora vsakdo izpolniti vpiašalno polo in šele potem mu pripravijo posteljo. Enako je tudi z blazinicami. V Dinovi trgovini vidiš omaro z blazinicami za zaljubljence. To so mehke blazinice v obMki srca, nekoliko trše in parfumirane so za ljudi z ohlajeno ljubeznijo. Dobe se tudi posebne blazinice za ljudi, ki preveč živo sanjajo, trše toda elastične za športnike, zopet druge za ljudi, ki jih rada boli glava itd. Sijajni izdelek Dinovega »sleepshopa« so njegove Midilke. Din trdi, da je rajsko zvonjenje evropskih budilk škodljivo za živce vsakega človeka in gotovo ima mož prav. Njegova trgovina prodaja samo budilke za rahločutne ljudi z lahno zvenečimi melodijami, koračnicami, viharju podobnim bobneniem in šumom vodopadov. Razen tega ima tudi budilne aparate, ki 9e pritrdilo k vzglavju in začno najprej rahlo, potem pa vedno močneje tresti vzglavje. Din prodaja tudi budilne naprave, ki zelo trdo speče ljudi zhude tako, da udarjajo po njihovih glavah. Dinova trgovina s spancem je prav za prav pravljična trgovina. V Ameriki je postala najbolj popularna in ima kakor vsa taka podjetja navdušene pristaše in hude nasprotnike Din je filozof spanja. Uspehi njegovih sredstev so naravnost presenetljivi, če moremo verjeti njegovi bučni reklami. Njegovi konkurenti pa trdijo, da si izmišlja Din svoja sredstva ponoči, ker ne more spati. Pravljična dežela Burma Burmani so po svojem značaju pravi otroci Malo čudne so za naše pojme te burmanske lepotice Burma, bivša, kraljevina, zdaj pokrajina angleške vzhodne Indije meri 597.849 kv. km in ima nad 13,000.000 prebivalcev. V delti reke Iravade leži glavno mesto Ran-gun. Podnebje je tropično. Prebivalci Burme pridelujejo žito in riž ter pridobivajo zlato, baker, cink, pregmo in petrolej. Burma leži stisnjena med angleško Benga-lijo, Tibetom in Siamom. Na severu se dviga visoko pogorje, za katerim se razprostira indijska ravnina. Na drugi strani pa segajo visoko pod nebo tibetski gorski grebeni. Tibet je zelo gorata dežela, polna mogočnih nevarnih gorskih vozlov, med katerimi zijpjo globoki prepadi in šume gorski vrelci. Gore so do samih grebenov pokrite z bujnim tropičnim pragozdom, v katerem živi več domačih plemen. To so plahi toda nevarni ljudje, ki delajo Angležem enake preglavice, kakor večno upirajoča se plemena v himalajskih krajih. Tudi ti se nenadoma pojavijo v dolinah, napadejo vasi, more, ropajo in požigajo. preden pride vojska pa izginejo nazaj v gore. Oe prideš s teh gor pred tibetsko gorsko planoto in se napotiš proti jugu, zagledaš pred seboj krasno, bogato in izredno rodovitno deželo. To je Burma. Ta dežela je tako bogato obdarovana z naravnimi lepotami in bogastvom, da je nastala o nji prav- ljica, da jo je Budha ustvaril v trenutku, ko je bil najboljše volje. V zgodovini Burma še nikoli ni igrala pomembne vloge. Več stoletij je bila bojišče in grob neštetih narodov, pripadajočih indokitajskemu plemenu. Toda ta dežela, približno od polovice preteklega stoletja sestavni del angleško-indijskega svetovnega imperija, se odlikuje z izredno visoko kulturo, slonečo na starin bucimsUčnih tradicijah. Najzgovornejše priče te stare kulture so mnoga svetišča zlasti v nedavnem glavnem mestu Mandei in v sedanji prestolnici Rangunu. Burmske pagode s pozlačenimi strehami, zgoraj stopničasto zoženimi in okrašenimi s fantastičnimi figurami, po svoji lepoti prav nič ne zaostajajo za sdovečimi siamskimi pagodami. Na njihovi okrasitvi je delala vsa umetnostna obrt dežele. Visoko razvita rezbarska umetnost, čudovito lepi izdelki iz stekla in porcelana ter posebni okraski iz cinka, kakršnih ne najdemo nikjer drugje na svetu, krase te čudovito bizarne burmske pagode, vzbujajoče v očeh tujcev občudovanje in navdušenje. Poleg pagod so za Burmo značilni mnogi, večinoma ogromni kipi Budne iz ble-stečega marmorja, lesketajoči se pod pri-pekajočim solne em Zapadne Indije daleč naokrog kot simbol vere. Burmani so po svoji veri budhisti, toda ne več v pravem pomenu besede, kajti skozi stoletja se je budhizem izprevrgel pri njih v čudno vero v demone odgovarjajočo njihovemu značaju. To je ljudstvo otroškega značaja, odliku-joČe se z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi otrok. Burmani se naivno vesele pri igri, občudujejo vse krasno in pompozno in so izredno lahkomiselni. Obenem se pa boje vsega, česar ne razumejo in kar ni v skladu z njihovim otroškim značajem. Zato pojmujejo tudi božanstvo kot oemoni-zem. Sicer so pa Burmani pravi lenuhi, čemu bi delali in se trudili, saj jim je Budha dal tako rodovitno zemljo, c a so z vsem bogato preskrbljeni. Ta vesela, otroška natura Burmanov, njihovo veselje do življenja, sobica, iger in barv, nam tudi pove, zakaj so njihovi poglavarji tako navdušeni za razkošje da spremljajo bučne ceremonije vsak njihov korak. Od tod tudi tolika pestrost bogastva in razkošja v stavbarstvu. Pravljična burmanska poslopja so zgrajena deloma za večnost, deloma pa samo za nekaj dni trajajoče svečanosti, po katerih Jih zopet porušijo, saj tudi otroci pomečejo proč igrače, ko se jih naveličajo. Važno vlogo v življenju Burmanov igrajo njihove močno razpredene reke. Kolibe, hiše in celo vasi, so zgrajene na koleh nad vodo in ves promet je navezan na čolne. Najživahnejše vrvenje vlada na reki Ira-vadi, glavnem toku Burme in tudi veslači na tej reki veljajo za najspretnejše. Kakor beneški gondoljeri stoje tudi ti na robu čolnov, s katerimi varno prevažajo ljudi in tovor čez nevarne pečine in vrtince. Večinoma pa veslajo z nogami in med vožnjo Še harpunirajo ribe. To so veseli dečki vedno s pesmijo na ustih. Samo ponoči utihne njihov radostni smeh, njihove otožne pesmi pa odmevajo nad temnim tokom Iravare. Muhe in sladkorna bolezen V osemdesetih letih preteklega stoletja sta sklenila nemška raziskovalca Minkow-ski in Mering pojasniti kakšno vlogo igra trebušna slinavka pri prebavi. Na kliniki sta redila več psov, katerim sta izrezala slinavko. Mislila sta, da bosta na posledicah tega najlažje spoznala kakšna vloga pripada slinavki pri prebavi. Toda poskus se je senzacionalno zaostril s pozornostjo paznika, ki je moral paziti na pse. Ta vrli mož in dobri opazovalec je namreč ugotovil, da gredo muhe na močo operiranih psov kakor na med. To je povedal učenjakoma, ki sta pasjo močo kemično preiskala in našla v nji v svoje veliko presenečenje mnogo sladkorja. Tako je bila odkrita zveza med sladkorno boleznijo in slinavko. Zdravniki in bolniki so takrat upali, da se bo dalo to dognanje praktično izrabiti. Toda težave so nepričakovano naraščale. Tu pa tam se je I sicer ugotovilo, da človeku, ki ga muči sladkorna bolezen sicer pomaga, če mu vbrizgajo ekstrakt iz trebušne slinavke, še večkrat pa to ni imelo nobenih ugodnih posledic. Tik pred svetovno vojno je Nemec Zul-ser v svojem prizadevanju malone že dosegel cilj, toda neuspeh ga je petri. Svetovna vojna in povojna leta so preprečila nova raziskovanja. Te okolnosti so iztrgale nemškim učenjakom junaški čin —* odkritje zdravila proti slaokorni bolezni. Končno je bila leta 1922. pot odprta. Po napornih poskusih sta odkrila kanadska raziskovalca Banting in West učinkovito snov iz t'.ebušne slinavke in j\o praktično uporabila. To je omogočilo pozneje reSiti tisočerim bolnikom življenje. Od 6 do 12.C2D konjskih sil Taka je bila Stephensonova lokomotiva Prvo lokomotivo ie zgradil 1803 Anglež Trevitaik. Tehtala je 10.000 kg in vozila je s hitrostjo 8 km na uro. Bila ie Da slabo zgrajena in kmalu io ie zameniala Stephensonova z 12 HP. Ta lokomotiva ie leta 1829. zmagala na rainhillski tekmi lokomotiv, kjer ie vozila s hitrostjo 60 km na uro. S tem letom se oričenia vek lokomotiv. V gradnji so prišli inženierii do ogromnih strojev Največje lokomotive ima Da Amerika. Tam so izdelali ogromne lokomotive na 12 osi in 4500 HP Rabili so jih večinoma za tovorne vlake Ustrezale so sicer stremiieniu kenstrukteriev o lokomotivah, ki bi vlekle najdaljše In najtežje vlake, bile so Da Drem<~čne in dolge vlake so trgale. Zato jih rabijo zdaj samo za potiskanje. Podobne močne lokomotive ima tudi Nemčija na progi Dunaj—Sa Izb ur s. To so bile svoj čas največje evroDske lokomotive. V srednji Evropi se oa rabijo lokomotive do največ 4500 HP. Težje lokomotive niso prikladne, ker tudi tračnice niso tako močne kakor v Ameriki in ker take lokomotive težko vozno na ovinkih. Kapaciteto se ie posrečilo dvigniti samo pri električni lokomotivi, ki doseže 7 000 HP. pa ie mnogo manjka cd parne. Vsaka električna lokomotiva obstoja iz dveh delov. Samo v Švici rabiio za železniške orose v sorskih krajih lokomotivo do 12.000 HP. torej najmočnejšo lokom "tivo na svetu. Največja vodna elektrarna V Sovjetski Rusiji marljivo delajo na velikih vodnih napravah za izkoriščanje vodne sile Volge in njenih pritokov. Zgrajene bodo nove velike elektrarne, ki bodo dajale 60 milijard K\VH V ta namen bodo zgradili 8 velikih jezov in 8 elektrarn. Elektrarna pri Kuvbi^evu s kapaciteto 3 milijone 400.000 KNVH bo največja vodna elektrarna na svetu Izmed 8 elektrarn, ena na kanailu Moskva—Volga, že obratuje, Ugljičevska in Rvbinska bosta pa kmalu dograjeni. Pri Rvbinsku nastaja obenem veliko umetno jezero, ki zavzema del okrajev Jaroslav, Kalinin in Vologda, in se razprostira na površini 475.000 h«. Tu je bilo 408 kolhozov, 723 naselbin. 