KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC** I	L<ÌSt Z3. DOlÌtÌkO.	I Izhaja vsako sredo. - Posamezna številka 10 Rpf.
Klagenfurt, Hubert-Kiausner-Ring 26 — Tei. 13-02	I	^	^	"	I Stane četrtletno: 1	\ celoletno: 4 SIK, — Sfa
KoroškiI gospodarstvo in prosveto |	D"'a5; ce'0'et',0: Di"100
Francija želi premirje.
Popolna nemška zmaga po 39 dnevni vojni na zapadu.
Z bliskovito naglipo so se v minulih dneh razvijali dogodki na zapadu. Takoj po razsulu zapadnih armad pri Diin-kirchnu je sledila dr,uga nemška ofenziva na 200 km dolgi fronti od Magi-notove črte do morja. Po devetih dneh že je končala s predajo Francije. Dne 14. junija se je nemškim četam brez boja predal Pariz, na severo-zapa-du Francije so čete zavzele pristanišče Le Havre, po prodoru Maginotove črte pri mestu Saarbriicken pa trdnjavo Verdun. V velikem loku so nato obkrožile Alzacijo-Loreno in pri kraju Pont-arlier dosegle švicarsko mejo. V torek 18. junija je odstopil francoski ministrski predsednik Reynaud, vlado je prevzel sivolasi maršal Petain in takoj podvzel korake, da čimprej zaključi za Francoze povsem brezuspešno borbo in položi orožje. Francija je končala boje. 39 dnevna vojna na zapadu je končana. Nemška vojska in njeno vodstvo beležita edinstvene uspehe za-padne ofenzive: 10. majnika prekoračijo nemške čete luksemburške, belgijske in nizozemske meje, po 5 dneh se preda Nizozemska, po 18 dneh Belgija in na 39. vojni dan prosi Francija za mir.
Izvleček iz poročil glavnega stana vodje rajha :
14.	junija. Francoska severna fronta . se je zrušila. Zmagovite nemške čete
so vkorakale v Pariz in zasedle važno pristanišče Le Havre ob morju. Sovražnik se umika na vsej fronti od Pariza do Sedana. Nemške čete so izvršile prvi frontalni napad na Maginoto-vo črto. Letala so podpirala vojsko na kopnem, napadala so umikajoče se vojaške kolone, vojaška zbirališča, bombardirala kolodvore in letališča za nasprotnikovim hrbtom predvsem vzhodno od reke Marne. Nasprotnik je izgubil 19, Nemci 2 letali. 8 ladij je bilo potopljenih.
Povodom zasedbe Pariza in zaključka vojne na Norveškem je bilo odrejeno, naj se v vsem rajhu za 3 dni razobesijo zastave.
15.	junija. Po srditih bojih sò nemške čete pri mestu Saarbriicken v širo-ki črti prodrle Maginotovo linijo in zasedle trdnjavo Verdun. Med rekama Scine in Maas zasledujejo umikajočega se nasprotnika. Na gradu Versailles, kjer so pred 22 leti zmagovite države narekovale Nemčiji trde in neizprosne mirovne pogoje, vihra nemška zastava. Na Maginotovi črti so čete zasedle številne trdnjave. V prostoru Verdun— Metz—Belfort so nemška letala metala bombe na umikajoče se nasprotnikove kolone. Sestreljenih je bilo 43 angleških in francoskih ter 5 nemških letal.
,,V ò 1 k . Beobachter11 je zapi-sal k zmagi: „Versailles je izbrisan, nad mestom sramote vihra zmagoviti nem-ški prapor!11
16.	junija. Vsa nemška fronta od Rokava do švicarske meje prodira zmagovito naprej. Motorizirani in nemo-torizirani oddelki nemške vojske prehitevajo bežečega in utrujenega nasprotnika. Letala napadajo železnice in ceste ob reki Loire južno od Pariza. Maginotova črta ob Saari je prodrta. Rombe so uničile 30 vlakov, več z mu-nicijo natovorjenih vozov je zletelo v zrak. Sestreljenih je bilo 40 nasprot-n*h in 7 nemških letal.
J7. junija. Strte francoske armade bežijo proti jugu in jugu-zahodu. Vsak nihov odpor je brezuspešen. Nek nem-
ški motoriziran oddelek doseže mesto Orleans južno od Pariza. Letala napadajo bežeče nasprotnikove čete z bombami in strojnicami. Pri mestu Lang-res v Burgundiji se posreči prodor v južni smeri. Jugovzhodno od mesta Besancon dosežejo nemške čete švicarsko mejo in obkrožijo v Alzaciji in Loreni se nahajajočega nasprotnika. Poedine trdnjave Maginotove črte napada topništvo najtežjega kalibra. Nemške podmornice potopijo nasprotnikovih ladij s skupno prostornino nad 100.000 BRT.
18. junija. Ministrski predsednik no-vosestavljene francoske vlade, maršal Petain, je v svojem radio-govoru, naslovljenem na francosko ljudstvo, izjavil, da mora Francija položiti orožje. V
govoru je omenil, da je že obvestil nemško vlado o tem svojem sklepu in da izve pogoje, pod katerimi je Nemčija pripravljena zadostiti francoskim željam. — Fiihrer se bo sešel s kralj, italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem na sestanku, na katerem bosta proučila zadržanje obeh držav.
Francija je vojaško strta. Nemške čete so dosegle mesta Caens, Le Mans, trdnjava Dijon se je predala brez boja, v nemških rokah jie Le Creusot, središče francoske vojne industrije. V ustju reke Loire je bilo potopljenih ladij s prostornino nad 150.000 BRT.
Francosko vojaško poveljstvo javlja, da se francoski oddelki nemškim četam ne upirajo več»
Sestanek Fiihrerja z dučejem.
V torek sta se sestala v Miinchenu Fiihrer in duče ter se zedinila glede stališča obeh vlad k francoski prošnji za premirje.
Od Alp do Indijskega oceana.
Italijanska vojna poročila kažejo, da se italijanske vojne operacije raztezajo od italijansko-francoskih Alp pa do Indijskega oceana. Italijanska vojska o-perira v kombiniranih napadih iz zraka in z morja. Potreba tovrstnih operacij je podana iz zemljepisne lege italijanskega polotoka. Vojska hoče vzdrževati vezi v okvirju italijanskega imperija in v te svrhe se vršijo napadi na otok Malto, na severno-afriška pristanišča in na francoska obrežna mesta, nadalje napadi na angleška oporišča ob Rdečem morju in Indijskem oceanu. Angleško-francoski protinapadi skušajo operacije razširiti izven okvirja italijanskega imperija. Egipt je sicer prekinil z Italijo diplomatske stike, a vojne ni napovedal. Turčija molči, zadržanje Švice, Grčije in Jugoslavije je nevtralno.
Iz objav glavnega stana italijanske vojske posnemamo:
13.	junija. Italijansko zračno bro-dovje bombardira sovražna oporišča. Posebno važna je akcija proti mestu Bizerta in nočni napad na francoski Toulon. V Bizerti so bombe povzročile velike požare. V Vzhodni Afriki so letala bombardirala letališča. Sovražna letala so po noči letela nad italijanskimi mesti in bombardirala odprto mesto Turin
14.	junija. Zračno brodovje je napadalo letališča v Tuniziji in vojaške naprave v Toulonu. V Severni Afriki so bile zavrnjene nasprotne oklopne čete, v Vzhodni Afriki pa nasprotne čete, prihajajoče iz Kenie. Letala so bom-
bardirala pristanišča in letališča v Port Sudanu, Adenu in Moyale.
15.	junija. Italijanska vojska je zasedla v Alpah nekaj krajev onstran meje. Mornarica se je ob ligurski obali spoprijela z nasprotnimi ladjami. Letala so bombardirala Malto, Aden in Wajir. Nasprotni napadi v Severni A-friki in Abesiniji so bili zavrnjeni.