424 šol in 258 industrijskih podjetij Ozemlje, ki bo vsako leto spomladi poplavljeno, je deloma pokrite tudi z gozdovi. Preseliti bo treba 30.000 kmetij Preselitev pa ne bo zadela samo kmečkega prebivalstva, temveč tudi mestno. Preseliti bo treba mesti Mologo in Kaljasin, ležeči ob gornjem toku Volge in oddaljeni kakih 150 km drugo od drugega. Na ozemlju, ki je bilo dodeljeno prebivalcem izpraznjenega ozemlja, nastajajo naselbine, šole, bolnice in industrijska podjetja. Zaton japonskih čajarn Japonska, ki se že tri leta vojskuje, se je odločila za nov gospodarski red, kakr snega imajo avtoritativne države v Evropi Novi načrt predvideva tako gospodar stvo, ki omogoča tudi med vojno prehra no prebivalstva, čeprav z nekaterimi omejitvami, obenem pa je usmerjen na to, da se obrambna moč države čim bolj poveča. Na Japonskem so izdelali obširen na- j črt novega gospodarstva in so se marsičesa naučili pri Nemcih. Japonsko gospodar stvo se razvija po načrtu že od začetka svetovne vojne, tako glede proizvodnje in potrošnje, kakor glede izvoza. Poleg tega so bili na Japonskem izdani razni zakoni proti razkošju, ki so stopili v veđjavo letos 1. oktobra. Vsak Japonec in vsaka Japonka ne glede na družabni položaj in starost, se mora odpovedati vse- mu razkošju. Novi zakoni segajo v najintimnejše ndbinske svtčanosti. Tako recimo izdatki za poroko nc smejo presegati 20 jenov, dočim so prej trošili bogati Japonci za poročne svečanosti in gostije težke tisočake Vse življenje bo polagoma reformirano. Tako bo omejen tudi poset slovečih japonskih čajarn Cajarne se smejo zdaj odpirati šele ob 17.. dočim so bile doslej odprte že od ranega jutra. Umetni kavčuk Ideja umetnega izdelovanja kavčuka je že dokaj stara. Pive poskuse so delali učenjaki že ob koncu preteklega stoletja, toda takratni izdelki še niso dosegli kakovosti prirodnoga kavčuka. Industrijsko so jeli ic&lelovati sintetični kavčuk šele med svetevno vojno v Nemčiji. Po vojni je pa doživel usodo večine takratnih nadomestnih snovi, ker niti po kakrvostl niti po ceni ni mogel tekmovati s prirodno sirovino. Potberno je bilo še dolgo, preden je nastala sedanja umetna guma ki v marsikaterem pogledu celo prekaša prirodni kavčuk. Temelj večine sedanjih proizvajalnih procesov je priprava butadiena in njemu podebnih ogljikovodikov. V Rusiji se izdeluje iz alkohola, za nemško buno je pa izhodna sn„v acetilen. Nemški sintetični kavčuk, izCSlan iz butadiena in postavljen na trg pod imenom *buna«, je material mnogih novih možnosti. Izdeluje se v dveh glavnih tipih. Prvi se imenuje borbunan, drugi pa buna S. Obe vrsti prekašata prirodni kavčuk približno za 30 odstotkov in se tudi znatno manj c.brabita. Umetni kavčuk je tu^i bol; odporen proti vročini kakor prirodni. Berb^nam bolje kjlbuje organskim tekočinam in zato ga rabijo v kemični in strojni Industriji, zlast pa pri izdelovanju avtomrbilov ker mu bencin in olje sploh ne #«kcJujeta. v nc por: t ju z naravnm kavčukom, ki j? izolator, je ber-bunam prevodnik. Buna S se rabi večinoma kot nadomestek nrravnega kavčuka reci moza izdelcvanir- pnevmatik. Izdelki •z n;'e so trpezrnejči kak'r iz prirec^ne^a kavčuka in zato je zelo prikladna za izdelovanje trde gume. PRAKTIČNA ŽENA — Ker nisem mogla v nobeni trgovini najti kravate, ki bi harmonirala s tvojo obleko, sem si kupila novo obleko, ki bo harmonirala s tvojo kravato. Edmund O' Hara: 17 aprofesorja Roman Townsend je takoj dvignil roke. Torej se je vendarle ujel v spretno nastavljeno past. Toda tu ni bilo pomoči, moral se je pokoriti. Igra se je gotovo bližala koncu. Toda najbolj gotovo je bilo to, da je avto drvel proti letališču. A kaj je počenjal njegov sovražnik ? On je tipal po njegovem suknjiču. Aha, najbrž je iskal orožje. Njegovo prizadevanje bo zaman. Glej, zanimal se je tudi za njegovo denarnico, preštel je denar in preiskal njegov fotoaparat. AM je bil to morda navaden bandit? — Zdaj me najbrž smatrate za tepca, — je dejal Townsend hladnokrvno. — Toda odkrito vam moram priznati, da mi je pač vseeno, kaj si mislite o meni. — Zelo se motite, gospod Townse* d, — je odgovoril glas iz mračnega kota. — Da sem vas smatral za tepca, bi vam ne bil rezerviral mesta v letalu, niti bi se ne bil potrudil peljati se z vami. Sicer pa, evo, vračam vam vašo lastnino. Ničesar se nisem dotaknil, kajne? Izvolite prešteti denar. No, kar vze- mite ga. Ah, da, mislite, da morate še vedno držati roke kvišku. Ne, to ni več potrebno. Presenečeni Townsend je vzel svoj fotoaparat in denarnico. Postrežljivo je neznanec prižgal žepno svetilko in kratek pogled je zadostoval detektivu, da se je prepričal, da so v denarnici še vsi bankovci, kar jih je bilo prej v nji. — Vražja strela, — se je razjezil. — Kaj naj to pomeni ? Kdo pa ste vi ? Zakaj se tako brigate zame ? — Vi čisto napačno razumete svoj položaj, gospod Townsend, — ga je poučil neznanec spoštljivo. — Ne vi, temveč jaz imam pravico zastavljati vam vprašanja. — Potem je pa pripomnil tiho: Kaj vas je privedlo v New York? Mar ste prišli samo po ta aparat? — Vedite, da niti ne mislim, da bi odgovarjal na vaša vprašanja, dokler vi niste odgovorili na moja, — je odgovoril Townsend trmasto. — Najprej bi rad vedel, kdo ste. Če ste moj sovražnik ... — Ne, to nikakor nisem. — To bi lahko trdil vsakdo. No, dovolite, da izgovorim svoje misli do konca. Ce ste moj sovražnik, se požurite. Priložnost je za vas zelo ugodna. Izvlecite svojo plinsko masko, pa tudi svoj sodček s plinom. — Samo trenutek, Townsend, — ga. je prekinil neznanec. — Dobro bo za vas, da veste: vam ne preti nevarnost po zastrupljenju s plinom. Trije kriminalni uradniki so umrli take smrti, četrtemu je pa nameniena drugačna smrt. — Kako to? — Kaj enostavno. Plinske bombe so bile samo tri. Te besede, izgovorjene z mirnim glasom, so navzlic temu učinkovale zelo prepričevalno. Townsend je buljil v zrak. — Od kod pa veste to? Vi torej vendarle pripadate tej zločinski tolpi? Nekaj časa je neznanec molčal, potem je pa odgovoril, naglašujoč vsako besedo: — Morda res pripadam zločinski tolpi. Gotovo pa ne tisti, ki jo vi preganjate. In od kod vse to vem? Eh, mi vemo marsikaj, toda žal vsega še ne. Vi, gospod Townsend, ste zdaj tako rekoč med dvema ognjema in zapomnite si: Jaz pripadam stranki vašega neznanega prijatelja. Townsend je bil sklenil, da se ne bo dal več premotiti. — Nisem mislil, da ima ta skrivnostni prijatelj za seboj celo organizacijo, — je dejal hladno in mirno. — In vendar je tako, — je odgovoril neznanec prav tako mirno. — In ker sem zdaj jaz odgovoril na vaša vprašanja, izvolite tudi vi odgovoriti meni: Ali je bila edina svrha vašega prihoda v New York, da pridete do tega aparata? — Glavna svrha, — je priznal detektiv odkrito. Zdaj je bil prepričan, da neznanec nima nobenih slabih namenov. — No, razen tega sem pa hotel z nekom govoriti — Z Lenglenom, — nam je to znano. Električni vod v njegovo stanovanje je bil prerezan točno ob desetih in sedem minut, torej v Času, ko ste vi prispeli v New York. Townsend je kar poskočil od presenečenja. — Kdo ga je pa prerezal? Vi ali sovražna stranka ? Avto se je ustavil. — Hitro, hitro! — je zaklical mož v usnjenem suknjiču, — takoj se dvignemo. Townsend je zagledal obrise letala, — Odgovorite na moje zadnje vprašanje, — se je obrnil Townsend k svojemu spremljevalcu potem ko sta bila oba izstopila iz avtomobila. — Dovolite, da na to vprašanje ne odgovorim, — je odgovoril neznanec mirno. — Vi bi morda podvomili v moje prijateljstvo, če bi vam povedal, da mi . .. — Vstopite, gospod Kenntlbury! — je zaklical nekdo glasno. Townsend je hitro vstopil v letalo. Ko se je obrnil, je bil neznanec že izginil. Takoj potem se je letalo dvignilo. IX. — To ni bilo lepo od tebe, Kennt!bury, — je dejal očka Sam pri zajtrku. — Ne, to res ni bilo lepo od tebe. — Domov ste prišli šele ob dveh zjutraj, — je pripomnila Marion. Townsend je bil spokorno povesil glavo. Bil je hvaležen Marion za to nedolžno prevaro, kajti domov je bil prišel v resnici šele ob štirih zjutraj. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Onintof // Vai v Ljubljani V so letih nerešeno socialno vprašanje Samo z denarjem, ki ga izdano v petih letih za gluho- neme, hi lahko gluhonemnico za vse gluhoneme otroke LJubljana, 29. oktobra Ban dravske banovine Je obljubil sredstva za razširjenje ljubljanske g'luhonernnice. V dogledni bodočnosti bo razširjeni zavod lahko sprejel ves gluhonemi naraščaj v Sloveniji, če bo šlo vse posreči, človek se pa ne more načuditi, da socialnega in kulturnega vprašanja povečave zavoda nismo mogli rešiti že prej, kajti to vprašanje Je aktualno prav za prav že od prevrata, torej ad 20 let. Strokovni učitelj v rluhonemnici g. Metod Kumelj je v spominski knjigi ob 401ftnici zavoda orisal stanje gluhonemih v Sloveniji. Slovenci ne vemo, pravi med drugim avtor, koliko glusoev prebiva med nami. Vse številke so le približne cenitve, sloneče na statističnih ugotovitvah drugih držav. Za Slovenijo jemljemo za osnovo rezultate, ki so jih pokazala statistična raziskovanja v alpskih deželah. Računati pa moramo v Sloveniji na 1800 do 2200 giušcev. V Sloveniji ao še vedno kraji, v katerih ničesar ne vedo O možnosti izobrazbe gluhih otrok in o glu- honemnici. Za glusee iz teh krajev sploh ne izvemo, ali pa izvemo prepozno, ko so že ostareli. Ti gluhi otroci ostanejo zaradi nepoučenosti starše doma, kjer se starajo popolnoma prepuščeni usodi neizobražene ga gluhonemca. sebi in okolici v breme. V starosti od dopolnjenega S. leta do dopolnjenega 16. leta je v Sloveniji 320 do 360 gluhonemih otrok. Tudi za vse tc predpisuje, kakor za poinočutne zakon o ljudskih šolah obvezno šolanje. Docim pa je za poinočutne otroke preskrbljeno, da se more obvezno šolanje tudi izvajati in Sedanja, mnogo pretesna, giuhoneninica je za te otroke dovolj šol, so gluhi otroci zapostavljeni. Zanje obstoji v Sloveniji samo en zavod, ki more sprejeti le del slovenskih gluhonemih otrok. Drugim ostanejo vrata v gluhonemnico za vedno zaprta. Zato ao ti otroci za trajno izločeni iz slovenskega kulturnega, socialnega in gospodarskega občestva. Da sedanji zavod ne ustreza potrebam, je razvidno po tem, da je bil zgrajen pred 40 leti za 60 otrok, danes pa je v njem 148 gluhonemih otrok. Gluhonemnica je danes prenapolnjena, da že trpi delo v njej. da sta že ogrožena higiena in zdravje otrok. Od vzgoje in izobrazbe v gluho-nemnici bo odtrganih 170 do 210 slovenskih gluhonemih otrok. Od teh jih je 110 do 140 tui i za Šolo spofvnbnih. ostali so v duševnem razvoju zaostali. Toda tudi za ostale, ki niso sposobni za šolanje, bi s« moral naiti prostor. Ce ne v soli, pa vsaj v aavetlsču. Najjačje sredstvo za ohranitev ljudskega zdravja in zdravja poedlnca so urejene gmotne in higienske razmere in pravočas- Po 4 letih obsojen v odsotnosti Dva lesna trgovca je opeharil za 70.000 din Ljubljana, 29. oktobra 2e pred štirimi leti se je zgodilo, da je trgovec Milorad Miškovič. ki je pristojen v Skoplje, biva pa v Beogradu, sklenil s trgovcema Alojzijem Cvenkljoni in Ivanom Andoljškom kupno pogodbo za dobavo večje količine lesa za skupno vsoto okoli 79 tisoč din. Cvonkelj je trgovcu dobavil 190 kub. m lesa za 41.099 din, Andoljšek pa za 38.000 din. Ker Miškovič ni plačal dobavljenega lesa. Je bil ovaden in državno tožilstvo je naperilo proti njemu obtožbo, da je v Ljubljani z lažnim predstavljanjem, da je pošten kupec in da sklepa kupno pogodbo kot zastopnik rudnika Ve-luče pri Trsteniku oba ljubljanska trgovca prevaril. Sodišče je osumljenca v preiskavi zaslišalo, toda Miškovič je zanikal krivdo. Zaman je sodišče obtoženca vabilo k razpravi Miškovič se. ni hotel zglasiti, da bi se sam zagovarjal pred sodiščem, zato ga je okrožno sodišče obsodilo v odsotnosti. Oškodovana trgovca sta izpovedala, da se je Miškovič izdal za zastopnika Lidije Radovan ovičeve. ki Je lastnica rudnika Vu-leče. in da je pooblaščen kupiti les za rudnik. Miškovič Je podpisal pogodbo, o kateri bi moral les plačati v 60 dneh po dobavi. V maju 1 1936 je bil les dobavljen, a potekel je plačilni rok, ne da bi lesna trgovca dobila svoj denar. Začele so se poizvedbe o podjetnem zastopniku rudnika VeluČe in ugotovili so, da je Miškovič Cven kijev in Andoljškov les v redu prejel in ga prodal v Zagrehu nekemu Griin-Uaumu Euiilu. Svoj zagovor je obtoženec večkrat spremenil in mu ie zaradi tega sodišče ni moglo dati veje. Izgovarjal se je, da lesa ni hotel poslati rudniku v Veiuče. ker je izvedel, da rudnik slabo stoji. Bal se jc. da ne bo prišel do denarja, če pošlje les v rudnik, zato ga je raje prodal Grunbmi-mu v Zagrebu. Pa tudi Grilnbaum se ni držal plačilnih pogojev ln zaradi tega ni mogel poravnati dolga trgovcema v Ljubljani. Lidija Radovanovičeva, za katero je obtoženec kupoval les v Ljubljani, je izjavila, da sploh ni lastnica rudnika VeluČe. Bila je v pogajanjih za nakup rudnika a do kupčije ni prišlo, lastnik je ostal Jovan Markovlč. Glede obtoženca ie Izjavila da ni bil pooblaščen nakupovati les na nje-račun. Sodnik poed'nec okrožnega sodiflča f~ Pompe je po BasliSanju veen vv'* Obsodi obtoženega, trgovca Mi5ko*vida ">* oda fcnosl na IG mesecev zapora in na 600 l'r gli Koncert pianista N. Magalova Ljubljana, 29 oktobra rsucita Magalov. nam znan že izza lanskega koncerta, je vsekakor umetniška osebnost, ki razpolaga z izrednimi odlikami klavirske igre tako v tehničnem kakor v in-terpretacijskem pogledu: z uravnoteženim, stabilnim nastavkom, ki ga obvladuje v levi in desni roki po potrebi igre naravnost vzorno, z estetsko zaključenim oblikovanjem tona posamič in v 4iniji, s čimer izvablja v poljubni intenziteti instrumentu sijajne zvoke, z izstopajočim smislom za preciziran jc vseh nians iormc ter iste v celoti in s poglobljenim dojemanjem vsebinskih vrednot skladbe. Tako vsej v najsplošnejših obrisih; seveda pa je izdelan tudi v podrobnostih. Zdi se mi, da je pri njem čut za formalno oblikovanje še prav posebno razvrt, ne da bi pri tem vsebinski moment kakorkoli trpel. Nasprotno: oba momenta spaja z veliko točnostjo in skuša doseči med njima ekvivalentni odnos. Tako nam razvije zveneče skladbe, formalno izklesane m estetski zaključene s svojskim akcentom interpretacije. S tem se predstavlja za pianista, ki stoji v vrsti s svetovnimi imeni in jc vendar še v neprestanem zorenju, kar njegovo umetniško kapaciteto še veča in obeta še višje uspehe F z njega vre postvarjevalna sila z očitno močjo in povzroča v zvezi z virtuozno tehniko blesteč in hkrati globok vtis. Izbral si je prav za prav težak program, ki ga v takšni kontinuiteti od drugih pianistov nismo vajeni, pa je zgovorni dokaz za dejstvo, koliko zmore. Svoj koncert je začel z dvema koralnima predigrama Ba-cha-Busonija (Odrešemk prihaja. Veselite se kristijani) ter jima je dal v*o globino, ki jo skladbi zahtevata Nadaljeval je s tehnično težkim' Brahmsovimi »Variacijami na Paganinijev tema op 35 b* ki jih je prikazal v odlični interpretaciji kar pa velja še bolj z« Schumannov »Karneval« To skladbo smo že slikali od različnih pianistov, pa je z redkimi izjemami zapustila dolgočasen, neugoden vtis. Piarrst Magalov pa ji je dal toliko sveže dinan/ke. tehničnega bleska in čustvene širme de nam je postala neprimerno bhžia in duševno bogatejša, zlasti v nekaterih delib (n. pr. Ar-Jequin, Sphinxes. Chiarna itd.): predvsem naglašam izklesanost forme, ki je po njem dobila v »Karnevalu« polnega izraza. Nadaljeval je s Stravnske-ja suito »Petruška«, ki je zgrajena na moderni baz m nudi vse polno novih, muzikalno zanim vh, čustveno močnih, ritmično značilnih :n ilustrativno nasičenih momentov; tehnično je komplicirana, interpretacijski pa ima obilo možnosti, da more iz nie prav pianist-umetnik poustvariti vsebinski nad vse de-jeml j ivo estetsko celoto. Magalov je tc povsem do- segel in je predstavil »PetruSto« v najbolj učinkovitem smislu. Svoje izre«:nf sp nosti vsebinskega oblikovanja je dokazal tudi v Ra volov i »Ladji na oceanu«, kjer je izrazil vse nežnosti skladateljeve stvari, dovršeno; slasti tehnične finese pa je izoblikoval Še v poslednji sk'a^b: sporeda, Saint Saens-Lisztovem »Dan&e Mac:.brc«, čemur je ob koncu dodal še več skladb (Chopin, Prokofjev). Med vsemi v roki, se ie sa'vokr=»s nena.om sproži] in krogla ie zade a Bntci v pri Br teč fe tak-i onia^inii s sU> a in ra me-: \l'h:;'. Cirrroer h n k. ie bi; po ••' 1 "'• jrn dogorikd v-- '•'»»;• r>t.: s.» orožniki are ti »-ali in pi^^^n v zapore kroi-.."V i > » HI v C. I G.^.ir;o pri Litiji, 2& oktobra Na predi'ri k:'i stfii rhah v Gradcu, kjer ji litijski ko] dvor in ?nsna. Mnutn^rjova predilnica, >e je ra/sirila včoraj kasno proti VL-ieru ves*, ie s-Vocil v Saftnp neki mdSkr. Takoj so prihiteli k obrežju reševalci. Fantje in rr. j';:. S k •!' in vrvmi so sku-Saii Opnpanca potegniti k bregu, vendar je bile -.ji1 v prizadevanje zaman. Vrtinci so rr £a .... .'A od brega :n valov: so ga odnesli naprej. Uvedi ii jc bila uradna prc: !;• va. ki je UgotovUa, da je i..-srečni mož Martin Vi-derg&r, slar 68 let. d -aa iz Gradca, oče ugl .':ie dnuine. Zadnje dni je bil ves za-miSljen in včeraj popoMnc se je zglasil pri zna;-, jih r.a St^vb.ih, k:or so epazih, da z nj;m nekaj ni v redu. Oa pa se je od;«>čiI za samomor, ni n:hčc slutil. Proti večeru se je poslovi] in ko je pri cl na breg Save, je nenadoma skočil v valove. Njegovega trupa Se niso na;-lx. Iz Kranja — Otvoritvena predstava grled. odra TsTar. čitalnice, ki je bila v sredo zvečer, je prav lepo uspela. Priznati je sicer treba, da so krize v zadnjih letih zadale močan udarec društvu in da to ni ostalo brez posledic tudi za odrsko udejstvovanje. Toda že ta predstava, da sdutti, da se boilo prilike normalizirale in da bomo zopet videli predstave na oni višini, kot jih je bilo občinstvo vajeno nekdaj, šala »Vozel« je prav prijetno odrsko delo iz življenja na vasi in so igralci svoje vlog-e podali dokaj dobro. Občinstvo se je ob dobro obdelanih zapletljajih prav prisrčno zabavalo. Kdor še ni vi el zabavne igre, naj ne zamudi zadnje prilke, ker se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 16. igra nepreklicno poslednjič. — K "ava zajezdila, tov. avlo. Neobičajna nezgoda se je pripetila v četrtek šoferju tov. avtomobila last Jug. tvor. gume. ki k sreči razen materialne šKode ni zahtevala večjih žrtev. Ko je šofer vozil po cesti proti Ljubljani je približno »na mejah« opazil, da je na cesti krava. Hitro je znižal" hitrost in se prav počasi približal živali. Ko je bil Že tik ob živali, ki se za prihajajoči avto ni niti zmenila, je šofer zavil na levo in hotel tako obiti kravo, ki pa je prav takrat tudi skočila na levo, zadela v avto in v naslednje n trenutku poskočila tudi na hladilnik in pri tem močno poškodovala ves prednji del avtomobila. Kljub hudemu udarcu pa se krava ni niti malo poškodovala, docim znaša škoda na avtomobilu okrog 10.000 din. — Srebrna ura z verižico je bila najdena. Lastnik naj se zglaai na mestni policijL — Pohitite z delom pri urejevanju robnikov za dovoze v hiše. Občinstvo se v če- na rmonn interesentov. Mestna občina razglaša, da bo odslej zaradi pomanjkanja kreditov do nadaljne-ga potrebno, da bodo oni, ki bodo hoteli imeti žigosane sode lahko poklicali uradnika na kraj bivališča in to na lastne stroške. — Tečaj ruskega jezika se prične prve dni novembra. Poučevala bo ga, prof. Mar-tinek iz Ljubljane, ki poučuje že drugo leto t zavidljivim uspehom ruski jezik tudi v Splošnem ženskem društvu. Učnina bo nizka in za. vsakogar zmogljiva. Informacije in prijave dobe interesenti v knjigami >Sava> — SR Kranj : SR Maribor 4:1 (1 : 0). Včeraj je bila odigrana v dežju in na izredno razmočenem terenu težko pričakovana tekma, ki je razjasnila glave navijačev iz Kranja, ko so morali zaradi zmage SK železničarja misliti, da bosta Sle tudi te dve točki v Maribor. Toda »žoga je okrogla« in glej, domača so imeli zopet srečen dan, ne toliko pred vrati, a vendar dovolj za zmago. Kranjska enajstorica je zaigrala z voljo in uspeh ni Izostal. Tekma je bila na las podobna oni z Ljubljano, in zopet se je pokazalo, da imata borbenost in požrtvovalnost prednost pred lepo, a nekoristno igro. Domača enajstorica v pretežnem delu tekme ni predvajala lepega nogometa. V nasprotju z Mariborom Je igrala raztrgano, a so zato napadalci pomagali halfom, da celo branilcem. Kadar pa je bilo mogoče, ae e moštvo hitro povezalo in te se je pričelo obleganje mariborskih vrat z odličnim vratarjem- T« dve tekmi sta dokazali, da bi lahko domače moštvo doseglo lepše mesto na tabeli, če bi enajstorica posvečala več pažnje treningom. Sporazumevanje med igrači v tekmah, kjer se situacije hitro menjavajo, je neogibno potrebno in se doseže le s skun-nimi vajami. Edinicam Zveze kulturnih društev Vsa narodna društva na} sodelujejo pri zbirki CMD Velika nabiralna akcija Družbe Sv. Cirila tn Metoda za zimsko pomoč r,&$i meft je vzbudila v naši širši fm nest mnogo zanimanja in upravičeno lahke upamo, da bo 10. november v polni meri uspel in dokazal veliko ljubezen dc našega matera človeka in našega skupnega doma. Pri narodni zbirki pod geslom »M&1 položi dar domu na ultar<* morajo sodelovati vsa podeželska društva Zveza kulturnih društev v Ljubljani se je rade\ olje odzvala vabilu \*odstva Družbe sv Cirila in Metoda, da po svojih močeh in s svojimi edinicami pomaga pri izvedbi tega plemenitega pokreta. Je pa to tudi njena dolžnost saj te ona v prvi vrsti poklicana s'užitt idealom naše narodne obrambe in t prosvetnim delom vzgafati in krepiti narodni ponos in državljansko zavest Boif ko kdajkoli poprej Je danes naša dolžnost, z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti idealne stremljenja naše vodilne narodno obrambne organizacije Zato pozivamo vse v Zvezi včlanjene organizacije, da takoj po prejemu vabila pri-stopijo k delu v smislu navodil, ki so jih prejela od vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda. Za Zvezo kulturnih društev v Ljubljani Predsednik, prof Fran Jeran. L r. Tajnik; Ver bič Dušan. L r. Iz Kamnika — Hotel k trula zaprt? S 1. novembrom preneha z gostilno gdč. Vrlinškova, ki je imela v najemu staroznano renomirano gostilno pri Kendl. Gostilna je bila dolga desetletja ena najboljših in znana tudi v tujini. Vsi odličniki, ki so posečali Kamnik, so se vedno nastanili v tej gostilni, ki je dobila od tod tudi ime hotel. Sedanja najemnica bi še ostala, pa menda občina noče izdati koncesije, čeprav je najemnica za to dobro usposobljena, pa tudi ta gostilna prav gotovo ne more in ne sme ostati zaprta. Res je. da je v Kamniku približno polovica gostiln preveč, res je pa tudi, da je občina kljub temu izdala v zadnjih letih še več novih koncesij. Zato smo prepričani, da bq tudi tu kaka oseba le dobila koncesijo . .. — Jadranski dan, krajevni odbor Jadranske straže je na svoji zadnji seji sklenil, da tudi letos proslavi jadranski dan. Ker je 31. oktober glede na to, da je drugi dan praznik vseh svetnikov, neprimeren za vsako prreditev, je odbor sklenil, da proslavi praznik našega morja naslednji teden. Datum, uro hi program objavimo pravočasno. — Esleibe ln krlzanteme nam pričajo, da se zopet bližamo prazmku vseh svetn'kov. Večina irk>žb je okusno opremljenih z raznimi pveč'cnmi in poio^n'm. na trgu na je vs*:k riRn d^sti cvetia, posebno še kri-zanf'-r:-* — Telovadni f>dd«!ki pr! htJraJfrnjem pokOta po zamenjali BVO^e tf.iov.idne rtn*»-ve. Tako fmnjo telovadbo moški otfdeiltJ ob po:>-delikih in četrtkih, ženska pa ob torkih in petkih. Ure za vse Oddelke so tale neizprensenjene. in znancev. Rudniška godba le po!\"1">icl v slovo svirala pretresljive žalosiinke. Užaloščenim svojcem iskreno sožalie. pokojnici lahka zemlja. — Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami priredi v sredo 30. t. m. ob 20 Jadranska straža v Trbovljah.. Večer bo posvečen lepotam našega sinjega Jadra oa. Prijatelji jugoslovenskeaa morja vljudno vabljeni. Iz Polfčan — Voda, »neg In mraz. vse na?nkrat smo dobili te dni. V petek ponoči je spet lilo in v soboto zj utr a i sta iz strua sU pili spet Brežnioa in Dravinja ter se razlili po travnikih in njivah, Prvi znak v soboto zjutraj, da je spet voda zunai ie bil din s tena. da spet nismo imei eiaktr čre luči. Turbina v tukajšnji električni oentrah zaradi visoke vode ni mocj; v rad delovati. V soboto zvečer, ko najrafle poslušamo radio to deloma od nos i a. Za povod r: o on sm d dobi H sne£. ki :r začel na Hovati med dežjem že v nede :^ ^\v:č>.j z j,ura i pa 1^ bila te vsa dolina potH l*fl« Prvi inšt, i- e.