16.	junija. V Sredozemlju nadaljujeta mornarica in zračno brodovje svoje napade. Letala so bombardirala pristanišča na Korziki in vojaške naprave v južni Franciji. V Severni Afriki se razvija spopad z oklepnimi angleškimi četami. Nasprotna letala so vrgla nekaj bomb na Genuo.
Razvoj v Franciji je izzval v Italiji vihar navdušenja. ,Giornale d’Italia1 je zapisal, da je vojna na suhem končana in da se sedaj nadaljuje boj proti Angliji na mor-
_____	H H •
Fiihrer in njegov štab v glavnem stanu.
Hoffmann-Zander M.
ju, na angleških otokih in ostalih posestih. Italija stoji pred težkimi, a za bodočo zmago bistvenimi nalogami.
Italijanska letala so 17. junija napadala pristanišče v Bizerti in vojaške naprave na Malti in Korziki.
Fiihrer na naslov Amerike.
Ameriškemu časnikarju Wiegandu je kancler in Fiihrer na njegovo prošnjo dal pojasnila glede odnosov Nemčije do Amerike. Med drugim je dejal:
Nemčija nima v Ameriki nobenih interesov in je ne zanima, kako si Amerika urejuje svoje prilike. Ameriško načelo ,,Amerika Amerikancem!11 znači tudi, naj se Amerika ne vmešava v evropske zadeve. Ameriški oborožitveni načrt Nemčije ne zanima. Ameriška intervencija s pošiljanjem letal in vojnega materijala ne more spremeniti izida vojne. Naši nasprotniki bodo vojno izgubili, ker imajo brezvestne ali duševno omejene državnike, ker je njihova vojaška organizacija slaba in njihovo vojskovanje klaverno. Nemčija bo .vojno dobila, ker nemški narod ve, da je njegova stvar pravična in ker sta nemška vojaška organizacija in vodstvo boljša ter ker ima najboljšo armado in najboljše orožje. Angleškega imperija nikdar nisem hotel uničiti. Še pred vojnim izbruhom sem Angliji predložil načrte, v katerih sem ji ponudil pomoč rajha za njen obstoj, za kar naj bi nas Anglija priznala za enakopravne, nam zavarovala obrežje za slučaj vojne in nam vrnila nemške kolonije. Nemške kolonije bom tudi dobil. V Londonu so javno zapisali, da je treba narodni socializem uničiti, Nemčijo pa razdeliti in popolnoma razorožiti. Takih načrtov proti Angliji nisem imel nikdar. V tej vojni bo uničena družba kapitalistov, ki so hoteli za svoje interese žrtvovati milijone ljudi. Pa še to se ne bo zgodilo po nas, marveč po njihovih lastnih narodih.	»
Angleška vlada pred begom ?
„V d 1 k . Beobachter11 poroča o govoru angleškega politika Simona, v katerem je omenil možnost bega angleške vlade. Simon je izjavil, da se bo vojna na vsak način nadaljevala in če bi morala postati „večna vojna11. Četudi bi Nemci Anglijo zasedli, se na tem ne bo nič spremenilo. Simon je omenjal, da so načrti tudi za ta slučaj že izdelani. Očividno je pri tem menil Churchillovo namero pobega vlade v Kanado.
Španija je zasedla Tanger.
Nasproti Gibraltarju v skrajnem severozahodnem kotičku afriške obale leži mesto Tanger, ki ima z okolico vred 60.000 prebivalcev in je najvažnejše marokansko pristanišče. Nahajalo se je doslej pod mednarodnim nadzorstvom, upravo so vodili francoski, italijanski, angleški in španski uradniki. V petek 13. t. m. so Tanger zasedle španske čete. Zasedbi so Španci v živahnih demonstracijah predvsem v Madridu pritrjevali, demonstranti so med drugim klicali „Tudi Gibraltar mora biti naš!11
Rusija in Baltik.
Rusija je minuli teden očitala baltiškim državam — Litaviji, Estoniji in Letonski — da se ne držijo dogovora z njo, marveč pripravljajo proti Rusiji naperjeno baltiško zvezo. Zahtevala je, da pomnoži svoje vojaške posadke v vseh treh državah in da se pokličejo odgovorni ministri Baltika na zagovor. Baltiške države so rusko zahtevo sprejele. Sestavljene so bile nove vlade, ki bodo skrbele, da bo bodoča baltiška politika v skladu z dogovorom z Rusijo.
Teden iz besedi»
Nemčija in Turčija sta sklenili trgovinsko pogodbo, po kateri se turški izvoz v Nemčijo in nemški v Turčijo zviša na 2i milijonov turških funtov.
Generalno opolnomočeni za nemška motorna vozila je izjavil, da ima Nemčija še bencina za 10 let vojne.
».Osservatore Romano41, glasilo Vatikana, je prenehalo izhajati.
Zadnja poljska podmornica „Orel“, ki je bila v angleški službi, se-ni več vrnila v svoje izhodišče in je najbrže potopljena.
Egiptovska vlada je prekinila diplomatske stike z Italijo.
Švedska vlada je odredila strogo cenzuro tiska.
Amerika in Japonska sta svojim ladjam prepovedali plovbo po Sredozemskem morju.
Skozi Sueški prekop smejo pluti samo še angleške vojne ladje, za vse ostale je prekop zaprt.
Južno-afriška zveza je napovedala Italiji vojno.
Kanadski parlament je sklenil vojno napoved Italiji.
Angleži na Malti so spravili vse na otoku se nahajajoče Italijane in malteške nacionaliste v taborišča, ki se nahaja tik municijskih skladišč. Italijanski listi pravijo, da takega barbarstva niso bili zmožni niti Abesinci.
Japonska in cesarstvo Siam sta sklenila prijateljsko pogodbo.
Ogrska vlada je prepovedala ponatis francoskih in angleških vojaških in političnih poročil.
5 milijard dolarjev je doslej dovolila ameriška poslanska zbornica za oborožitev Zedinjenih držav. V senatu je demokrat Lee ob vesti, da je Italija napovedala vojno Franciji in Angliji, ob pritrjevanju galerije zahteval, naj da Amerika zapadnima državama ves vojni materijal na razpolago.
Zunanji ministri balkanskih držav se v kratkem sestanejo in se bodo razgo-varjali o novem položaju, tako poročajo turški listi.
Francoska vlada ima svoj novi sedež v mestu Bordeaux.
Rumunija je ukinila ves svoj pomorski promet in ladje poklicala v svoja pristanišča.
Španija je — tako naglašajo španski listi — nevojskujoča se država in ne more zatajiti svojih simpatij do Italije in Nemčije, ki bosta strli včerajšne sovražnike Španije.
V Moskvo sta dospela nova poslanika Anglije in Francije.
Angleška letala so vrgla na ozemlje zahodne Švice več bomb, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih.
Španska vlada je prepovedala na svojem ozemlju vsako propagando zapad-nih držav.
Podfisiek
Prosto po 1. U.
Črni Jurij,
Odlomek iz srbske zgodovine.
Požgana vas.
Srbski kneževini je odvzel samostojnost turški sultan Murad I.
Po prijazni svobodi je nastopil čas sramote in sužnosti.
Nikdar ni bilo mogoče gospodi v Carigradu zadostiti, terjali so vedno večji davek. In vse to so morale plačati podjarmljene dežele!
Ponosni Srbi so uvideli, da se približuje njihovi deželi pogin; celò plemenitaši in bogati knezi so postali s časoma berači.
Turški uradniki so izgulili slednji vinar iz mošnje reveža, in ljudstvo si je napravilo nastopno prislovico:
„Kar nam pusti paša, vzame bej; kar ta noče, vzame aga; kar pa ta noče v-zeti, požre janičar, in kar potem ostane — to zavrže celò peklenšček!"