« U rej zelo zg^da; nastopil In z. nnm e . < a 'di mraz. da br. treba ie mr^!lt. ria kurjavo, ki ie letos po so . r> ima Sne napravil precei j&pda s. nemu drevju id mu ie Do'omil veie. nočni v har p e iz-ruval tudi nekatera mlada dr sa — »Noben otrok nr Sme hiti lai n*« i e ra nn;n revno deco tak. i-, p lobru sla j, ;zs:lii današnji čas Kdor .a or». . , k<. z deco in gleda d.n n.i da . se-strađanć in or-mražene ot.*ke ki r>» ■-eč dni in tednov ne d. biio v roki kruha, ta bo razumel potrebo po krbeti 'i t? la" e Lepo predavanje. Predavanje o bo- ' r*ve*e, razn^ šolah so za to v poln m Iz Trbsvelj priredilo Kolo jufoslo rooojGćh se*ter v Tt- tekvi ak iie za šolske kuhinje k: so si nadala nalogo preskrbeti tak** otroke s hra- dalje večji meri pritožuje, ker robniki in pločniki Se vedno niso urejeni, zaradi česar je zlasti od deževnih dnevih hoja na I žalovanje. K zadnjemu počitku lo ie vne- ten mestih nemogoča. bovljafc, je pokazalo da ie zlasti v vrstah ' f° v A1™*?* mesecih, da parna štvo RK in • učiteljstvo crganizarala šolsko kuhinjo, ki i ie pr'pc-mogla. da so nairevneiši š larji. ! ki doma nimaio toole^a zaitrka in krnha. \ dobivali iz šolske kuhinie primern> ko- | ličino toplesa mleka in kos kruha Se oda je t:eba za tako akciio zbrat: p-^cei tis-*- rakov in dobre volie. da usp1 Sola za to I nima sredstev, prav ta'co ne razpol i a z 1 dovodnimi sredstvi RK. zato oa b s*a apelirala predvsem na usmiljena srca vs?h i ki koMčkal zmorejo, predvsem se bdela j obrnila na prerrvTŽrieise *lo1e in razne tvrHke. ki nai ne zavračalo nabiralcev ki i bodo zadevno hodili okro? in prosili Pa i tudi ostali naj premožnejši nai cdrrejo , svoi del. Vsak nai priskoči na oomoč ro I svoji moči. Vemo. da je v danarniih tež-; kih časih težko marsikomu in da b; b'"l | marsikdo sam notreben pomoči, t^a če pomislimo na tiste ubo^e se-tradane malčke, ki iih srečavamo vsak dan vsepovsod, kamorkoli se ozremo, nam bo žrtev laŽ'a. Učiteljstvo. ki se ie za akcito z vso skrbio zavzelo, ie sklenilo, da bo razen drugih poti, ki iih bo v ta namen naoravilo. organiziralo do zgledu več iih mest Dobiranie prispevkov na dan vseh svetnikov r>-ed vhodom pokopališča pod geslrm »za na*e lačne in revne otroke«. Pobirali bodo prispevke otroci visiih oddelkov p'd nadzorstvom učiteljstva. Nai ne bo nikogar, ki bi šel mimo praznih rok. Iz Višnje gore — I^e tal o se je spnstilo na travnik. V petek proti večeru je priletelo nad Višnjo goro letalo, ki pa menda zaradi goste megle ni moglo naprej in se je blizu postaje spustilo na travnik. Vse je hitelo gledat letalo, kafti takega čuda ljudje v Višnji gori še niso videli. Drugi dan je letalo zopet odletelo. — Trije ponesrečene!. Kovaški mojster Matiia Perušek iz Višnje gore le pomagal monteriem na strehi pri naoeljavt elektrike. Padel pa je tako nesrečno s streh«, da si je zlomil desno roko v zapestju. V bolnici so mu jo položili v mavec m m zdravi doma. — Tudi babica Katrica v Višnji gori je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko v zapestju. — Štiriletno hčerko čevljarskega mojstra Josipa Vov-ka iz Vlšnle gore je podrl kolesar na cesti in "H zlomil nogo, pa tudi po glavi ima poškodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. *— Prvi sneg. Po hudem deževju je v nedeljo sveder začel naleta vati prvi sneg, in kmalu je bilo vse pobeljeno. Upamo pi. da ne bo še obležal, kajti ljudje le nimajo drv in atelje za živino, deiavdftti žena ln mater živo zanimanje za vse, kar lahko kori*U dobri acgi njt-hcve dece. piedvscrn na strokovna zdrav-stvena navod-ia. Predavala ic go^pa dr. Tavčar Konvalir.ka iz Ljubljane. Pre-a-vatčlji^o in matere ki se iih ie zbralo nad 100. je v im;Hu od~>^a po^diavi;a tajni.a KJS ga. Marijana Pauiičeva Prccav^nj^ _amo ie bi.o zelo poučno in zanimivo Delavske muLare so se s_-zn; ru.e z v^em otroškim: boieznimi. pnčcnši s p.avi.ao prehrano dojenčkov in otruk, njihovo nego, blodijo otr^k. otroik..ra rahitisom in boleznimi prebavil. Pc^sebno se je p^v-darjaio potrebe pazljivosti pri tipični otroški bolezni, glistan. ki običajno napovedujejo resnejše obolenje otroka Baš v teh primerih oa se zgedi. da mati prepozno pokliče zdravnika, in otrok podle, e davici ali kaki drugi hud: bolezni. Matere so z vidnim zanimaniem poslušale poučna izvajanja predavateljice. Po predavanju je ga. Pauiičeva predavateljic: izročila šopek nagelinov ter izrazila želio trboveljskih mater, da bi jim predavala še prihodnjič o drugih perečih otroških zdravstvenih vprašanjih. KSJ v Trbov jah namerava prirediti letos še več predavanj. V nedelio 3". naovembra bo predavala v društvenih prostorih v Glažuti gospa dr. Po-žena Merjakova iz Ljubljane o raku. Predavanje je za Trbovlje še posebno aktualno, saj je ta zavratna bolezen zadaje čase hudo zagospodarila zlasti v ženskih vrstah. Sledilo bo predavanie g. dr. Go-gale o težavah današnie vzgoje. V drugi polovici novembra namerava Kolo prirejati tečaje za krojenje, pletenje in kvačkanje. Podrobnejše informacije bodo pravočasno dajale društvene poverjeruce. — Sneg je dodobra pobelil naše okoliške vrhove. Zadnja dva dni ie močno deževalo, temperatura je hitro padla. V hribih je močno snežilo že v nedelio ves dan. v dolini pa ie prvi sneg iel na leta vati zvečer in je ponoči pobelil strehe in col:ane. Sneg je moker ter ie v dolini že skonnel. Na sv. Planini. Mrzlici in Kumu pa ga je zapadlo za dobre četrt metra in tam še sneži. — Precej močan potresni sunek ie zbudil v ponedeljek ob pol treh zjutraj trboveljsko prebivalstvo. Sunek 1e bil kratek in ga je spremljalo votlo bobnenje. V zgornjih Trbovljah so čutili le en potresni sunek, v višje ležečih delavskih kolonijah pa tri sunke, ki so si sledili v kratkih presledkih! — Nov grob. V petek ie po daljši mučni bolezni umrla gospa Terezija Rems, žena rudniškega nameščenca in člana rudniške godbe g, Remsa Pokojna ie bila dobro znana v rudniških krogih. Smrt blage žene in matere ie vzbudila sološno deljo spremila velika množica prijateljev Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 29. oktobra 1940 8tev. 248 h mrtvih večen spotit Druga monumentalna posebnost Maribora Maribor, 28. oktobra Se nekaj dni in ponovili b* mo vsakoletni največji praznik mrtvih. Temu prazniku so posvečeni Vsi sveti in (drugi dan) Verne duše. čeprav je ta praznik (cerkveno) omejen le na katoliške, vencar nam ob tej priliki uhajajo misli tudi sploh na mrtve in tudi na one, ki so nekoč živeli, od katerih pa že davno ni već niti tistih zadnjih sledov, v obstoječih grobovih in grobnicah. Toda čeprav ni več njihovih sledov, vendar zlasti na večer Vseh svetih nekako skrivnostno čutimo to nepregledno armado nekoč kot danes mi živečih Ta tajinstven občutek nas pa opominja tudi na praktično stran praznika mrtvih Naše oči begajo te dni. ko se pripravljamo za Vse svete, od razkošja naših pokopališč in obstajajo tam na zapuščenih in zanemarjenih grobovih — na grobovih, ki nimajo nikogar več med živimi ali pa, če jih še imajo, pa ti ali ne morejo ah pa nočejo več skrbeti za nje. Zdrava družba bi v smislu glavnega Kristusovega nauka ne smela trpeti takih kričečih razlik na svojih pokopališčih. Ker pa taka kričeča razlika dejansko obstoja, jo je treba po možnosti na drugi način omiliti na način, ki je izvedljiv in ki bi bil tudi nam vsem' živečim lahko v čaat in ponos. Kako ? V večjih mestih že dolgo let obstoja navada pobiranja darov popoldne ob Vseh svetih pred pokopališči. Po večini pa so ti darovi namenjeni potrebam — živih. Proti tej na videz lepi in tudi sicer priznanja vredni navadi se je že svoj čas v meni nekaj — upiralo. Ta notranji odpor je dozorel še le lani tu v Mariboru pred starim pokopališčem." Znano mi je bilo. da se na tem svetem kraju nahaja na stotine grobov, ki nimajo nikogar več, ki bi še zanje skrbel. Moj poziv v >Slov. Naroduc je našel vsaj deloma odziv: šole so oskrbele vsaj glavno očedenje in skromno okrasitev teh grobov. Letos pa je posebno na tej božji njivi potreba oskrbe zanemarjenih grobov postala še večja. Za izravnavo najbolj kričečih razvalin nad opuščenimi gro- bovi in grobnicami je pričela skrbeti pokopališka uprava. Ostali pa so še vsi tisti grobova, ki so bili že do razmestitve tega pokopališča zapuščeni. Ko je že pogled na celotno sliko tega pokopališča silno žalosten, pa je pogled na te zapuščene grobove naravnost obupen. Pomisliti je treba, da gre to obupno