Bilo je leta 1790.
Po ozki stezici gorovja, med katerim leži srbska vas Topola, je korakal mlad mož proti ravnini, kjer leži mestece Kragujevac.
Italijanske vojaške oblasti so izvedle predpriprave za obrambo Abesinije, odredile so civilno mobilizacijo domačinov in popolno zatemnitev dežele.
Angleški trgovinski minister je prepovedal vsak uvoz v Bolgarijo, Grčijo, Ogrsko, Rumunijo, Švico, Jugoslavijo in črnomorsko Rusijo.
Italijanska vlada je sporočila, da je med Sicilijo in Afriko položila mine in da zamorejo nevtralne ladje pluti samo
7} nase
Kolonijalna razstavama Dunaju.
Minuli teden so na Dunaju otvorili razstavo nemške kolonijalne zveze, ki prikazuje upravo in bogastvo bivših nemških kolonij v Afriki. Razstava razkazuje, da so kolonije dobavljale rajhu bombaž, riž, tobak, kože, rudnine, dišave, zlato, baker, svinec in diamante. Če bi Nemčija imela svoje kolonije, bi se zamogla odpovedati svetovnim tržiščem, ker bi ji dobavljale vse potrebne surovine. Posebni oddelki kažejo afriško divjačino, orožja do mačinov in še razne tipe tam bivajočih črncev. Spet drugi kažejo razvoj šolstva in gospodarstva pod nemško upravo in še delo in naloge nemške kolonijalne zve?e.
Tedenski pregled vojnih dogodkov.
Nemška kino-podjetja tedensko kažejo slike s fronte. V mirnem času običajna dolžina tedenskih slik se je povečala od 300 na 1200 m in jih pred vajajo nad 1 uro pri vsaki predstavi. Vseh kino-podjetjih v državi je okoli 6000, od teh podaja približno tretjina vsak teden najaktualnejše slike. Slike iz vojne podajajo podjetja tudi izven rednih predstav, da omogočijo tako dostop čim najširši publiki. Naval k predstavam je izreden, zvočni filmi sami pa so nazorna slika sedanje vojne.
Zaščita narave v rajhu.
„Kakor nekoč je tudi danes narava v gozdu in na polju hrepenenje, veselje in uteha nemškega naroda in mora biti tudi najrevnejšemu rojaku zagotovljen delež na nemški naturni lepoti", tako uvaja pristojni zakon zaščito narave. Pokrajinske in okrožne oblasti so dobile nalog, naj izdelajo seznam naravnih spomenikov v svojih okoliših. Sedaj poročajo iz Štajerske in Solnogra-ške, da so bila med drugim zaščitena tudi drevesa, tako neka nad 1000 let stara lipa, nadalje druga 30 m visoka lipa s 7 m spodnjega obsega, več par sto let starih tisovcev i. dr.
Podvig ovčjereje v Vzhodni marki.
Vlada polaga veliko važnost na to, da se ovčjereja v predelih bivše Avstrije čim najbolj dvigne. Zbog visoke ce-
Žarki vzhajajočega pomladanjega sonca so razsvetljevali mesto.
Bil je mož visoke, čvrste rasti; plemenitega obraza, ali koža mu je bila zagorela, h katerej so pa male črne oči in jednako na pleča padajoči lasje prav dobro pristojali. Široka brada je kazala nevstrašenost, in s celega obraza se mu je bralo skrivno sovraštvo. Pri pasu, ki mu je segal do polovice prs, privezano je imel mošnjo, več pištol in handžar, a na plečih nosil je dolgo puško.
Kara* Petrovič — tako se je imenoval ta mladi Srb — je bil namenjen v mesto, da plača agi janičarjev dačo za svojega očeta in sosede.
Marljivost enega celega dolzega in trudapolnega leta je bila komaj zadosti za tisto svoto, katero je zahteval aga od njegove vasi.
Ko bi ne bila do jutri visoka dača plačana, bila bi Topola v nevarnosti, da jo napadejo krvoločni in roparski janičari. Ta misel pa je vzbudila v Kari strah, kajti pričakovati j,e bilo, da, če napadejo ti krvoločniki pod po-veljništvom divjega Alija njegovo vas, bi ne bilo le premoženje njegovega očeta, temveč tudi njegova nevesta, lepa Milenka, v nevarnosti.
*) Kara bi se reklo po naše:,„črn“ torej: „Črni Petrovič14 ali „Črni Jurij11 (Žorže).
še ob Messini, kjer se vrši ital. kontrola. Dobava surovin iz vzhodnih predelov Evrope in Pjednje Azije je Angliji mogoča samo še okoli Afrike.
Madžarska vlada je ostro zavrnila predlog o samoupravi narodnih manjšin in njegove zagovornike obdolžila, da hOTejo kaliti odnose med Ogrsko in Nemčijo.
Irska je javila Italiji svojo nevtralnost.
države
ne za volno in meso postaja ovčjereja danes prav rentabilna kmetijska panoga. Posebnost je organizacija zbirališč za volno; predvidena je namreč obvezna oddaja volne. Nekatere pokrajine preiskušajo tako imenovano Merino-pasmo, ki se obnese posebno v nižinah in je cenjena vsled izredno užitnega mesa. Tudi je organizirana oddaja plemenskih ovac za razmerno nizko ceno.
Vestì /j Jugosfavije
Tekma slovenskih pevcev in pevk.
Uprava ljubljanskega gledališča priredi 23. junija v Operi nadvse zanimiv večer — tekmo pevcev. Povabila je namreč pevce in pevke širom Slovenije, kakor tudi vse, ki imajo lepe glasove in se zanimajo za petje, naj se prijavijo za sodelovanje pri tej edinstveni prireditvi. Vsak pevec bo moral zapeti vsaj dve pevski točki, ki bosta lahko umetni ali narodni pesmi ali operni a-riji. Predvsem bodo prišli v poštev tenorji, nato baritoni, basi ter soprani in alti. Prireditev ima namen, da se na njej ugotovi, kakšne pevce premore Slovenija, ter d^ se izberejo iz njih srede najboljši, ki bodo nato lahko v potrebi izpolnili pevska mesta bodisi v zboru, bodisi med solisti v ljubljanski Operi. Glasove bodo ocenjevali gledališki strokovnjaki. Znano je, da so mnogi najlepši glasovi, kar jih premore slovenska Opera, zrasli iz podeželja. Kaj čuda, če se vsa Ljubljana z veselim pričakovanjem pripravlja na nastop slovenskega pevskega naraščaja.
Posveti o gospodarskem položaju Slovenije.
Pretekli teden so imeli odseki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pod predsestvom predsednika zbornice Ivana Jelačina skupno sejo. Razpravljali so o zunanji trgovini, pri čemur se je ugotovilo, da je v izvozu pokazala dobre rezultate, pri uvozu pa se pojavljajo vedno večje težkoče. Med novimi trgovinskimi pogodbami so omenili sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo, pri kateri je sodeloval
Ta misel je provzročila, da je mladi Srb hitreje korakal, da doseže prej ko mogoče svoj namen.
Kraj je bil zelò prijazen. Visoke gore so sle vzdigovale pred njim na desni in levi strani; nad njimi so plavali orli in. jastrebi, pod njimi pa je ležala rodovitna ravnina s svojimi mesti in vasmi, kot podoba miru in bogastva, ali Kara je dobro znal, da tu vlada le stok in revščina.
„Uboga domovina", vzdihne Srb globoko, „kako si propala! Kje so dela tvoje preteklosti? Kje je junaška moč tvojih sinov? Proč, vse je proč!"
Steza se je zavila ravno proti ravnini. Na glavnej cesti, proti kateri je držala mala steza, zapazi Kara trume divjih konjikov, kateri so prišli oči-vidno iz Kragujevca, da dovršijo roparski čin.
Oči Srbove čudno zaleskečejo, kajti spoznal je, da je vodja trume poznani mu Alij.
Nehoté prime Kara za handžar.
„Pag^avec“, zaškriplje ,z Zobmi, varuj se, dotakniti se Petroviča!"
Jezdeci drvijo hitro naprej, mladi kmet pa koraka proti določenemu kraju, do katerega pride v eni uri.
Agova hiša mu je bila dobro znana, stopi torej naravnost v njo.
odlični slovenski gospodarstvenik Ivan Avsenek. Nadalje so se posvetovali o pobijanju draginje, o davkih, o reorganizaciji obrtnih združenj itd. Zborni- j ca je končno sklenila, da pristopi kot član k Jugoslovansko-bolgarski zbornici v Belgradu. Jugoslovansko-mad-žarski in Jugoslovansko-romunski zbornici.
Povodnji v Srbiji in Bosni.
Dež, ki je neprestano padal v prvi polovici junija v Belgradu, po vsej Srbiji, Bosni in Vojvodini, je povzročil veliko škodo na posejanih poljih. Iz vseh delov rodovitne Srbije so prispela poročila, da je stalno deževje povzročilo naraščanje rek, ki so se pričele izlivati iz svoje struge ter povzročile povodnji. Posebno v okolici Negotina, Požarevca in ob reki Moravi je deževje napravilo občutno škodo.
Celotna nemška gimnazija.
Jugosl. prosvetni minister je dovolil otvoritev osemrazredne nemške gimnazije v Novem Vrbasu. Nemci v Jugoslaviji imajo sedaj poleg osnovnih šol še voje nemško učiteljišče in lastno gimnazijo.
Junaška srbska doba.
Op. uredništva. Z današnjo številko pričenjamo v podlistku priobčevati krajšo povest o Črnem Juriju, ki je junak srbske zgodovine. Povest temelji v trpkih razmerah srbskega ljudstva pod turškim jarmom in jo torej uvajamo še s kratkim orisom tedanjega srbskega mučeništva. —
V 12. stoletju so se Srbi osvobodili bizantinske nadoblasti in sledila je ena najslavnejših dob srbske zgodovine. Zavladal je Srbom veliki Dušan Silni iz rodu Nemanjičev, ki je povečal svojo državo in skrbel za njen notranji pro-cvit. Mladi car je živel nekaj časa v grški prestolnici, pozneje pa na dvoru svojega deda kralja Miljutina. Za vlade svojega očeta Štefana je vršil vladarske posle v Zeti, v vojni z Bolgari pa poveljeval srbski konjenici in se izkazal velikega junaka in izvrstnega vojskovodjo. Zato se je kot srbski car dobro razumel na upravo države. Boril se je proti Grkom, nato proti Madžarom, pomiril Albance in razširil svoje carstvo od Velebita do Soluna.
Po smrti zadnjega Nemanjiča razpade Srbija na vrsto samostojnih državic. To priliko izrabijo Turki in vderejo v Srbijo. Po strašni bitki na Kosovem polju leta 1389., na Vidov na dan, podleže slavno srbsko carstvo turški premoči. Ko si Turki osvojijo srbske zemlje v številnih bitkah, ostane v podjarmljeni Srbiji le preprosti narod, ki ga Turki imenujejo rajo. t. j. sužnje. Srbsko zemljo razdelijo na velike oblasti ali pašaluke in jim postavijo na
V prednji sobi je ležal na mehkej blazini noge navskriž držeč nižji uradfiik.
Poleg njeg^ležale so napolnjene mošnje, pred njim pa je stala števnica.
Na zadnjem koncu sobe je ležal aga raztegnjen na turškem divanu; le red-kokedaj je vstopajoče pogledal.
„Za koga hočeš plačati, kmet?" vpraša tajnik Karo Petroviča.
„Za vas Topolo", odgovori od jeze zardeli Srb.
„To je pri moji veri bogato gnezdo", odgovori prejemnik dače.
„Pokaži, kaj imaš?"
,.Petsto pijastrov", odgovori Kara in položi denar v števnico.
Uradnik pregleda svoto in v naglici vrže del v mošnjo, katera je visela za desko.
„To ne zadostuje, sto pijastrov manjka," pravi uradnik pogledujé Srba, kateri je opazil sleparstvo.
Ves razkačen pogleduje Petrovič Turka.
,,Premalo je, me li razumeš?" ponovi tajnik.
»Odpri mošnjo; boljše pa je, da mi jo daš semkaj, da jo preiščem sam."
(Dalje sledi.)
čelo starešine al} paše. Paše imenuje turški sultan. Srbsko zemljo dobijo Turki, ki so se v bojih odlikovali, in s,e zovejo spahiji. Vsak moški mora turškemu carju plačevati davek v denarju, poleg tega še desetino. Pa tudi krvni davek morajo podjarmljeni Srbi plačevati, t. j. oddajati morajo Turkom svojo deco. Vsakih pet let hodijo sultanovi uradniki po vaseh in mestih in pregledujejo moško deco od 10. do 16. leta. Krepke dečke jemljejo in odvajajo v Turčijo, kjer jih učijo turškega jezika.
Nad petsto let Srbi nepopisno trpijo pod turškimi nasilniki. Šele uspešne vojne Rusov s Turki v minulem stoletju jih spet vzbudijo, da se začnejo gibati in si skušajo priboriti zlato svobodo. Prvi srbski upor izbruhne v Beo-
grajskem pašaluku, v Stari Srbiji, v Bosni in Hercegovini. Voditelj srbskih upornikov je Jurij. Petrovič, ki ga Turki imenujejo Kara Žorže, t. j. Črni Jurij. Črni Jurij ima vrle pomočnike v hajdukih Veljku, Petru Dobrnjanu in Štefanu Sindželiču z njegovimi rezav-skimi junaki. Iskre, ki jih je vžgal Petrovič, tlijo naprej tudi po njegovi smrti. Miloš Obrenovič pribori Srbiji samostojnost in si nadene pridevek knez Srbije. Narodna skupščina leta 1882. povzdigne Srbijo v kraljevino, katero priznajo vse evropske države. Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 se ujedinijo Srbi, Hrvati in Slovenci v novi, skupni državi Jugoslaviji. Sin Črnega Jurija, Peter, postane prvi jugoslovanski kralj.
Zaščita živalstva in rastlinstva. Z
dnem 8. aprila 1940 je v Vzhodni marki v veljavi postava, ki odreja zaščito rastlinstva in živalstva. Vrsta rastlin se ne sme ne trgati ne poškodovati, tako: lilije, murke, gorski nageljni, gorske vijolice, avrikel (Petergstamm), planike i. dr. Pri vrsti drugih ne smemo poškodovati koreninic, tako pri zvončkih, šmarnicah, hijacintah itd. Prodajati se ne smejo zvončki, narcise, planinke, encijan, tavžentrože,- špajk, brinje in še druge. Nadalje so zaščitene vse vrste ptic, na katere je prepovedan lov, izvzete so le naslednje: vrane, krokarji, šoje, srake in vrabci. Vsaka vjeta, v tičnici se nahajajoča ptica mora nositi na nožiči poseben obroček. Popolno zaščito uživajo jež, špičmož, netopir (mračnik), ter vrsta žuželk in metuljev.