stanje v očeh tujcev na — naš račun, ker mi smo postali gospodarji Maribora. In danes je ugotovljeno, da je Maribor glede neprimerne likvidacije starega pokopališča prekosil tudi — Ljubljano. Zato bi bilo tem bolj umestno, da baš Maribor vsaj v enem prekosi tudi vsa mesta. Namreč, da baš na tem starem pokopališču postavi spomenik, posvečen sploh vsem mrtvim. In sicer naj bi bil ta spomenik v okviru že lani priporočenega gaja zaslužnih na novejšem delu tega pokopališča. Kot prvi sklad za tak spomenik naj bi služila posebna zbirke O spomeniku samem bo seveda treba še točneje spregovoriti. —rc. Jubilejna premiera „Na dnu" K 20 letnici premiere M. Gorkega drame „ Na dnu" v mariborskem gledališču Maribor, 29. oktobra 2-Poznal sem človeka, ki je veroval v pravično zemljo . . . Pravična zemlja mora biti na svetu! Na tej zemlji živijo posebni ljudje, dobri ljudje. Spoštujejo se meu seboj in pomagajo drug drugemu« ... In v to pravično zemljo« jc bil še na koncu svoje poti do obupa tako zaverovan, da je sklenil še potrpeti in poiskati širom sveta to svojo ^pravično zemljo«. Z elementarno strastjo obupanca jo je zahteval od učenjaka. A ko je le ta zaman iskal na svojih kartah, ga je — ubil. samega sebe pa obesil .. . To je bilo (v prvih stavkih doslovno) modrovanje stareda romarja Luke, ko se je poslavljal od proslulega nočišča — nekakšni kleti v dupljini — kjer se v štirih dejanjih odigravajo dramske slike mojstra svetovnega slovesa. Maksima Gorkega, rojcjiega Alekseja Maksimoviča Peško-va. To modrovanje se nanaša na Lukovo opozoritev, da tudi gola resnica lahko — ubija. Sredi cvetoče spomladi je minilo že dvajset let, odkar smo v Mariboru prvič raz slovenski oder slišali to modrovanje. Slišali smo ga iz ust ustanovitelja poklicnega slovenskega gledališča v Mariboru, tedanjega upravnika »Slovenskega mestnega gledališča-T. Hinka Nučiča, ki je nastopil v vlogi romarja Luke. Nekateri so mnenja, da v interesu ponovitve kakšne znamenitejše igre ni priporočljivo, spominjati nazaj na prvo ozir. zadnjo predstavo tistega kon.ada. Jaz kot že od nekdaj strasten kronist, sem nasprotnega mnenja in naravnost s slastjo zasledujem pri vsaki pomembnejši gledališki novosti, če bi se ne dalo izslediti kakšen — jubilej. Tako mi je zdaj iz skušnje znano, da ima mariborsko Narodno gledališče nehote posebno srečo s takimi jubilejnimi predstavami. Letos n. pr. se je sezona že pričela s oOo-iotnico Rostandovega »Cyra-na de B^rpcraca«. V Mariboru pa nas hva-lnhovru živi še mnogo, ki še nismo pozabiU na (takrat prvo) premiero Gorkega slovite drame »Na dnu«. Za to (drugo) premiero zanimivo in za naslov zgornjega nadpisa opravičljivo pa je tudi dejstvo, da sta od tedaj nastopajočih članov ostala še dva, ki nastopata tudi v tej premieri po 20. letih. To sta: gdč. Elvira Kraljeva, ki je tedaj na svojem častnem večeru (z g. Gromom vred) nastopila v vlogi Nataše, (do-čim sedaj igra v vlogi Nastje) in g. Pavel Kasberger, ki je tudi tedaj nastopil v isti vlogi kot sedaj, namreč kot klobučar Buh-nov. (Ce bi bil g. Grom že zdrav, bi bil skoro gotovo kot tretji v tej 20-letni jubilejni zvezi j) Ko sem že tako daleč, naj izdam še to »skrivnost«, da to najznamenitejše delo Maksima Gorkega takrat ni doseglo tiste višine uspeha na obisku, kakor ga je zaslužil sloves pisatelja, a zaslužil tudi trud tedanjega ansambla. Bila je to namreč zadnja predstava v zaključku sezone in bila je vsled prekratkega časa za večjo reklamo, pri nas še premalo znana. Med tem se je mnogo spremenilo. Pred vsem velikega mojstra tega velikega dela ni več med živimi. Se bolj tragična kot je bilo njegovo rojstvo ozir. z njegovim rojstvom združena usoda skoro tja do krstne predstave te njegove drame »Na dnu« v ^Umetniškem gledališču« v Moskvi 1.1902, je bila njegova smrt. Mislim, da jc ta naša premiera v Jugoslaviji sploh prva po a\'torjevi smrti, gotovo pa to velja za naš Maribor. Zato obstoja za narodno zavedni Maribor dvojni povod: namreč 20-letnica prve predstave in prva predstava v spomin med tem umrlega avtorja, da se preko vseh predstav napolni naše Narodno gledališče. S tem najprimerneje počastimo oba tudi v teh predstavah še sodelujoča jubilarja (gdč. Kraljevo in g. Rasbergerja), spominjamo se onih. ki jih ni več tu, a damo zadoščenje tudi onim, ki so postavili na naš oder delo. ki je — kdor ga bo prav razumel — za nas baš v tej dobi tudi sicer znamenite vrednosti. Obiskovalci, postanite — soigralci! —rc. Otvoritev največjih garaž v državi Ob tej priliki se zbero v Maribora zastopniki vseh avtobusnih podjetij v Jugoslaviji Maribor. 28. oktobra Nedavno smo objavili izčrpno poročilo o novih velikih garažah Mestnih avtobusnih podjetij, ki jih je zgradila odlična stavbna tvrdka inž. Jelenec & inž. šlajmer. Nove garaže, ki bodo služile avtobusnemu prometu mariborske mestne občine, so največje v državi. Slovesna blagosloviev in otvoritev novih garaž, kjer je prostora za okoli 15.000 ljudi oziroma 70 velikih avtobusov, bo v nedeljo 3. novembra t. 1. s pričetkem ob 10.30 dopoUne na Tržaški cesti štev. 41. Nedeljske slovesnosti so združene s konferencami in kongresom Zveze avtobusnih podjetnikov kraljevine Jugoslavije in Združenja avtobusnih podjetnikov za Slovenijo. Predstavniki teh organizacij prispejo v Maribor že v soboto 2. novembra. Posvetovanja bodo v mestni posvetovalnici. Med drugim je na dnevnem redu razpravljanje o nabavah pogonskih sredstev, pnevmatik, vozil itd. ter razpravljanje o cestnem prispevku in drugih aktualnih vprašanjih, ki so v zvezi z javnim avtobusnim prometom. Mariborske in okoliške novice — Obsojen vlomilec. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, se ie včeraj dopoldne moral zagovarjati 21 letni Jožef Nekrep iz Dobrave, ki ga ie državni tožilec obtožil, da ie letos v avgustu vlomil skozi okno v skladišče tvrdke Anton Pintar na Teznem ter ukradel razno blago v skupni vrednosti okoli 2000 din. Tudi ie bil NekreD obtožen, da je v lovskem revirju Maksa Koniga v Do-gešah ustrelil 1000 din vredno srno. Ne-Krep ie bil obsojen na 4 mesece in 15 dni strogega zanora ter na izgubo častnih državljanskih prave za dobo 2 let — Nadalje ie včeraj dopoldne mali kazenski senat obsodil 351etnega Petra Fižolnika iz Spodnjega Dupleka na 5 mesecev stroeeca zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. ker je dne 28. julija t. 1. vlomil skozi streho v shrambo pesestnika Ferdinanda Ogrinca v Spodnjem Dupleku. Imel pa ie smolo, ker so ga Dri vlomu zasačili. — Pred sodniki se ie včeraj moral zagovarjati tudi 21 letni Jožef Emeršič iz ]Le-skovca. ki ie dne 25. marca t. 1. vlomil v zaklenjeno kovačnico Ivana Mlakeria v Mali Varnici ter odnesel razno orodje, vredno okoli 300 din. Emeršič ie bil obso-, jen na 6 mesecev strogesa zapora. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem treu 12 tel. 25-85. ter Remsova lekarna Dri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. tel. 25-32. _ j\ov gr*»b. V splošni bolnici ie umrla vdova rx> pleskarju državnih železnic Josipi na Hošic. stara 72 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. _ Naraščajoče cene na mariborskem trga. V smislu poročila štev. 43 mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mari borskem trsru sledeče cene: svinjsko meso s kostmi 20 din. svinjsko meso lz-Vašč.no 22 do 24 din. riba 22 do 24« zajec » 22, salo 24. slanina 23 do 24. svinjska pljuča 10. jetra 14 do 16. rebrca 18. svinjska glava 16 din. Zelenjava: krompir merica po 11 din. čebula 2 do 3. česnu ie narasla cena na 6 do 12 din za kg. kislemu zelju na 5 din, kisla repa 3 din, kumarice kom. 0-50 do 2.50. 