Čevljarjem se za junij in julij usnje dodeljuje po številu mojstrov, pomočnikov in učencev, veljavnem 1. junija t. 1. Zase, za prvega pomočnika in vsakega učenca dobi mojster 11 kg podplatov, za drugega pomočnika 15 kg, za tretjega 21 in za vsakega dadaljnega 23 kg, usnja pa zase, za vsakega pomočnika in učenca po 4 kg. Nakaznice za nakup izstavljajo okrožni rokodelski mojstri in so veljavne do konca julija 1941. Naročila naj se izvedejo do 10. julija 1940. Nakaznice za april in maj so s 15. junijem neveljavne.
Zanimivi načrti okoli tujskega prometa. „W iener Tagblatt" objavlja razgovor svojega dopisnika z okrožnim vodjem beljaškega okraja. Okrožni vodja je med drugim razvijal sledeče zanimive misli okoli bodočega tujskega prometa: „Ne bomo več gradili hotelov, ki bi tekmovali z onimi ob Ženevskem jezeru. Tudi ne maramo več za nekdanji luksus letovišč. Po vojni bomo vabili v deželo ljudi, ki nočejo ničesar drugega kakor počitek. Za svoje okrožje, ki sega do Vrbskega in Osojskega jezera, snujem gradnjo povsem svojevrstnih vasi za tujce. Te vasi ne bodo ne velike in ne bahave. Šest do sedem hišic okoli gostilne, to bo bodoči kraj za letovanje. Dosedanja opremljena soba ni nikakor bila nadomestilo za mestna stanovanja. Bodoče tujske hišice bodo imele vse do kuhinje in kopališča. Tozadevni načrti so že izdelani, z delom bomo pričeli takoj po vojni. Veljalo bo tudi načelo, da smejo sprejemati letoviščarje samo Korošci in v zimi bodo le-ti zaposleni v domači obrti in industriji. Beljak bomo obdali z malimi, ličnimi vasicami, izgrajena bodo športna igrišča in po vojni bo v Beljaku prilika za kopanje, plavanje, streljanje, drsanje in nogomet".
Gorentschach — Gorenče. Dne 30. junija t. 1. bo imel pri nas sv. mašo č. g. Martin Škorjanc. Začetek ob 10. uri po letnem času. Če bo lepo vreme, bo sv. maša na prostem v bližini farne cerkve. Slavnostni pridigar bo novoma-šnikov bratranec č. g. Niko Marktl, župnik v Medgorjah.
Maria-Worth — Otok. Ker je bil
dosedanji župan dr. Pirker poklican k vojakom, je okr. glavar imenovan namestnika v osebi gostilničarja Marka Ebner, ki odslej vodi županske posle.
Ferlach — Borovlje. Ko je šel neki puškar 3. junija zjutraj na delo, zagleda v potoku poleg puškarske zadruge moško kolo. Bilo je znamke Styrija in bržkone svojčas kupljeno v trgovini Grundner v Celovcu. Ker je bilo kolo brez pneumatike, se sumi, da je isto kdo ukradel, snel gumijaste obroče ter ga vrgel potem v potok. Kolo je bilo oddano žendarmeriji, ki zasleduje storilca.
St. Nikolai — Šmiklavž. Pred nekaj tedni je po otroški neprevidnosti pogorel Kozlov hlev. Mali Francej je zanetil v stelji, kmalu se je vnela krma in je pogorelo vse, kar je bilo lesenega. Mali neprevidnež je ob pogledu na goreči hlev pripomnil, da ni mislil, da se bo vnela tudi streha.
St. Radegund — Sv. Radegunda. V volšperški bolnici je umrla Neža Čušnik. Dolgo je bolehala že doma. Ker je bila po zdravnikovi odredbi potrebna o-peracija, so jo prepeljali v bolnico. O-peracije pa ni prestala. N. p. v. m.
Heiligengrab — Okoli Božjega groba. Smemo zapisati, da pri nas skoro
ni kmeta, ki bi ne bil segel po umetnem gnoju in bi ne bil privoščil žlahtnim rastlinam boljše hrane. Prvi poizkusi umetnega gnojenja so se dobro obnesli in zanj danes ni treba več nobene reklame.
„Koroški Slovenec" je vidna vez naše narodne drnžine!
Jtasa prosapia
Mati in smrt.
Ko je mati, nekje v daljni deželi, porodila svojega prvega otroka, se je postavila pred njeno posteljo temna smrt.
„Tebe hočem!" je zadonel njen strahoviti klic nad s porodno vročico borečo se mater.
Materino srce je zatrepetalo do najglobljih nižin in iz njenih ust se je odtrgal obupni krik:
„Pusti me pri otroku! Kdo naj ga namesto mene hrani in neguje?!"
Te besede so smrt omehčale in njena volja je popustila.
Na materino uho je zaščebljalo:
„Naj ti bo za zdaj podarjeno življenje. Toda odslej si moja dolžnica!"
„Kaj hočeš od mene? Vse ti hočem dati," se je odrešujoče oddahnila mati.
„Javila se ti bom o pravem času," je bil smrtin odgovor.
Otrok je rastel zdrav in vesel. Ni vedel, kako drago je bilo odkupljeno njegovo življenje. Ob otrokovih žarečih očeh pa je mati sčasoma smrt in njene zahteve pozabila skoraj.
Prišla je ura, ko je deček dobil prikupno sestrico. Zopet je zrasla temna senca ob vzglavju materinega ležišča. Ogromno roko je stegovala po drobni, komaj rojeni stvarci.
„Tebe hočem!"	,
V največji sili so privrele iz materinega srca besede:
„N,e, ne! Pusti živeti mojega otroka, vzemi raje mene!"
„Nočem danes tvojega življenja," je spregovorila smrt.
Njen puh se je približal otroku . . .
„Pusti se še enkrat omehčati!" je milo prosila mati, boreča se s poslednjimi močmi.
Smrt je zopet prizanesla novorojenčku.
»Podarjen naj ti bo! Vendar so že zapadle obresti za prvega otroka."
»Preteče je žgal njen glas:
»Tvoji lasje bodo osiveli, tvoja mladost izginila, kajti bližajo se ti skrbi. Odloči se!"
Materina duša je zaječala — da, da —, in neizmerno srečna je bila, ker je slutila otrokovo bijoče življenje.
Prišla so leta skrbi in nadlog. Materini lasje so osiveli, in izginil je rožni sijaj njenih lic. Njene roke so garale neprestano od usta do poznega večera. Ni pa ugasnil topli sij njenih oči, ki je sprejemal življenje od pričujočnosti dveh otrok.
Ko je prišel na svet tretji otrok, je bila smrt neizprosna. Komaj začeto življenje je ugasnila kakor plamen s svojim ledenim dihom. Mati je trpela neizmerne bolečine. Njene solze so žarele kakor ogenj. Padale so na roke mrzle smrti tako, da je le-ta začutila žgočo bol, ki jo je bila pretresla. Uspavajoče ji je kanila upanja polne besede:
»Ne obupaj, saj boš zato prejela božji dar!“
Dolgo časa mati ni mogla preboleti strašne bolečine. Roke je čutila tako prazne in tudi njeno naročje ni bilo več blagoslovljeno.
Nekega dne je obstal pred njenimi vrati droben otročiček z lačnimi očmi in v revni obleki. Videč svoja notranja koprnenja, je hvaležno prižela najdenčka na tople prsi in ga sprejela pod skromno streho.
Potekala so leta. Otroci so odraščali v poštene in pravične ljudji. Ko je bil najstarejši sin nekoč v veliki nevarnosti, je mati zadnjikrat zbrala svoje srce in misli k molitvi, ki je privrela iz globin njene čvrste vere. Potem je odšel črni angel. Mati pa je izgubila luč v svojih očeh.
Gironi naše jemlje
Ljubezen in zvestoba.
Ste kedaj zrli mecesne na gori, kako strmijo molče proti nebu ob viharju in .neurju, medtem ko se vse malo in pritlikavo okoli njih skriva in potuhne? Še v blisku, tresku in padcu so veličastni. Medtem ko je ves mali svet pod njimi zavit v mrak in meglo, jih že božajo jutranji žarki, in ko svet zagrinja nočna tema, žarijo v večerni zarji. Prispodoba so velikih ljudi, ki so se zakoreninili v življenjskih globinah in življenju iztrgali, kar je v njegovi vsebini najdragocenejše in najtrajnejše: ljubezen in zvestobo. Velikani so liki me-cesni na gori, ki se bratijo s soncem in zvezdami in so v mraku dragocen kažipot obnemoglim in utrujenim.
Zvestoba! Tako enostavno se izgovori ta lepa beseda in tako težko jo je razložiti. Govorimo o zvesti zemlji, kajti zemlja ne goljufa svojega gospodarja, marveč mu obilno povračuje njegov trud. Zveste so živali, ki služijo svojemu gospodu do skrajnih meja svojih moči. Zvesta je mati, ki s skrbjo spremlja svojega otroka v njegovi sreči in nesreči in mu še njegovo nehvaležnost vračuje z dobroto. Zvestobi nasproti stoji izdajstvo. Če je zvestoba vrlina in značajnost ter v nas vzbuja spoštovanje, nas navdaja do izdajalca Tnržnja in zaničevanje. Bodisi izdajstvo še tako neznatno, preprosti človek ga v svojem nepokvarjenem čutu občuti Kot podlost in neznačajnost.
Ljubezen! Najožje je povezana s zvestobo. Smatramo jo za utrip plemenitega srca, dobrega čustva, idealnega značaja. Zločinci, propalice, nenrav-neži ne znajo ljubiti; ubili so svojo vest in z vestjo vred izgubili notranji organ za ljubezen. Ne moremo v resnici ljubiti, kar je grdo, nizkotno, ničvredno, mrtvo. Ljubezen je samo lepa, zviše-na, živa. Ljubezen do mrtvih stvari in nizkotnih užitkov, je le samoprevara. Apostol jo razlaga tako:	ljubezen je
potrpljiva, dobrotljiva, ne nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se resnice, vse opraviči, vse 'veruje, vse upa in vse prenaša. Prava ljubezen nikoli ne mine.
Ljubezen in zvestoba! Božji in na-turni zakon ju organizirata v višjo in nižjo stopnjo, ko narekujeta ljubezen in zvestobo do domače grude, do domovine, naroda, Boga. A bridko se moti, kdor sprejema eno ljubezen in za-yrača drugo in naj si je na nižji ali višji stopnji. Ljubezen je kakor zlata veriga, kjer se en člen drži drugega. En sam člen izpade in veriga se raztrga v dva kosa. Kmet, ki ne ljubi svojega grunta, ne more biti resnično zvest svoji domovini, ne ljubi svojega naroda in ni dosleden v zvestobi na-pram Bogu. Kdor se sramuje svojega naroda, se izneverja zakonom zemlje, ponižuje domovino in bo prej ali slej zatajil svojega Boga. Kdor izdaja domovino, bo prejkoslej odrekel zvestobo svojemu rodu in Bogu. Kako naj služi narodu in domovini, kdor je odrekel pokorščino Bogu? Praktično življenje te misli potrjuje: dober kmet — dober sin domovine — dober član naroda — dober otrok svojega Očeta.
Resnična ljubezen in zvestoba vse prenašata. Odtod njuna veličina in lepota, da terjata žrtev samozatajevanja in potrpljenja. Uprav zato sta motor vsega življenja in predpogoj rasti in proevita. Sovraštvo in izdajstvo pa sta znamenja smrti.
Gospod Hani pesnikuje. Pesnik je čudna zver. Vse gleda in vidi s svojimi posebnimi očmi. Navadni, vsakdanji človek se zgane kvečjemu ob izrednem doživetju in še tedaj zabrenka njegova struna le v navdušen vzklik kakor „oho!“, »jojmine" ali „ah!“. Pesniki pa so posebne sorte. Že o šentjakobskem Andrejašu 4 pripovedujejo, kako se je često med vožnjo gnoja na njivo nenadno zazrl v daljavo, njegova žilica je začela biti in peti in že se je rodila prelepa pesmica. Potlej pa je razvažal in trosil, kakor bi ne bilo nič. Nekaj nemirne, poetične Andrejaševe krvi je tudi v gospodu Haniju, katerega verze in stihe že pozna vsa Koroška. Nedavno so mu njegovi dobri farani pripeljali voz Čudnikovih drv izpod Jerberga in tedaj je v gospodu Haniju vskipela pesem, katero naj čujejo tudi naši bralci:
Čudniku pod Jerbergom za drva!
Letošnjega junija na dan sobote so vzeli drv lepih polne grote moji zviti dravski farani v Čudnikovi hiši slavnoznani pa jih pripeljali k meni na Dravo.
To mi je bilo v nebeško zabavo.
V	prihodnji tako dolgi zimi bomo kurili tukaj z njimi prav fletno našo zimsko peč, da bom tudi jaz veselo-goreč.
Plačali se pa bojo ti računi
za drva, ki mi jih podaril ta juni, šele na veliki sodni dan, kjer bo vsak dolg poravnan.
V	Čudnikovo knjigo jih zapiše Svet-
peter,
saj mu nosi račune vsak veter.
Na sodni dan pa jo bo odprl,
V	njo se bo Bog-sodnik veselo ozrl in bo zaklical, da bo slišal ves svet: Čudnikov dobri rod: V nebesa vzet! Ker pomagal je župniku Haniju revnemu,
zato slava Čudniku tako pohlevnemu!
Za lepše lice glavnega mesta. Celovški nadžupan je pozval meščane, naj okrasijo svoja okna, balkone in portale z rožami in zelenjem. Na posebni seji je poudaril, naj bi mesto posebno v sedanjem času imelo prav prijazno lice, da bo svidenje vojakov-dopustni-kov v domovini čim lepše m prijaznejše. Odpravljene bodo nadalje na cesto viseče trgovske reklamne table in svetlobne reklame, številne prazne stavbne parcele v mestnih ulicah pa se morajo izpolniti na ta način, da stopijo na mesto malih hišic velika, medsebojno vezana poslopja, zgrajena v enotnem slogu.
Hitlerjugend bo zbirala zdravilna zelišča. Ker je Nemčija doslej v precejšni meri odvisna od uvoza zdravilnih zelišč, je gen. feldmaršal Gòring pozval vso nemško mladino, da bo v posebnih za to določenih dnevih zbirala zdravilna zelišča, koreninice, jagode in cvetje. Šolski vodje dobijo natančnejša tozadevna navodila.
Odslej ni videla več lepega stvarstva, nič več sonca, rož, jutranje in večerne zarje, nič več obličja ljubljenih otrok. Kljub temu je bila zadovoljna. Njena duša je narasla v notranji luči in obdal jo je blagoslov golega obstanka.
Njeno srce je omehčala božja milost, ki ji je po svoji poslanki smrti dvojno podarila njej najdražje v življenju. Svoje žrtve je pozabila. Zdela so se ji preneznatna spričo bogastva, ki ji je še preostalo.
Ker je bila storila svojo dolžnost na zemlji, je sklenila oditi k smrti in s svojim življenjem poravnati dolg pri velikem upniku.
Odslej ni videla več lepega stvarstva, nič več niso slepe oči opazile, da vodi angel njeno nogo na desno pot. Ko je dosegla svoj namen, ji je bila milost gledanja znova podarjena, in zagledala se je, v neskončnih, luči spre-letujočih višavah. Nenadoma obvisi pred njo lesketajoče se bitje.
,,Kdo si, bogomili angel ?“ so zadih-nile njene dobrotepolne ustnice, njene strmeče oči.
„Smrt sem,“ je mehko zazvenelo iz ust Svetlečega.