4 do 8 kom. zelene paprike 1 din, karfijola kr>mad 1.50 do 10 din, ohrovt komad 0.50 do 2. hren 7 do 9, zelena komad 0.50 do 3. buče kom, 0.50 do 4. paradižniki 4 do 8 d m. glavna ta solata komad 0.50 do 1.50. endiviia komad 0.50 do 1290 din. kuo motovilca. radića in špi-nače po 1 din, luščen grah liter 10 do 12.50,.kup pese 1. liter fižola po 4 do 5 din. Sadje: jabolka 4 do 10 din za kg. hruške 8 do 16. slive 12 do 14. breskve 8 do 14, grozdje 8 do 16, celi orehi 7 do 9. luSčeni orehi 28 do 32. kostanj kg 4 do 5. liter 2 do 4. pečen' kostanj liter 6 do 8; sipek 3 diri. 2ito: pšenioa 2.75 din za liter, ječmen 3.25 do 3.50. koruza 3 do 3.50. oves 1.75 do 2.. proso 3.25 do 3.50. aida 2. oroseno pšeno 5 do 6 Ribji trg: belice 9 do 10. morske ribe 14 do 28. Mlečni izdelka: smetana liter 12.50 do 15. mleko 2 do 2.50. surovo maslo 34 do 40. čamo maslo 44 do 48. domači sir 12. jajca 1.50 do 2 din. Perutnina: kokoši 25 do 38. nar piščancev, ki jih je bilo na sobotnem trgu 884, po 30 do 70 din. gosi komad 45 do 60. curani 45 do 80. race 20 do 25. Precejšnje oovnra- sevanje ie. oo domačih zajcih, ki jih prodajajo oo 10 do 40 din. — Tuđi brv Bi več varna, da jo tudi kdo drug ne samo velika voda. n« odnese. To je pokazal Štefan Kac v Cigoneih, ko je odnesel 4 m dolgo, precej debelo In široko desko, ki je služila kot brv čez potok Loz-nico. Mislil si je, da bi mu ta deska kakor nalašč prišla prav pri delu nove >*ajtrge<, novo brv pa bo ia kdo drug nadomestil. To je deloma res, nadomestiti jo morajo, #» jo moral, k* Ji £•* razrezal za svojo ^šajtrgo*. Ampak novo brv bo pa Kac moral na drug način drugje plačati, kakor če bi bil za svojo »šajtrgo« kupil novo desko. — Vprašanje navijanja cen bo treba resneje kakor do sedaj reševati na podlagi takih konkretnih primerov, kakor je tale s Pragerskega: Neka stranka pride na orožnLško postajo s prijavo, da ji je neki trgovec kilogram masti zaračunal po 29 dinarjev namesto, kakor je bilo v smislu odločbe sreskega načelstva predpisano, le po 26 din. Trgovec se zagovarja, da je moral on — po računu — mast plačati po 26 din, torej ima pravico prodajati jo tri dinarje dražje. Ta — skoraj bi rekli — šolski primer se obravnava še naprej in smo radovedni, s kakšnim uspehom se bo zaključil. — Umestno bi bilo, da se vsi taki in podobni primeri prijavijo v obravnavanje, a da se pri tem s posebno opo-zoritvijo tudi širši javnosti nudi prilika navzočnosti pri takih razpravah. Pošteni trgovci bodo takega razčiščevanja le veseli, ko dokažejo, da jih po krivem dolži-jo navijanja cen. drugi pa zaslužijo, da jih tudi širša javnost spozna. — Gostilničarjem, ki točijo smarnico, stopajo na pr^te. Organi, ki skrbijo za to, da pijejo ljudje zdravo in nepokvarjeno vino, so pri nekem gostilničarju v Drva nji v Slovenskih goricah zaplenili 4 sode z okoli 700 litri vina. Analiza je dognala, da vsebuje vino nad 60° 0 šmarnice. Zaradi tega so vino izlili v potok. Gostilničar je bil zaradi kršenja zadevnih predpisov ovaden mariborskemu državnemu tožilstvu. — Nečuveno početje. Trije moški, ki so bili očividno vinjeni, so si dovolili svojevrstno zabavo. Z nekim tovornim avtomobilom so se vozili proti Radvanju. Ko so vozili po Pohorski cesti, pa je šofer tovornega avtomobila zavozil v obcestna drevesa ter jih štiri podrl, nakar so nadaljevali vožnjo. Pasantje, ki so v tem času bili na Pohorski cesti, so se zgražali ter prijavili zadevo policiji, ki poizveduje za krivci. — Ove ukradeni in eno naJdeno kolo. Dijakinji Anemariji Braunicerjevi iz Studencev je izginilo izpred hiše štev. 10 v Krekovi ulici 1200 din vredno kolo znamke NSU z evid. štev. 2—126438. Ob kolo je prišel tudi privatni nameščenec Alojz žele, ki mu ga je neznani zlikovec odpeljal izpred železničarske Nabavljalne zadruge v Frankopanovi ulici. Kolo je znamke >Baranyac in ima evid. štev. 2—13186. — V grmovju pod Pobreško cesto pa so našli kolo z evid. št. 2—130639, ki ga dobi lastnik na policiji. — Razdejanje, v Plavčevo gostilno na Koroški cesti so prišli okoli 23. ure trije že močno vinjeni moški, ki so zahtevali vina. Natakarica Terezija Lozinšek pa jim ni hotela dati vina, ker so bili že vinjeni in se je bala incidenta. Nenadoma pa je neki moški zagrabil za stol in dvakrat udaril po glavi natakarico, tako da se .je stol razbil in je dobila Lozinškova precejšnje poškodbe po glavi Zatem so se vsi trije pijanci lotili natakarice, ki so jo vrgli na tla in jo poškodovali z nogami. Predno so izginili, pa so še stopili v točilnico ter vrgli s pulta razne kozarce, vrčke, steklenice in druge predmete, ki so se na tleh razbili, tako da ima gostUničarka nad 1000 din škode. Po opravljenem »de-luc so junaki izginili v temno noč. Sedaj jih išče policija. — Iz obrtniških vrst, spor zaradi imenovanja v davčni odbor med mariborskimi obrtniki je začasno zaključen z izključitvijo g. Mihe V ah te rja iz >Slovenskega obrtnega društvac. Odbor mu očita, da ni varoval splošnih koristi obrtnikov, ko je šlo za določitev člana v davčnem odboru za mesto Maribor. (Del. polit.) — zeoa> mati javna razgrajaika. Do obupa žalosten primer je ta-le. Neža Ni-pič, posestnica v Sp. Koreni, je mati petero nedoraslih otrok, ki nosijo že sedaj na sebi pečat poljskih tatov, kar je pri taki vzgoji verjetno. Mati je namreč vdana pijančevanju in ne more brzdati svojega jezika, ko jo napadejo izbruhi podivjanosti. Tedaj se najpreje spravi pred Snenovo hišo v Sp. Dupleku in tam tudi v pričo šolskih otrok vpije ter uporablja naravnost svinjsko surove izraze. — Tudi temu divjaštvu bo treba napraviti resnejši konec, kot se je dozdaj poskušalo. — Me«© bolnih prašičev naprodaj. Ne-ratu Francu, po s. v Sel ca h so zboleli prašiči na rdečici in želodcu. 2 i vin ozd ravnik je odredil zakol in pokop mesa po konja-ču. Ne ratovi pa so mislili drugače. Zaklali so prašiče, kar je bilo boljšega mesa, so prodali po 10 din kg, drugo uporabili za se, najslabše so sami zakopali. Nakopali so si s tem velike neprilike, kl bi bile izostale, če bi bili ubogali naroČilo živino-zd ravnika. — Ne kupuj sumljivega blaga; živo v spominu nam Je se posestnik iz Grabono-škega vrha, Veber Franc, ki je prodajal ukradena bukova drva, prepričan, da si on lahko privošči take tatinske posle, Ker njega kot posestnika večjega, gozda vendar ne bo nihče osumničil kot tatu. Videli smo, da je prvi voz nakradenih drv prodal Že-larki Dokel Roži za 100 (En, d očim so bila drva vredna 250 din. Zdaj so prijeli tudi Doklovo zaradi nakupa sumljivega blaga. Njej bi se morala taka cena zdeti sumljiva, in kot Vebrova soseda ji je tudi znano, da Veber prav za prav še ni lastnik na tem posestvu, marveč da ga začasno le upravlja in izkorišča, Doklova pa se glede cene zagovarja, da Itak ni bilo drv za panudeno mero in da je Veber le obljubil, nil. Ta zagovor pa seveda le še bolj obremenjuje njo kot kupovalko, ker je pri sklepu kupčije računala na. obljubljeno dopolnitev primanjkujoče mere. Bolj verjeten pa je izgovor, da ni mogla slutiti, da bi se Veber pečal s takimi tatinskimi posli. — V poboljševalnici se bodo pokorili trije mladoletni dečki v starosti od 14 do 16 let. ki so letos v avgustu izvršili osem vlomov in tatvin pri raznih strankah v Jadranski. Betnavski in Aljaževi ulici, kjer so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roko. Ukradene predmete so prodajali za vsako ceno in izkupiček zapravili. Vsi trije so se morali zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem, ki jih je poslal za nedoločen čas v poboljševalnico. — Oče mora obremeniti nepoštenja svojega sina. j. Kodriču, posestniku iz Pečke pri Makolah, je iz nezaklenjene omare pa zaklenjenega stanovanja izginila gotovina 2270 din. Sum je takoj padel na Fr. Brod-njaka, pekovskega pomočnika iz Makol. Brodnjak namreč nosi pecivo svojega očeta okrog naprodaj vnanjim strankam. In tako je večkrat zahajal tudi v Kodričevo hišo in je vedel, kje je spravljen denar in ključ od hiše. Na dan tatvine se je po takem svojem poslovnem obisku povrnil h Kodričevim, ker je mislil, da jih ne bo doma. Za ključ je vedel, zato si je lahko odprl stanovanje in je brez posebnega iskanja prišel tudi do denarja. Sam je pomagal, da so ga kmalu izsledili. V Ptuju je namreč nakupil zanj nenavadno množino manufakturnega blaga v vrednosti nad 1500 din. Ko so ga prijeli, se je sprva delal zelo iižaljenega in trdil, da je ta denar za kupljeno blago iz njegovih prihrankov. Ujel pa se je pri bankovcu tisočaku, ko je med drugimi naslovi navedel tudi očeta, ta pa je odločno zanikal, da bi bil imel kaj opraviti s takim bankovcem glede na sinovo zaposlenje, šele ko je videl, da njegov izgovor ne na svojo ženo in ne na svojega očeta ne drži. je vse priznal, kako je prišel do Kodričevega denarja. Nakupljeno blago so mu seveda zaplenili. Drugo pa še — pride. Mariborsko eleiallš^ Torek, 29. oktobra.ob 20.: >Na dnu«. Premiera. Sreda, 30. oktobra ob 20.: >Konec poti«. Nastop Skrbinškove dramske šole. ★ Četrtek, 31. oktobra ob 20.: Nenavaden človek. Red C. Petek. 