„Smrt je vendar temna in strašna," podvomi mati.
Svetleča postava je postajala večja in večja, rasila je v neskončnost in iz višin je zadonel pojoč glas:
..Prikazujem se v različnih podobah. Ljudem pa, ki so zmožni dobrote in ljubezni, se prikazujem v luči in manj strašno. Ozri se. Tvoje tovarišice ...“
Mati pogleda okrog in vidi, da je obdana od mater vsega sveta, katerim je bilo tudi dano izkusiti milost svetle smrti.
Bar. Pflug — poslov. Jenko M.
__v
Jtaso gospodarstvo Živi drobiž na kmetiji.
Z gornjim naslovom ne menimo o-trok, ki so nedvomno prvi in največji blagoslov kmečke družine. Beseda o otroku spada v naš prosvetni kotiček, kajti število in vzgoja otrok sta najvidnejši dokaz naravnega zdravja in duševne dozorelosti katere koli družine. Z živim drobižem v gospodarski rubriki mislimo na male domače živali, ki kmetiji lahko nudijo mleka, mesa, masti, jajc, strdi in še druge slične visoko kakovostne pridelke in so pozornemu gospodarju važna postavka v njegovem gospodarskem računu. Umen kmet ve, da mora panogam, ki zahtevajo manj dela in delavcev, v sedanjem času posvetiti veliko pažnjo in da mora skrbeti tudi za to, da bo njegova kmetija čim najbolj samosvoja, neodvisna. Tovrstna njegova stremljenja podpira tudi država. V državni statistiki od 3. decembra 1938 so navedene številke živega drobiža v državi. Po tej statistiki je v vsej državi
RM
kokoši 97,729.397 v vrednosti 670 milj.
rac	2,761.006 „	1 „	10	>>
gosi	6,117.342 „	52	>y
koz	2,866.178 „	„	252	>y
zajcev čebelnih	8,620.760 „	„ 122	yy
ljudstev	3,026.066 „	44	yy
V kategorijo malih domačih živali spadajo nadalje golobi, sviloprejke, ko-žuharji i. dr. V letu 1938 so vse te živali dale pridelkov v skupni vrednosti 1200 milj. mark. Višina pridelkov se je v letu 1939 in 1940 še naprej zviševala. Pri tem ni všteta posredna korist malih živali, da mislimo samo na prenašanje cvetnega prahu po čebelah. Desetinko vseh kmetijskih pridelkov dajo male živali.
Dognano je, da raste v vojnih dobah število malih živali. Ljudje čutijo u-mestnost tovrstne reje in slutijo njeno veliko korist. Seve je treba poudariti prvo načelo: le tisti naj redi in množi živi drobiž, kdor ima tudi krme dovolj iz lastnega pridelka. Za drobiž je nakup krme predrag in nerentabilen. Poleg tega je važno, da si kmetija nabavi one živali, ki so zanjo primerne po njeni legi, višini, gospodarskem ustroju in še drugih faktorjih. Potem je
važna izbira dobrih živali in še način, kako jih spravimo pod streho oziroma, kolikšno skrb jim posvetimo. Nikar ne smemo malih živali mučiti s tem, da jih pomankljivo spravljamo, skopo krmimo in se ne oziroma na njihove ostale potrebe. Tudi mala žival rabi snage, svežega zraka, izdatne jedi, prostega kretanja, v bolezni pa nege in medicine. Strokovnjaki svetujejo za sedanja leta, naj nikar ne zvišujemo število kokoši, zato preudarimo, kako bi bilo z nabavo dobrega zajčjega para, nekaj čebelnih panjev, rac, ali gosi, koz ali ovac. Če je doma še dovolj odvišne krme, ki se sicer uniči ali drugod lahko utrpi, naj našega današnjega nasveta nikar ne prezrejo!
Podpora za poprave stanovanj in stanovanjskih poslopij na deželi. Država dovoljuje podpore za poprave podeželskih stanovanj (za belenje, slikanje, obnovo strešnih cevi, podov, vrat, stopnic, streh, izboljšavo priprav za kurjavo, razsvetljavo in vodovode i. dr.), nadalje za dodatna dela (vpeliavo električnega voda, kanalizacije, stranišča, kopališča i. dr.), skratka za vsa podjetja, ki zboljšajo stanovanjske prilike najprej kmetijskih delavcev, potem-družinskih članov in končno kmeta-posestnika samega. Stroški morajo znašati vsaj 100 mark. Država krije pe-tinko stroškov, more pa dovoliti tudi kritje do 50 in v izrednih slučajih do 75%. Formularje za prošnje imajo okrožni kmtečki vodje, prošnje se morajo vložiti pred pričetkom dela, dela sama morajo biti dovršena vsaj do 31. decembra 1940. Takoj po svoji vlogi dobi prosilec provizorno rešitev, ki mu daje pravico na državno podporo. Podpora sama se izplača šele po dovršenem delu po predložitvi računov. Podrobnosti dobijo interesenti pri občinah ali krajevnih kmečkih vodjih.
Za dedne kmetije je 30. junij važen termin! Dež. kmečki vodja sme pravnemu ministru v važnih slučajih predlagati, naj dovoli izjeme v redu dedovanja dednih kmetij. Minister sme na podlagi teh predlogov naprimer dovoliti, da ne deduie kmetije, katere posestnik nima sinov, ne oče in ne vnuk, marveč posestnikova hčerka, ali da deduje namesto starejšega mlajši sin i. t. d. Če je kmet predal svoje posestvo pred 31. decembrom 1939 nasledniku, ki v zakonu za dedne kmetije ni bil kot prvi predviden, se mora predlog za dovoljenje vložiti vsaj do konca junija t. 1. pri dež. kmečkem vodji. Interesenti naj se zglasijo pri krajevnih kmečkih vodjih ali dednih sodiščih.
Katera detelja je za seme? Gospodarje bo zanimala sledeča ugotovitev moravskega kmetijskega zavoda: Seme detelje s temnim listjem in svetlim cvetjem jamči za dober pridelek. Seme detelje s svetlimi listi in temnordečim cvetjem je manjvredno in se le slabo obnese. Kdor hoče torej pridelati na svoji njivi dobro deteljno seme, naj pazi na dvoje: temni listi, svetli cveti!
Skrbimo že sedaj za jesensko seme! Izkušnja nas je izučila, naj pravočasno skrbimo za žitno seme. Gospodar bo že sedaj skušal dognati, koliko semena potrebuje in ga bo, če ga sam nima, takoj naročil pri pristojni zadrugi. Prištedil si bo s tem nevoljo in nepotrebne stroške.
Konzerviranje jajc v apnenem mleku
je kaj enostavno. Jajca naj so stara največ 14 dni in snažna. Na 3 litre vode denemo za pest debelo gašenega apna in ga dobro pomešamo s tekočino. Nato dodamo še 2 žlici soli, katero pa smo prej prekuhali in shladili. Praktič-nejše je, če uporabljamo več manjših kakor eno veliko posodo, ker se kako jajce lahko pokvari in je po njem v manjši posodi manj škode. Konzervirana jajca prebodemo pred kuhanjem na topi strani z iglo, s čemer preprečimo, da razpočijo v vreli vodi.
O vkuhavanju. Domala vse sadeže lahko vkuhavamo brez sladkorja. Za ostrož-nice, češnje, borovnice (črnice), ribiz-Ije in maline uporabljamo steklenice. Čelo marmelade lahko pripravljamo brez sladkorja. S sladkorjem štedimo, če mešamo sladke sadeže s kislimi. Zelo priljubljeno in priporočljivo je vla-
ganje kumar, sliv, hrušk, češpljev in čre-1 šenj v jesih, drugod spet rajše sadeže sušijo, kar je istotako hvalevredno. Važno pa jè, da uporabljamo snažne steklene ali druge posode in da upoštevamo predpise glede predpriprav, sterilizacije in kontrole.