1. novembra ob 20.: Cvrano dc Bcr- gerac. Znameniti življenjski nauki v »Na dnu«. Obiskovalci te slovite drame M. Gorkega se opozarjajo, da vsebujejo te slike polog zelo zanimivih dogajanj tudi znamenite nauke, na primer romarja Luke, Sat ina, Pepela i. dr., ki so zajeti prav iz globine življenja in ki so še posebno zdaj tudi za nas prmerni. »Vdova Rošlinka« v novi gledališki sezoni V nedeljo popoldne Je bila v nabito polnem gledališču prva predstava Maribor, 28. oktobra. Mariborska gledališka uprava se je odločila, da uprizori tudi v novi sezoni C. Go-larjevo »Vdovo Rošlinko«, katere predstava je bila ob priliki C. Golarjeve 601etnice. Včeraj popoldne je bila v polnem gledališču prva uprizoritev v novi gledališki sezoni, obenem tudi prva letošnja nedeljska popoldanska predstava. »Vdova Rošlinka« je vnovič zaživela na mariborskem odru v sveži izpopolnitvi igre ter plastičnega folklornega okolja, ki odlikuje to prijetno Golarjevo veseloigro. Pod spretnim vodstvom režiserja g. Milana Košića so sodelujoči igralci ter igralke uspešno ustvarili svoje like, ki so bili kakor izklesani iz resničnega življenja. Sijajna je bila .Rošlinka M. Zakrajško-v e, prikupna in prisrčna Manica B. R a s - bergerjeve, pravi fant od fare Rozmanov Janez V. Skrbinška, ves prežet z romarskim in tudi neromarskim duhom M. Košiće v Balantač, veljaven in pretehtan K o š u t o v Jerneje, pomirjevalen in hudomušen Gorinškov Gašper, vsa klepetuljasta Tončka D. Savinova, zelo posrečen Verdonikov Tinček. številno občinstvo je bilo zelo hvaležno igralcem ter igralkam za prijetno, lepo igro, v kateri so mu v tako polni Življenj-ski obliki pričarali pred oči drobec pristnega, resničnega življenja. Vsi so bili deležni toplega priznanja. želeti je le. da bi zamudniki, čim je dvignjen zastor, ne smeli v gledališče, dokler traja dejanje na odru. Nekaj energičnih preizkusov, pa bi se zakasnelci, ki so menda zmerom eni in isti, privadili točnosti. —V. Lažna obdolžitev zaradi krave Za looo din je tvegal svoje poštenje Maribor, 27 .oktobra Na orožniški postaji pri Sv. Trojici sc je zglasil Sirk Lojze, posestnik iz Ločkega Vrha z ovadbo, da mu je Voglar kot kupec njegoe krave iz roke izmaknil tisoč dinarski bankovec, nato pa odpeljal kravo. Orožnikom se je ta prijava takoj zdela sumljiva in so Sirka na to tudi opozorili, posebno pa, da je skoro nemogoče, da bi kdo nekomu, ki drži — kot to on sam trdi — denar stisnjeno v roki, od več bankovcev izmakniti baš največjega, ne da bi do-tičnik tako drzno tatvino takoj začutil. Ker je Sirk trdovratno vztrajal na resničnosti svoje obdolžitve, so morali orožniki zasledovati imenovanega kupca, ki se je med tem s kupljeno kravo že nahajal na poti proti Ptuju. (Voglar Viktor je namreč znan živinski nakupovalec in stanuje na Sp. Bregu pri Ptuju.) Na cesti prijeti Voglar se je nemalo začudil, da se ga zaradi take neresnične obdolžitve ovira na njegovi poti; toda moral je nazaj k Sv. Trojici, da se zadeva kar tam razjasni. To je bilo tem bolj potrebno, ker je Sirk trdil, da mu je Voglar tisočak izmaknil iz leve roke v trenutku, ko je moral on, Sirk, v Voglarjevo beležnieo potrditi to kupčijo. Temu nasproti je Voglar navedel čisto drugačen potek cele te krav« je kupčije. Namreč, da tu ni šlo za kupnino din 2.300 kot to Sirk trdi, marveč le za 1.300. To se je njemu (Voglarju) zdelo seveda zelo poceni in zato tudi ni dosti »glihal«, ampak pristal na Sirkov kupninski zahtevek ter mu izplačal kupnino din 1300. Najbrže — tako misli Voglar — se je Sirku šele naknadno zasvetilo, da je kravo za tisoč din prepoceni prodal in v tem (abstraktnem) smislu ga je Voglar res za tisočak prikrajšal. Toda kdor je količkaj tbrihten«, da si naknadno izmisli tako neverjetno tatvino, mora tudi pravilno presoditi vrednost in ceno svoje živali. Sirk je pred pričami osramočen moral priznati svojo lažno ovadbo, za katero bo moral odgovarjati ne glede na Voglar ja tudi na ostale posledire zlorabe oblasti. Iz Gornje Radgone — Osebna vest. Službo kazenskega sodnika pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni je nastopil novoimenovani sodnik g. Petrovič Ante-Poljak, po rodu iz Kotora v Dalmaciji. Želimo mu med nami prijetno bivanje. — Po na^ih vinogradih postaja zopet tiho, ker je trgatev domala že končana. Berejo le še večji vinogradniki, kakor tvrdka Bouvier in ustanove Admont in Rein, ki zaradi svojih obsežnih vinogradov ter pomanjkanja beračev to leto niso mogli dokončati trgatve. Trgatev je letos znatno oviralo tudi deževno vreme, pa tudi sedaj berejo v deževju, da dokončajo delo pred snegom. Zaradi deževja zadnjih dni je začelo grozdje pokati in gniti. Kvantitativno in kvalitativno je letos pridelek za dobro tretjino slabši od lanskega m so posebno prizadeti mali vinogradniki, ki jim je vinograd glavni vir dohodkov. Ti so trgatev končali že pred Terezijo in dosegli jedva do 15 kvečjemu 16 stopinj sladkorja, do-čim so vinogradniki s poznejšim pričetkom trgave radi lepega vremena dosegli boljši uspeh povprečno 17 in pol sladkorja. Vsi vinogradniki pa še vedno čakajo na trošarine prost sladkor za sladkanje vinskega mošta, ki bo brez dvoma pri marsikaterem prispel prepozno. Ker so nekatera sortirana vina dosegla tudi do 20 stopinj, namreč mošt, so temu primemo tudi cene poskočile in znašajo za sortirana vina do 11 din, dočim se toči po gostilnah novi mošt po enotni ceni 14 din liter, stara vina pa 18 in 20 din in kaže, da bodo še te cene zvišane. _ V b°ju proti jetiW. Odbor proti je ti- čne lige v Gornji Radgoni je na svoji zadnji seji razpravljal med drugim tudi o podelitvi podpor raznim jetičnim bolnikom. Ker disDanzer še ne posluje in odbor nima lastnih poslovnih prostorov, se opozarjajo prosilci, naj vlagajo prošnje za podelitev podpore pismeno na od"bor in porabijo podeljeno podporo v zdravstvene svrhe, sicer se bodo vse podpore onim, ki ravnajo protivno kratkomalo ukinile. Iz Ljutomera — Konec trgatve — pridelek malenkosten. V tem tednu so bile končane zadnje trgatve po naših goricah, ki so jih opravili večji posestniki, dečim so naši kmetski vinogradniki končali trgatev že prejšnji teden. Letošnji vinski pridelek ie malenkosten, v glavnem znaša tretiino lanskega. Krivo ie deževie od rane pomladi do jeseni. Spomladi ie trta slabo ocvela, poleti na ie bilo erozdie izpostavljeno deževju, ki je povzročilo končno še gnitje. Pride** * Mtafeo «redn* ter m eblfe število procentov sladkorja od 16 do 13. Povpraševanje do letošnjem moštu ie zelo veliko. IcUDcev ie toliko kakor še nobeno leto. Vsi bi hoteli čim več mosta do nizki ceni. Mošt ie po 5 do 10 din liter, kar jasno kaže, da ie tudi letos težnia kuptev, da izrabiio kmetskeea vinoeradnika. ki ie že pred trgatvijo računal na te bore pare. ki mu bo iih dal vinograd. Stiska seveda dd-sameznika zapelje, da proda mošt po 5 do 8 din. dočim ga prodajo previdnejši vinogradniki po 10 din in še dražje. — Redek gavran. V revirju g. šumaka je bil ustreljen velik gavran čigar domovina je visok sever. Ta ptica se redko pojavlja pri nas in je znanilec hude zime. — Vl°m v lrg»vino. Pred dnevi je bilo skozi ckno vlomljeno v trgo\*ino Metoda Senčarja v štrigovi. Tatovi so morali poznati trgovino, sicer bi ne mogli tako lahko priti v njo. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 3.500 din. Orožništvo je marljivo na delu, da izsledi vlomilce. — 0***tma ve»t. Na šolo na Železno goro sta premeščena učitelja Dušan in Ela spindler iz Novega mesta. S tem bo imo-la Železna gora poln slaiež učnih moči, saj je bil c-d začetka leta do sedaj na šoli upravitelj sam. — Prvi »neg. V nedeljo ponoči je zapadel prvi sneg, ki je pokril vso Mursko ravan. Zapadlo ga je 2 do 3 prste. Upamo da ne bo obležal, sicer bi bilo zelo težko s poljskimi pridelki koruza, ajdo, repo 4n peso, ki je še na polju- Poleg tega je še zelo malo posejane ozimlne ki bi tudi še v tem tednu morala v zemljo. — Repriza Hasanaglnice. V nedeljo je dramatski odsek Sokola ponovno uzrizcril na željo občinstva 3dejansko dramo Hasa-naginico v režiji ge. Mare Apihove. Drama je tudi tokrat odlično uspela tn je bila dvorana zelo dobro zaae^ena. Dramatski odsek zasluži za svoje marljivo delo vse priznanje. Največji kovanec Eden najzanimivejših kovancev na svetu je velik švedski kovanec iz medi, težak okrog 14 Kg. Njegova vrednost nI tako velika kakor njegova teža. Kovanec izvira iz leta 1660. ima obliko pravokotnika in prvotno je veljal osem tolarjev. Ko je lastniku posel drobiž, je lahko odrezal košček kovanca in ga porabil namesto drobiža. Najbolje ohranjen primerek tega čudnega denarja imajo v Ameriki v mestu Buffalu v državi New Vork. kjer je velika privlačnost mestnega muzeja, v katerem je prtkaean raavoj denerja,