Enkratna ali dvakratna striža ovac?
Ovce strižemo navadno v poletju, ki je za to primeren čas. Svetujejo enkratno strižo, pri čemer se dobi daljša volna, ki ima boljšo ceno, in prištedi dvakratno delo. Breje ovce strižemo pred jagnjeti, ker je sicer volna pri sesanju napoti in je tudi manjvredna. Pitalne živali strižemo pred pitanjem. Pranje
Nova odkritja nafte v Rusiji. Ruski listi poročajo o posebni sovjetski ekspediciji, ki se že nekaj let mudi na skrajnem severu Sibirije, ob izlivu Je-niseja, kjer raziskuje ozemlje glede nahajališč petroleja. Začeli so vrtati v zemljo, in sicer 800 metrov globoko. Listi trdijo, da bodo še letos pričeli redno spravljati petrolej na dan v tem ozemlju.
Vinski muzej v Sloveniji. Mesto Ptuj si je omislilo prvi vinski muzej v Sloveniji, ki ne bo samo nekaka klet z najrazličnejšimi vinskimi vrstami, marveč nazorna slika tovrstne kulture, ki igra posebno v Štajerski prav važno vlogo. Muzeju bodo pridružili še zbirko najstarejšega orodja za pridelovanje grozdja, izdelovanje in shranjevanje vin.
»Stara ljubezen ne zarjavi." V Sisku se je pred dnevi pripetil redek dogodek, ki je po vsem mestu povzročil veliko pozornost in pri mnogih ljudeh odkrito veselje. Zvesta pregovoru: »Stara ljubezen ne zarjavi", se je po tridesetih letih vrnila iz Amerike Ana Malus k svojemu možu Francu. Po hudem prepiru je nekoč napolnila svoje kovčege in se je kratkomalo odločila, da bo šla čez veliko lužo. V Ameriki si je prihranila precejšnjo vsoto denarja. Po tridesetih letih pa se ji je stožilo po svojem možu, prodala je svoje reči in se je vrnila v domovino k svojemu možu, ki ima že 75 let, žena pa 67 let.
Ob tristoletnici Rubensa. 30. majni-ka, ko je bila Belgija v ospredju zanimanja vsega sveta, je minulo tristo let, ko je umrl eden največjih Belgijcev, ki je v svojih slikah oživel in prikazal »belgijsko dušo" véliki slikar Rubens. Rodil se je v Kòlnu, njegova rodovina pa je izvirala iz Ant-werpena. Rubens je že od mladosti ves gorel za slikarstvo in se učil pri raznih domačih in nato pri italijanskih mojstrih. Naslikal je nad 3000 slik, med katerimi uživajo nekatere svetoven sloves. S svojim plodonosnim duhom je'Rubens vplival na slikarsko umetnost številnih generacij prav do danes.
Velikanski meteoriti nad Ukrajino. V teh dneh so v Černigovu opazili velikanski meteorit, ki je brzel po nebu proti severovzhodu in se je iskril v snopa-stih plamenih in je slednjič izginil med Velikim vozom in zvezdo severnico. Še nedavno je v istem kraju s silnim bobnenjem padel meteorit na zemljo, ki je izkopal 2 metra globok lijak in so njegovi drobci tehtali po pet kil.
2796 živih jezikov. Izračunali so, da je zdaj na svetu 2796 živih jezikov. Od teh jih 860 govori razmeroma veliko Število ljudi in so na posamezne dele sveta sledeče razdeljeni:	v Evropi jih
je 48, v Afriki 118, v Aziji 153, v Severni in Južni Ameriki 424, v Oceaniji pa 117.
Stavo plačal z življenjem. V Vršcu je neki trgovec, ki se je bahal, koliko alkohola prenese, te dni stavil s svojimi prijatelji za majhno vsoto denarja, da bo izpil v dušku liter žganja. Res se mu je to posrečilo, da je steklenico izpraznil v nekaj minutah. Vesel je pobral dobljeno vsoto in se podal proti domu. Med potjo pa mu je postalo slabo in zgrudil se je nezavesten na tla. Prenesli so ga na dom, kjer pa je čez dve uri umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom.
Izredno sodišče na Dunaju je obravnavalo preteklo sredo proti Izraelu Pol-
ovac pred striženjem ni potrebno, ker smo sicer le preveč vezani na letni čas in dan. Pri spravljanju volne ne mešajmo volne jagnjet, letnikov, starih ovac in ovnov, hranimo drugobarvno volno posebej in vpoštevajmo pri sortiranju po možnosti tudi dolžino volne.
Obvezno kmetijsko delo v protektoratu. Vlada v protektoratu je odredila, da smejo delovni uradi v slučajih nujnega dela na kmetih odkazati osebam, starim od 16. do 60. leta, posel na deželi. Osebe morajo biti za kmetijska dela sposobne in smejo biti zaposlene največ 3 mesece v letu, brezposelni pa največ 6 mesecev.
lak in Sari Pollak, ki sta bila obtožena, da sta se pregrešila proti odredbam vojnega gospodarstva. Obtožba ju je-obdolžila, da sta v nasprotju s postavnimi določbami pridržavala 8000 RM in jih nista naložila v kaki banki ali hranilnici. Oba obtoženca sta bila obsojena in sicer Izrael Pollak na 4 mesece, Sara Pollak pa na dva meseca zapora.
Ponos Španca. Vojvoda Medine je kot poslanec španskega cesarja Karla V. prišel na nekdanji sultanov dvor v Carigrad. Jako se je začudil, videč, da v avdienčni dvorani ni bilo zanj nobenega stola. Zatorej si je vzel plašč z ramen, ga razgrnil po tleh in se po turško usedel nanj. Tako sedeč se je pogovarjal s sultanom Solima-nom II. Po avdienci se je poslovil in odšel iz dvorane, ne da bi pobral plašča s tal in ga vzel s seboj. Sultan ga je prijazno pozval, da je pozabil plašč in ga naj vzame. »Poslanci cesarja Karla V. nimajo navade jemati stolov s seboj," je mirno dejal vojvoda, se nalahno priklonil in odšel.
Var ja smeti
Gozdar:	»Tako, zdaj sem te enkrat ’
zasačil! Kaj pa delaš v gozdu s puško?"
Divji lovec: »Kaj tu delam? Slabo se mi godi, pa sem se hotel ustreliti."
Gozdar: »Gospod sodnik, vi morate z očali streljati, sicer ne bo nič!"
Sodnik: »Ali res mislite, da bom z očali bolj zadel kakor s puško?"
Salomon: »Nesrečnež! Kako pa, da si si zlomil nogo?"
Abraham:	»Kaj praviš, nesrečnež?
Predvčerajšnjim sem se zavaroval zoper nezgode in včeraj sem si zlomil nogo!"
Neznanec turistu:	»Ta pokrajina je
krasna, kaj ne? Ali bi mi mogel za hip posoditi daljnogled?"
»Z veseljem."
Neznanec vzame daljnogled in gleda nekaj časa na vse strani, potem ga pa vrne turistu, rekoč:	»Hvala lepa, zdaj
mi pa dajte uro in denar. Hotel sem se samo prepričati, če ni morda v bližini orožnikov."
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. — Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17. Veljavna je inseratna tarifa 1.
Vabilo
na 32. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Podljubelju, ki se vrši v nedeljo 30. junija 1940 ob 2. uri pop. pri pd. Pošnikarju v Slovenjem Plaj-berku.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1939,
5. Slučajnosti.
V slučaju nezadostne udeležbe sklepa čez pol ure istotam drug občni zbor ob vsakem številu navzočih.
(30)	Načelstvo.
zanimivosti /3 vsega sveta.